Današnja dru`ba veliko gradi na odno- sih.* Zaveda se globoke, usodne povezanosti in tako odvisnosti celotnega planeta Zem- lje, ki postaja “globalna vas”, in še posebej njegovih prebivalcev.1 Toda pri vzpostavlja- nju teh odnosov preveè pozabljamo na izho- dišèe in temelje. Tudi zato spodletijo mnogi poskusi in se sprevr`ejo v njihovo nasprot- je. Naš namen je opozoriti in predstaviti to izhodišèe in temelje, ki so zagotovilo oseb- ne in dru`bene uresnièitve. Izhajamo iz dejs- tva ustvarjenosti po troosebnem Bogu — Tro- jici. Iz tega izvira tudi program naše perso- nalnosti in komunitarnosti — ta program smo poimenovali trinitarizacija. Tako smo pre- prièani, da moreta svetopisemsko razodet- je in kršèanstvo prispevati pomemben dele` k oblikovanju današnje dru`be.     !        Trinitarizacija pomeni vzpostavljanje tak- šnih medsebojnih odnosov na medèloveški ravni, kakršni veljajo med tremi Bo`jimi ose- bami. V današnjem èasu so na preizkušnji od- nosi prav na vseh ravneh našega sobivanja, èe- prav današnja znanost, predvsem sociološka, antropološka in psihološka, vlaga veliko truda in moèi v odkrivanje in vzpostavljanje takšnih odnosov, ki bodo spletali medèloveške vezi in ustvarjali ̀ ivo obèestvo. Tako je danes eno naj- bolj za`elenih podroèij študija komunikolo- gija, vzpostavljanje medsebojnih odnosov in povezav na razliènih podroèjih èlovekovega komuniciranja. Toda dokler bomo v tem gle- dali samo umetnost ali obrt za dosego nekih lastnih ciljev, bo to bolj slabo obrodilo. Vendar ob vseh neuspehih, ki jih do`ivlja današnji èlo- vek in naša dru`ba pri vzpostavljanju rodo- vitnih in osreèujoèih odnosov, se le-ta ne od- loèi za “spust” h koreninam, kjer se nahaja os- nova, ki je izvirni program naših odnosov. V Njem, ki je troosebni Bog in “Bog ljubezni” (Prešeren) ter iz katerega vse izvira, se naha- ja naèrt in moè vsega bivajoèega. Zato smo globoko preprièani, da se prav tu skriva (od- kriva) kljuè do pristnih odnosov prav na vseh podroèjih. Iskanje, poglabljanje in upoštevanje trinitariènega naèrta ni izgubljanje èasa, temveè je najbolj smiselno dejanje posameznika in dru`be. Seveda je pri tej “avanturi” potreb- no veè kot zgolj znanstveno, strokovno ali teh- nièno (trening) ukvarjanje; potrebno je osebno anga`irano vstopanje v trinitariène koordinate, o katerih hoèemo v prièujoèem delu poni`- no, vendar odloèno spregovoriti. Tako nauk o Sveti Trojici ni samo krite- rij kršèanske pravovernosti, temveè predstavlja okvir, znotraj katerega moremo razmišljati o naravi èloveške osebe, o odnosu med èloveš- tvom in ostalim stvarstvom, o odnosu med nami in Bogom. Troedini Bog je vir in usme- ritev, orientacija èloveške komunikacije in od- nosov.2 Perspektiva trinitariène ontologije se pojavlja v današnji teologiji kot uèinkovit mo- del za boljše razumevanje edinosti, razliènosti in pluralnosti vsega bivajoèega. Trinitarièno razmišljanje opušèa vsakršno unitaristièno miš- ljenje, ki zanika pluralnost na raèun totalitarne edinosti, in predstavlja zdravilo zoper plura- listiènost, ki izhlapi v nekakšno vseenost in se na koncu raztopi v nihilizmu. ()     !       #   "    Ko dajemo današnji dru`bi nalepko “post- moderna”,3 nismo o njej povedali še nièesar, kar bi ji vtisnilo posebno, razpoznavno zna- menje. Prav njena “neprepoznavnost” je tista, ki ji omogoèa, da najdejo v njej svoj prostor še tako diametralna nasprotja, ki tako sestav- ljajo nekakšno “dru`bo konglomerata”. Nas zanima, kakšen prostor prejema v tej dru`bi kršèanstvo, in predvsem kaj je tisto sporoèi- lo, ki ga je kršèanstvo dol`no posredovati tej dru`bi. Izpostavljam samo nekatere znaèilnosti tega èasa, ki uporablja navidez zelo podobne izraze kot trinitarièna teologija, po vsebini pa zelo drugaène. Postmoderno vero bi imeno- val ‘ver(ovanj)a brez pripadnosti’: ta ne zah- teva nikakršne cerkvenostne pripadnosti, mar- veè jo zavraèa.4 Ta religioznost ni niti osebnost- no naravnana niti obèestveno zakoreninjena. Je privatistièno, individual(istiè)no obarvana in sinkretistièno prilagodljiva. Imenoval jo bi tudi “izposojena vera”, ki ne obvezuje (zato re- ligioznost tukaj ni mišljena v smislu zaveza- nosti — religio) in jo kadar koli vrnem nazaj. Ko stopa kršèanstvo v dialog s tem svetom, ̀ eli biti nepogrešljiv korektiv in dopolnitev.   Judita Karba: Ti, mešana tehnika, 2003.    Trinitarièno razmišljanje pomeni slovo od vsakršnega totalitarnega unitarizma, ki na ra- èun nasilne edinosti zatira razliènost, kakor pomeni tudi terapijo pluralizma, ki se raz- prši v poljubnost in na koncu izpuhti v ni- hilizmu. Kristusova skrivnost pa nas obva- ruje pred vsakim spiritualizmom in odtuje- nostjo: tako svetu, telesnosti, kakor tudi soè- loveku in dru`bi. To velja tako za misel kakor tudi za podroèje politike in nenazadnje za pri- merno razumevanje edinosti Cerkve v mnoš- tvu krajevnih Cerkva. Ne abstraktni mono- teizem, temveè konkretna trinitarièna vera je odgovor na resniène potrebo našega èasa. #  @e iz be`nega pogleda v trinitarièno Bo`je `ivljenje spoznamo, da Bo`ja enost ni zgolj numerièna, temveè ontološka (Oèe, Sin in Sveti Duh so en Bog!). Spoznali smo enkrat- nost osebe, za katero je znaèilna ljubezen, od- prtost, dialoškost in odgovornost. Samo v teh kategorijah moremo govoriti o Bogu razo- detja in o Kristusovi enkratnosti in njegovem univerzalnem poslanstvu. Oseba uveljavlja svojo nenadomestljivost v stopanju iz sebe (ekstatiènost bivanja), ne da bi pri tem iz- gubila lastno identiteto. Torej, ne osamlje- nost in samozadostnost, pa tudi ne razoseb- ljenje vse do podrejanja, izginotja ali razpu- stitve v nekakšni vsepou`ivajoèi stvarnosti.5 Ta trinitarièna “pravila” veljajo po analogiji tudi za èloveka, ki je ustvarjen po Bo`ji tri- nitarièni podobi, in konèno za vse stvarstvo, ki prihaja iz rok takšnega Boga ter nosi v sebi “vestigia Trinitatis”.6 Tako trinitarièna teologija prihaja napro- ti èloveku postmoderne pri iskanju Boga, ki je sam oseba in tudi pooseblja, ter pri iskanju last- ne podobe, v kateri se èlovek ne prepozna kot “igraèa bogov ali èustev” in v samem sebi “raz- trešèeno” bitje, ki ̀ ivi pred steno brezizhodnosti, ampak kot bitje, ki je priklicano v `ivljenje iz ljubezni in za ljubezen, kot bitje smisla in z vso prihodnostjo pred seboj. Kršèanstvo mora torej danes oznaniti vso resnico o èloveku, o njegovih trinitariènih koordinatah. $"   Oseba dose`e svojo polno uresnièitev v zvestobi sami sebi, kar pa vkljuèuje tudi na- ravnanost na drugega in povezovanje v ob- èestvo oseb (agape). V Bogu (lahko bi rekli: v Bo`jem obèestvu) so vse Osebe v najvišji (bo`ji!) meri uresnièene. Videli smo tudi, da Sveta Trojica ni vase zaprta stvarnost samo- zadostnih Bo`jih oseb, ampak je po svojem bistvu navzven odprta enota Treh. Torej ne ekskluzivna, ampak vkljuèujoèa, vabeèa eno- ta, kar `elimo izraziti s pojmom communio. V