/*X1 POSAVSKI **WT ObzormK Leto V, števiika 47, Oktober 2001 L...... ¦ ...:.;...... ¦¦ . i grasični studio 8=5 F3 i=t ö BRAF1KA Adanaičeva, 1, Movo mesto-, teles on: 07/388 0 838, 07/S38-0-339 priprava za tisk: oblikovanje o s ve t lj e vanj eB2 tfnGvno sveži spjejd Ktško i liiiiibiifeM^^' ¦'¦sä 4 ' I ' ^^^T^BHK^ShHMH1). KENWOOD eiosbenivstoj^xbas^ ^2x70W(RMS) izhodnc moÖ 3 xCD izrrm^ewkc RDS v Ovqff» kosctofon '¦¦¦¦- Komptetno daljinsko upravtjanje Lexmark Tiskalnik Z51 Lodjfvost 1200x1200 dpi ^ Ločeni barvna in črna kartuša ^ Hitrost do 10 strlmin BtrKn Pralni stroj 6004 lE^6 PVB^l» ^ra s^ sB ZANUS8I Mikrovalovna pecica ZM 23 To * 23 /ftrov ^^*"iM darilni BON 1000 SIT 34.99O ' ¦ : '' ^^WHPra9l95||^^^^^3P ¦¦¦¦miP 1O% POPUST V CEIXIAH sVII UPOŠTEVAN CK^WrteL?U7/488 15 BO. Odprto: pan. - pet. ad 8.DO do 20.00, sabots ad 8.OO da 17.OO Št 47, Oktober 2001________________________________________________________________________________________________________________tsetja S POGLEDOM UPRTIM NAZAJ Oni petek skoraj točno opoldne smo v najmanjšem slovenskem mestu slišati pomenljive besede tačas* morda (še) najmočnejšega Dolenjca in enega najvplivnejših Slovencev, ki je v nekaj stavkih združil in že tudi za- količil nadaljnjo usodo kraja oziroma mesteca, ki zdaj tudi že uradno praznuje častitljivi jubilej 750-letnice. Ker so tisti, ki so ga izbrali, vedeli, zakaj so ga izbrali in ker se tudi on od prvega dne zaveda, zakaj so ga izbra- li, si je že tudi prvi dan vzel pravico, da mestecu na Krki določi perspekti- vo znotraj kroga: kultura in turizem. Nič novega, res nič novega bi lahko rekli. Četudi je bila za koga hladno tuširanje misel, da v takem okolju ne bo prostora za proizvodnjo in še bolj pomenljivo, da gospod ne daje mo- žnosti Kostanjevici kot univerzitetnem sedežu. Vendar je vse to nekako preglasila misel o upravičenosti posebnega darila, ki bi naj ga bili deležni tamkajšnji ljudje v tem prazničnem letu - lastna obcina. Kostanjevičani tako kot večina njim podobnih iskalcev lokalne samos- tojnosti svoje zahteve v prvi vrsti utemeljujejo na preteklosti. Na tistem, kar so nekoč že imeli, a zdaj (več) nimajo. Tudi na omenjeni slovesnosti je bilo kot refren slišati o nekakšnih "zlatih" časih, ki naj bi jih po besedah slavnostnega govornika zaslužili tudi danes in jutri. Čeprav je govoril za zdaj predvsem o obljubah (podobne smo lahko slišali tudi v nedavnem intervjuju na TV, a zato niti malo ne dvomimo v njihovo uresničljivost), je bil glas naslednjega govornika in po funkciji njegovega namestnika v pra- znovalnem odboru, nekako preveč v senci, četudi se je lahko pohvalil s kar oprijemljivimi dosežki zadnjih let in še nekaterimi, ki so v izvajanju. A besede o sedanjosti so tisti dan izzvenele nekako v prazno, kajti zrak je bil poln zanosne in ponosne preteklosti ter obetov še lepše (samostojne) prihodnosti. Tudi na tej strani smo se nekajkrat z zanosom in nostalgijo ozrli po iz- kušnjah bolj ali manj daljne preteklosti, poudarili smo pomen zavedanja korenin, iz katerega se je mogoče marsičesa naučiti za sedanjost in za načrtovanje prihodnosti. Praznika, ki ju praznujemo zadnji dan desetega in prvi dan enajstega meseca, sta vsak po svoje prav tako naravnana: spo- min na pokojne prinese na dan predvsem yse najboljše izkušnje, tisto, po čemer jih nosimo v spominu; reformacija je v naših krajih in za naš narod obdobje, ki je prineslo spoštovanja vredne dosežke v kulturnem pogledu in s prvo omembo imena našega naroda in jezika je bil postavljen temelj za jutrišnjo vključitev v vse. kar je evropsko. > Res je, v tej nedvomno zanimivi in poučni preteklosti je pravzaprav vse, kar potrebujemo, da se naučimo (pre)živeti, so takšne in drugačne izkušnje. Vendar pa je potrebno upoštevati tudi sedanje razmere in šele nato odločati o prihodnosti - s pogledom naprej. Kajti, če bo vsakdo, ki se odloča o tako usodnih rečeh, izbral samo tisto, kar mu najbolj ustreza, ne da bi pri tem upošteval, kako je z drugimi, bo težko sodelovati in še težje iskati skupno pot naprej... Tudi v obljubljeno Evropo. Urednik. Foto meseca TUDI JESEN JE LAHKO LEPA - Še posebno pre- pričljivo zazveni ta trditev ob pogledu na malega, komaj enaindvajsetmesečnega Ja- koba, ki je obdan z darovi jeseni takole polepšal zadnji oktobrski konec tedna svojim staršem in tudi vsem drugim, ki so bili v njegovi bližini. Človeška toplina in prisrčnost lahko osvetljujeta naše dni tudi takrat, ko v deželi zakraljujejo me- glena jutra-in vse daljši večeri. Foto: B.Colarič _____________________________________________ ^ infnlrfFmOTOr na cilju 6 Y Brežičani zahtevajo odskodnino 10 • Mladi gredo naprej 16 • Prva packarija 17 • Dirkaški oktober v Posavju 18 • Iz življenja v knjižnlci , 20 • Temeljni kamen za zakiadnico znanja 21 • Izgradnja hidroelektrarn 24 • Trideset let senovskega vrtca 25 • Krsko se jih spominja 28 Na naslovnici: OS Senovo; saioi S. Mavsar D Obzornik posavski utrip _______________________________________;____________________________________________šu7,siol.net SOBOTA, 24.11., ob 20. uri opera v štirih dejanjih (sedmih slikah) Giuseppe Verdi NABUCCO gostuje: SNG Opera in balet Ljubljana (zaizven-3.000 sit) OSEBE: Nabucco (Nabukadnezar), babilonski kralj... bariton, Izmael, nečak jeruzalemskega kralja... tenor, Zaharija, hebrejski veliki duhoven... bas, Abigaila, hči Nabucca in neke sužnje... sopran, Fenena, Nabuccova hči... mezzosopran, Baalovvelikisvečenik... bas, Ana, Zaharijeva sestra... sopran Babilonski in hebrejski vojaki, levrti, hebrejske device, babilonske žene, babilonski velikaši, Baalovi svečeniki, ljudstvo Godi se leta 578 pr.n.š. v Jeruzalemu in Babilonu. Vstopnice v predprodaji (od 19. do 23. novembramed 10. in 11. urotermed 15. in 16. uro) in uro pred predstavo na blagajni doma. Rezervacije v istem času natelefon blagajne (07/ 488-01-94) ali po e-mailu: kd.krsko@siol.net do 23.11. do 14. ure. Prevzem rezerviranih vstopnicdo 23.11. do 16. ure. ObzorniK drilŠtVa_____________________________________ ¦____________________________________________________________Št47,oktober2001 MLADI GREDO NAPREJ V Krškem je v začetku meseca oktobra potekal petdnevni mednarodni seminar »Building school structures in former Yugoslavia«. V organizaciji in izvedbi Dijaške skupnosti Slov- enije (DOS) in Dijaške skupnosti Posavja ter ob sodelovanju Kluba posavskih študentov in Mladinskega centra Krško so se udeleženci