trinitariènem obèestvu se uresnièuje edi- nost v razliènosti in drugaènosti ter razliè- nost v enosti. Prihodnost èloveštva sloni na tistem so`itju kultur, narodov (spoštovanju manjšin) in ljudstev, ki omogoèa svobodo. To so`itje pride do veljave samo po binkošt- nem vzoru in ne po zgledu babilonskega stol- pa. Zato tudi svoboda ni v smislu anarhije in destrukcije, temveè v smislu spoštovanja enkratnosti v sobivanju. Moltmann ima prav, ko postavi nasproti skupnosti posameznikov personalno skupnost: “Konèni izdelek delitev je posameznik, ki je brez odnosov, lastnosti, spomina in imena. Nasprotno pa je oseba èloveško bitje, ki se nahaja znotraj socialnih odnosov in zgodovine. Ima ime, s katerim se lahko identificira. Oseba je obèestveno bit- je.”7 Najbolj naj bi odsevala to trinitarièno obèestvo Cerkev, ki je stvaritev Svete Tro- jice. Znotraj obèestva ima svoje posebno me- sto odnosnost, naravnanost na druge(ga) in sprejemanje drugih. Iz teh odnosov se “plete” mre`a odnosov, prepletenost, ki vzpostavlja trinitarièno edinost (prim. CS 24). V Bo`- ji trinitariènosti je namreè podan takšen mo- del edinosti, ki ne samo da prenaša ali do- pušèa mnogovrstnost in drugaènost, ampak ju naravnost spodbuja. Tukaj je tudi zasno-    # van tisti pluralizem, ki se ne prelevi v rela- tivizem, ampak se uresnièuje v relacionaliz- mu, v trdni mre`i odnosov.8 Ko smo omenili globalizacijo kot tisti na- èin povezovanja, ki se vedno bolj uveljavlja v sedanji dru`bi, smo opozorili na njeno raz- vrednotenje posameznika (èloveka, naroda itd.), drugaènosti, predvsem pa tiste drugaè- nosti, ki se ne vkljuèuje v `e izdelane kalu- pe. Trinitarièno obèestvo sloni na drugaè- nih temeljih, zato je nepogrešljiva alterna- tiva globalizaciji tako na podroèju verovanja kakor tudi na podroèjih kulture, politike in gospodarstva. Trinitarièno obèestvo je soli- darnostno, saj v njem drugi in dru`ba nista le sredstvo za lastno uveljavitev, ampak tudi “prostor” uresnièitve èlovekovega slu`enja in proeksistence. Samo takšna globalizacija, ki vsebuje vse te sestavine, je kršèanska in evan- geljska. Pravzaprav se bolj kot za globalizacijo kristjani prizadevamo za trinitarizacijo dru`be in še posebej Cerkve. # % Sveta Trojica je zaèetek, obmoèje in cilj ce- lotne zgodovine. V luèi te realnosti prejme zgo- dovina svoje prave, tj. veènostne perspektive. O tem nam jasno prièuje odrešenje, katere- ga cilj je povelièanje. Kajti kršèansko oznanilo je oznanilo o ‘èasu, ki je naravnan na dovr- šitev’.9 Kršèanstvo in teologija stojita danes pred vprašanjem, kako v pogovoru s postmo- derno zopet uveljaviti kršèansko razumevanje zgodovine in èasa. To pomeni: zgodovino zo- pet predstaviti kot prostor zgodovine odreše- nja, ki vodi v veèno zgodovino troedinega Boga. Teologija mora pred nihilistiènim od- vzetjem smisla zgodovini v našem èasu zno- va predlo`iti trinitarièno, kristološko in esha- tološko-upanjsko perspektivo kršèanstva. Tukaj ima središèno mesto Kristus kot ‘polnost èasov’, kot ‘eshatos’, v njegovi zgo- dovinski enkratnosti, kakor tudi v njegovem univerzalnem pomenu; torej Kristus kot ‘concretum universale’.10 V zvezi s tem go- vorijo nekateri dvoumno o edinstveni po- membnosti kršèanstva. Jasno moramo po- vedati: “Kršèansko preprièanje, da po Jezusu Kristusu ne prièakujemo nobenega novega razodetja, ne izra`a predpravice po izkljuèni posesti resnice. V tem preprièanju prihaja predvsem do izraza poni`no sprejemanje dejstva, da neskonèno ne more biti prese- `eno in da se verna zavest more sicer v ne- skonèno Bo`je usmiljenje vrašèati (hinein- wachsen), nikakor pa je ne more izèrpno v njeni polnosti izraziti.”11 V bibliènem jeziku moramo govoriti o ‘enkrat za vselej’ in o es- hatološki razse`nosti Kristusovega dogod- ka. Povedati moramo, da po Bo`jem uèlo- veèenju na svetu ne vlada veè brezdomstvo, brezdušnost, brezodnosnost, brezciljnost in brezsmiselnost, proti èemur se postmoderna bori, veèkrat pa vsemu temu podle`e. V naslonitvi na prièevanje Svetega pisma so cerkveni oèetje poudarili, da je z uèlove- èenjem veènega Bo`jega Sina Bo`ja modrost, v kateri je bilo vse ustvarjeno, v vsej polno- sti vstopila v zgodovino, tako da se je Bog v Jezusu Kristusu ne samo dokonèno in nepre- kosljivo razodel, marveè je ljudem in svetu tudi dokonèno veljavno pokazal, kdo so oni sami in k èemu so poklicani. Tako je Jezus zaèe- tek, središèe in cilj vsega, je os in steèišèe zgo- dovine celotnega èloveštva. Takšno kršèansko razumevanje zgodovine ni nikakršen mit, pa tudi nikakršna ‘vélika zgodba’, temveè je ‘me- moria passionis’, izroèilo (parádosis) o smr- ti in vstajenju Jezusa Kristusa. Kristusov kri` predstavlja padec bogov in rešitev èloveka prav zato, ker je tu navzoèa celotna Sveta Trojica. Celotno zgodovino presojati v Kristusovi in trinitarièni luèi, ne pomeni samo razumeti jo kot zgodovino zmagovalcev, temveè tudi in predvsem kot zgodovino trpljenja. “Cerkev namreè ni nad, temveè pod tisto avtoriteto tr- peèih, ki jo je Jezus v priliki o sodbi v t. i. ‘mali apokalipsi’ pri Mateju (prim. Mt 25) posta-      vil za kriterij poslednje sodbe: ‘Kar ste ali niste storili kateremu teh malih ...’ Poslušnosti tej avtoriteti trpeèih ne more zaobiti nobeno raz- pravljanje in nobena hermenevtika”.12 Tako je Cerkev “posredovalka (Tradentin) nevar- nega spomina v procesu podanašnjanja”. Me- sto Cerkve je torej pod kri`em njenega Gos- poda in Glave, pa tudi pod kri`i vseh njegovih udov. Bo`je ‘delovanje’ je najvišja avtoriteta za cerkveno in èloveško delovanje! Tako kršèansko razumevanje zgodovine presega dilemo sekulariziranih znotraj zgo- dovinskih utopij na eni strani in nihilistiè- nega zanikanja smisla zgodovine na drugi. Trdno se oklepa edinstvene vrednosti in edinstvenega dostojanstva vsakega posamez- nega èloveškega `ivljenja. Hoja za Jezusom in prizadevanje za `ivljenje po njegovem Du- hu ljubezni je zato resnièna izpolnitev vsa- kega èloveka. Biti verodostojna prièa na tem podroèju je odloèilen odgovor Cerkve na iz- zive postmoderne.   "       "   Na temelju primerjav in poglabljanj v te- matiko zagovarjam trditev, da je kršèanski nauk o Sveti Trojici najbolj izvirno in pri- merno izhodišèe za sooèenje in dialog z mi- selnostjo in religijami vseh èasov, torej tudi z danes navzoèim kompleksnim, razvejanim sistemom, katerega poznamo na eni strani pod skupnim imenovalcem postmoderne, na drugi strani pa globalizacije. Preprièan sem, da bo mogoè temeljitejši pristop k vpraša- nju, èe poišèemo tiste silnice, ki se v zgodo- vini vedno znova, vsakokrat na drugaèen na- èin pojavljajo. Na eni strani je to gnoza s svo- jim dualizmom, na drugi pa monizem s svo- jim nediferenciranim zlitjem (konfuznostjo). Veèkrat se ta dva tokova “sreèata” v eni naj- bolj ponesreèenih simbioz v smislu eklekti- cizma. Poudaril bi, da je edini pravi odgo- vor in rešitev