seminarja seznanili z organiziranostjo sred- nješolske in študentske populacije tako v Sloveniji kot po evropskih državah s ciljem, da bi tovrstne skupnosti organizirali tudi po državah z območja nekdanje Jugoslavije. Z izvedenim seminarjem je bil de- jansko narejen šele prvi korak v pod- poro in zgled dijaškim strukturam v omerijenih državah, z namenom bodo- čega sodelovanja in vzpostavitve ak- tivnejših stikov med dijaki, sta ob pred- staviti dejali vodja DOS Maja Potoč- nik in predsednica odbora za medna- rodno sodelovanje Maja Molan. Kar 24 od 33-ih udeležencev seminarja je prišlo iz republik nekdanje Jugosla- vije, ki so ob tem, da so se seznanili z oblikami ustanovitve, financiranja in samega delovanja dijaških in mladin- skih skupnosti po Sloveniji in Evropi, delovno srečanje izkoristili tudi za iz- menjavo izkušenj, mnenj in medseboj- ne informiranost o aktualnih in pere- čih problemih po posameznih republi- kah. Beseda je tekla predvsem v smeri od- pravljanja nacionalne in kulturne ne- strpnosti, ki jo v zadnjih mesecih na- jbolj občutijo mladi v Makedoniji. Po besedah predstavnika le-te, se v Make- doniji politika odraža tudi na področ- ju izobraževanja, profesorji se ne z mis- elnostjo ne s predavanji ne prilagajajo novo nastalim geopolitičnim in kultur- nim razmeram, predvsem pa izobraže- valni populaciji kVatijo pravico izra- žanja svojega mnenja. Kakor je dejal predstavnik iz Makedonije, če ne dru- gače, občutijo dijaki vsakršno naspro- tovanje z mišljenjem prosesorjev, »ki je povečini še izpred dvajsetih let«, na svoji koži preko nižji ocen. Zato je to- vrstna organizacija in poenotenje vseh mladih s skupnim ciljem izobraževa- nja in napredka v Makedoniji nuja, še sploh v zadnjih mesecih, ko se soočajo predvsem z nacionalno nestrpnostjo, saj albanski študentje bojkotirajo sku- pen pouk in zahtevajo svojo fakulteto. V Bosni in Hercegovini so se dijaki in študentje že povezali v oblike skup- nosti, a ker ne prejemajo nikakršnih dotacij s strani države oz. resornega ministrstva, je delovanje oteženo in sloni predvsem na delu in entuziaz- mu posameznih skupin. Čeprav jim na izobraževalnih ustanovah, v prim- erjavi z Makedonijo, pred tem ne za- pirajo vrat, tudi ne izkazujejo potreb- nega interesa ne za njihovo delovanje ne za nujne spremembe v izobraževal- nih programih. Vsesplošna apatija, nezaupanje v prihodnost, nezaupan- je do tujih vlagateljev v obnovo, tudi do Slovenije, ki je še do pred kratkim. po besedah študenta iz BiH, veljala pri večini tamkajšnjega prebivalstva za glavnega, če ne edinega krivca za razpad nekdanje Jugoslavije in nasta- lih razmer, se le počasi spreminja. Za- radi večletne vojne in z njo povezanih številnih žrtev na srednjih in visoko- šolskih ustanovah primanjkuje kvali- ficiranega kadra za poučevanje, še bolj pa je zaskrbljujoč beg mladih, saj ti izkoristijo vsako priložnost bodisi za izobraževanje ali zaposlitev v tuji- ni. S tovrstnimi težavami se soočajo tudi vJugoslaviji.obtempajenjihova predstavnica izpostavila splošno ne- zainteresiranost šol in profesorjev za težaveinproblemedijakov, čemurbo- trujejo v prvi vrsti nizke place v šolst- vu. Tudi tu spremembe v izobraževal- ne programe