iz teh brezdušnih okvirov tri- nitarièna personalnost in trinitarièna komu- nitarnost. To naj bi bilo še bolj razvidno na koncu našega prikaza. Edini pravi odgovor na liberalizacijo in globalizacijo vidim v tri- nitarizaciji! Trinitarizirati èloveške in dru`- bene odnose je neobhodna nuja današnjega èasa! Tu je treba predstaviti troedinega Boga kot odgovor na vprašanja o Bogu in èlove- ku v èasu postmoderne in globalizacije. V troedinem Bogu more ta v sebi nepotešeni in nad velikimi obljubami razoèarani èlovek odkriti uresnièene tiste vrednote, za katere si prizadeva (veèkrat per viam negationis), ven- dar se mu vedno znova izmuznejo iz rok. Ra- zodevanje in podarjanje troedinega Boga v zgodovini odrešenja je rezultat njegove od- loèitve za èloveka. V tem Bogu je prostor za vsakega èloveka, kar nam je postalo oèitno po uèloveèenju Bo`jega Sina in poslanju Sve- tega Duha. Zato smemo trditi: samo trini- tarièni jezik, ki izhaja iz trinitariène resnice o Bogu in èloveku, je primeren za dialog s svetom, kateremu smo dol`ni “odgovor upa- nja” (prim. 1 Pt 3,15).     "    S Henriem de Lubacom trdimo: “Bolj ka- kor nam je nedoumljiv misterij Boga, bi nam bil nedoumljiv sam svet ter naše lastno bi- vanje brez Svete Trojice”.13 Izhajamo namreè iz dejstva, da je Sveta Trojica “osnovni vir podatkov” - “matrix” za pojmovanje èloveka. Èe vemo, da je èlovek podoba Svete Troji- ce, poznamo tudi posledice, ki iz te podob- nosti izvirajo. Zato bomo kot v povzetku na- vedli “posledice”, ki iz dejstva troosebnega `ivljenja izvirajo glede Boga samega, in nato “posledice” za èloveka, kot po podobi troe- dinega Boga ustvarjenega bitja. Troedinost v Bogu samem pomeni, da ni osamljeni in odmaknjeni vladar, ki samoza- dostno brani svojo vzvišenost. Kršèansko ra- zodetje nam namreè pove, da je absolutna in prvobitna realnost bo`jih oseb v medse-    #   bojni naravnanosti in obèestvu; da je obèestvo oseb pralik, arhetip vsega bivajoèega ter da je vse poklicano k prilièenju temu praliku. Zato trinitarièni monoteizem veliko prispeva k obèestvenemu pojmovanju èloveka. Troedinost pomeni, da je Bog polnost `iv- ljenja. @ivljenje pa je tam, kjer je nezadr`- no podarjanje in sprejemanje. @ivljenje rodi `ivljenje. Pomeni, da je Bog ljubezen sama. @ivljenje more izvirati samo iz ljubezni (so- vraštvo “ustvarja” smrt). Ljubezen pa je v pre- kipevanju navzven, k drugemu. Zato Jane- zova “definicija” Boga “Bog je ljubezen” skri- va tudi resnico “Bog je obèestvo, commu- nio”. Pomeni, da je Bog obèestvo oseb. Koi- nonia je pravzaprav drugo ime za Sveto Tro- jico. To je skupnost oseb, ki ohranjajo svojo drugaènost, vendar pa ta drugaènost ni razlog za razdor, temveè razlog za nedeljivo skup- nost in medsebojno pripadnost ter naravna- nost. Pomeni, da je Bog obèestvo svobodnih oseb, ki svobodo uporabljajo za uveljavljanje drugega. Polnost samouresnièenja prepoz- navajo v svobodnem podarjanju drugemu in sprejemanju drugega. To je “edini razlog” bo`jega ustvarjanja. Zato vse ustvarja iz lju- bezni in za ljubezen. Vse stvarstvo torej do- se`e svojo polno samouresnièitev samo v zve- stobi tej ljubezni in v svobodnem uresnièe- vanju tega naèrta ljubezni, po katerem je vse ustvarjeno in ki ga je Bog polo`il v stvarstvo. To, da smo ustvarjeni po Sveti Trojici, da nosimo “poteze” Boga Oèeta in Sina in Svetega Duha, da smo tem bo`jim osebam pridru`eni, torej da `ivimo v teh trinitariènih koordinatah, ima za nas pomembne posle- dice. Posledica tega je, da “v bo`ji podobi in sliènosti, ki jo èlovek nosi v sebi `e od ‘za- èetka’, temelji ves èlovekov program samou- resnièitve in celovit èlovekov ‘etos’.14 V tri- nitariènem jeziku so osebe pojmovane v svoji enkratnosti.15 Ta enkratnost pa ne pomeni lo- èenosti, samozadostnosti, ampak pomeni ne- nadomestljivost v naravnanosti na drugo ose- bo. Ta enkratnost postane razpoznavna v sre- èanju z drugo osebo. Ob drugi osebi je nekdo edinstven in ne zgolj edini. Oseba je torej vkljuèena v obèestvo. To pa predpostavlja raz- liènost, ki je v slu`bi enote in ne razhajanja. Torej je naravnanost za osebo njeno razpoz- navno znamenje. Ta pa se uresnièuje pred- vsem na naèin sprejemanja in podarjanja. Go- vorimo o enoti v razliènosti in razliènosti v enoti.16 Ko èlovek upošteva trinitarièna in pe- rihoretièna pravila v `ivljenju, daje vsemu iz- virni pomen in vsebino. Trinitarièna merila so torej nepogrešljiva za vse èlovekovo `iv- ljenje in delovanje, saj smemo po vsej pra- vici opredeliti èloveka kot trinitarièno bitje. Trinitarièno zasnovana antropologija iz- haja iz razodete resnice o Bogu, ki je hkra- ti izvirna resnica o èloveku. Razosebljenemu, “raztrešèenemu”, v samem sebi razklanemu današnjemu èloveku predstavi trinitarièno osebnost. Tu je v najvišji meri uveljavljena svoboda posameznika, samospoštovanje in spoštovanje drugega. Trinitarièni naèin `iv- ljenja vkljuèuje tudi ekološki naèin `ivljenja, demokratièno obliko dru`benega `ivljenja, solidarnostno (kultura ljubezni) uporabo in delitev dobrin. Trinitarièna antropologija vzpostavlja ko- munitarno razse`nost dru`be. Dru`bi grobe- ga izkorišèanja in globalizacije ponuja trini- tarièna merila odnosov, pri katerih so visoko cenjeni solidarnost, subsidiarnost, slu`enje, sprejemanje drugaènosti kultur, ras, spolov, preprièanj, verovanj. Od dru`be kriviènih za- su`njevalnih razlik vodi komunitarna antro- pologija k dru`bi dopolnjujoèih se razlik, saj tukaj ne velja zakon moèi, temveè zakon lju- beèega slu`enja. Potrebno je oblikovati dru`- bo, v kateri ni nihèe pozabljen, pri gradnji katere je vsakdo pomemben in v kateri je pri- hodnost za vsakega èloveka in za vse naro- de in ljudstva. Trinitarizacija ne daje prednosti eni stvar- nosti na raèun druge: tukaj nihèe in niè ne      izgublja, ampak je vse postavljeno na pravo mesto in do popolnosti uveljavljeno. Posa- meznik ni številka in skupnost ni konglome- rat (brezoblièna masa). V trinitariènih koor- dinatah ni nihèe utesnjen in nihèe izgubljen. V njih raste èlovek do svoje polne samoure- snièitve. Nihèe ni drugemu napoti, ni ovi- ra za samouveljavitev, ampak je drugi pot k meni samemu. Trinitariène koordinate us- tvarjajo t. i. mre`ni sistem. Zakonitost mre`e upošteva vrednost posameznega elementa v povezanosti s celoto. To ni mre`a, v katero bi se ujeli in v njej preminuli, temveè je mre- `a, ki predstavlja naš `ivljenjski prostor, poln odnosov, ki nas povezujejo v obèestvo odre- šenih, katero ponazarja Jezusov pojem “Bo`je kraljestvo”. Pomembno bo temeljiteje gra- diti dru`bo so`itja: resnièno `ivimo samo to- liko, kolikor so-`ivimo! Trinitarièno zgrajen nauk o èloveku vzpo- stavlja komunitarno razse`nost dru`be. Vera v troedinega Boga vodi k pomembnemu im- perativu: v “teoriji” izdelati, v “praksi” pa ure- snièiti “obèestveni (komunitarni) persona- lizem” in “personalistièno obèestvo”. Tako moremo po vsej pravici trditi, da je trinita- riènost Boga magistrale našega `ivljenja. * Èlanek `eli samo usmeriti k moji knjigi V prostranstvu Svete Trojice. Hermenevtièna naèela trinitarizacije, Dru`ina — Inštitut za sistematièno teologijo TF, Ljubljana, 2006, iz katere je prièujoèe prirejeno besedilo vzeto. 1. Prim. F. Schüssler Fiorenza, Pluralismus und Globalisierung: eine Herausforderung für die ethische Reflexion, v: Concilium 37 (2001), 450- 465; J. Juhant, Globalisierung, Kirche und postmoderner Mensch, Münster, LIT Verlag, 2005. Lah zagotavlja, da je prav trinitariènost pravi odgovor na izziv globalizacije. Prim. A. Lah, Globalisierungsängste und christliches Gott- und Menschenverständnis, v: A. Loretan — F. Luzatto (Hg.), Gesellschaftliche Ängste als theologische Herausforderung, Münster, LIT Verlag, 2004, 176-182. 2. Tukaj bi opozoril na zbirko Kommunikative Theologie, ki je rezultat istoimenskega projekta na Univerzi v Innsbrucku. Naj navedem samo dve knjigi z znaèilnima naslovoma: M. Scharer, B. J. Hilberath (Hg.), Kommunikative Theologie. Eine Grundlegung, Mainz, Grünewald, 2002; B. J. Hilberath, M. Kraml, M. Scharer (Hg.), Wahrheit in Beziehung. Der dreieine Gott als Quelle und Orientierung menschlicher Kommunikation, Mainz, Grünewald, 2003. 3. Prim. Z. Bauman, Postmodernity and its Discontents, Cambridge, Polity Press, 1997, 165-185; J. Kos, Na poti v postmoderno, Ljubljana, 1995, 7-35; G. Davie, D. Hervieu-Leger (cur.), Identités religieuses en Europe, Paris, La Decouverte, 1996. 4. Prim. G. Angelini, La fede e la figura della coscienza, v: M. Aletti idr., La religione postmoderna, Milano, Ed. Glossa, 2003, 193-225. 5. Temeljiteje to predstavim v razpravi Perihoreza - naèin bivanja Boga, ki je ljubezen, v: BV 58 (1998), 129-144. 6. Prim. moji razpravi Kršèanski pogled na osebo, v: BV 54 (1994), 61-90 in Die trinitarische Dimension des menschlichen Lebens, v: Folia theologica 1999, vol 10, 37-54. 7. J. Moltmann, Erfahrungen theologischen Denkens, Gütersloh, Chr. Kaiser, 1999, 290. 8. Prim. J. Werbick, Toleranz und pluralismus, v: I. Broer, R. Schlüter (Hrsg.), Christentum und Toleranz, Darmstadt, Wissenschaftliche Buchgesellschaft, 1996, 107-121. 9. Prim. C. Sorè, La historia en su dimensión pericorética, v: Estudios trinitarios 33 (1999), 133-146. 10. Prim. H. U. v. Balthasar, Christus Alpha und Omega, v: IkZ Communio 25 (1996), 322-328. 11. G. Neuhaus, Christlicher Absolutheitsanspruch und interreligiöse Dialogfähigkeit, v: Theologie der Gegenwart 43 (2000), 107-108. 12. J. B. Metz, Gott. Wider den Mythos von der Ewigkeit der Zeit, v: T. R. Peters, C. Urban (Hrsg.), Ende der Zeit? Die Provokation der Rede von Gott, 41; prim. apostolsko pismo Janeza Pavla II., Novo millennio ineunte 49. 13. Nav. A. Strle, Izbrani spisi 3, Ljubljana, 1992, 25. A. Brunner poudarja, da je Sveta Trojica “prostor” èlovekove samouresnièitve. Prim. A. Brunner, Dreifaltigkeit. Personale Zugänge zum Geheimnis, Einsiedeln, Johannes, 1976, 127-130. 14. Janez Pavel II., Mulieris dignitatem, 7. 15. Prim. G. Greshake, Der dreieine Gott. Eine trinitarische Theologie, Herder, Freiburg-Basel- Wien, 1997, 175-178. 16. Wilson-Kastner poudarja, da je perihoreza temelj etike, ki brani tri središène vrednote: sprejetost ali vkljuèenost (inclusivity), obèestvenost in svobodo; prim. P. Wilson-Kastner, Faith, Feminism and the Christ, Philadelphia, Fortres, 1982, 131-133.