vse prepočasi uvajajo, dijaki pa se soočajo predvsem z izred- no slabimi pogoji za delo na solan, saj obnova le-teh čaka na boljše case. Povezovanje in komunikacija med mladimi potekata znotraj države predvsem med šolami s sorodnimi učnimi programi, s tovrstnimi orga- nizacijami kot so mladinski centri, di- jaške in študentske organizacije po Sloveniji in drugih državah pa preko interneta in elektronske pošte. Da bi bili ti stiki še aktivnejši in da bi vzpodbudili in pripomogli k orga- niziranosti mladih iz držav bivše Ju- goslavije, so si udeleženci seminarja v Krškem zadali dolgoročen cilj: usta- novitev krovne organizacije s sede- žem v Ljubljani. Ta si bo med drugim v sodelovanju z dijaškimi in mladin- skimi organizacijami na teh obmo- čjih prizadevala tudi za boljše pogoje, višji nivo šolanja ter kvalitetno pre- življanje prostega časa šolajoče mla- dine, da bi ne bi bila, kakor so pou- darili udeleženci, prezrta v nobeni družbi nedržavi. Bojana Mavsar CIGANSKI LONEC Pod okriljem krškega Društva zaveznikov mehkega pristanka je v romskem naselju Kerinov grm potekal projekt »Ciganski lonec«. V projekt. ki je bil pod- prts strani Ministrstva zazdravje, seje vključilo okoli 150 Romov, ki sosepo besedah koordinatorke projekta Olivere Mirkovič v romskem naselju preko organiziranih kuharskih delavnic seznanjali s pripravo in kuho raznovrstnih in zdravih jedi, s poudarkom na uporabi in zadostnemu uživanju zelenjave ter sadja. Ob zaključku skoraj dvomesečnega projekta, so 23.oktobra Romi pripravljavce delavnic in povabljene goste s praktičnim prikazom peke potic, kruha, mesa v žerjavici in drugih jedi, seznanili in pogostili s svojo tradiciona- lno kuhinjo. Kako se prehranjujejo in pripravljajo hrano Romi v našem okolju ter zaključke s projekta »Ciganski lonec«, bo Društvo zaveznikov mehkega pristanka predstavilo v posebni brošuri. (B.M.) ObzormK [Q ŠL47,oktober2001___________________________________________________________,___________________,__________:_______________________dsUŠtVa PRVA »PACKARUA« SENOVSKIH KARBIDOVCEV Nad projektom »Packarija«, ki so ga člani sen- ovskega Društva Karbid obelodanili v pičlih dveh mesetih, so navdušeni tako krajani Senovega kot obiskovalci tega kraja. Okoli 20 članov društva je siVino stene ob stopnišču, ki vodi k senovskerau kulturnemu domu in osnovni šoli, s prostovolj- nim delom prekrilo z mozaikom iz lomljenih keramičnih ploščic. Motiv sta umetniški in idejni vodji projekta Tina Brinovar in Gregor Germ (oba absolventa likovne pedagogike na maribors- ki univerzi) povzela iz same simbolike rudarskega kraja. »Mračna podoba težaškega rudarskega de- la je ponazorjena tudi s trdoto lomljenih keram- ičnih ploščic, iz katerih je narejen sann motiv«, pravi Tina, »hkrati pa ozadje stene, svetli barvni odtenki nepravilnih oblik, ki so tudi simbolne bar- ve senovske šole, ponazarjajo slovo od rudarjenja v kraju oziroma svetlejšo prihodnost sedanjim in bodočim rodovom v kraju.« »Packarija« je tako po likovni tehniki kot svoje- vrstni umetniški kreaciji prava osvežitev kultur- nih dejavnosti v našem okolju, ki pa bo nedvom- no popestrila izgled Senovega in si zasluži vso po- hvalo. Toliko bolj, ker je biio društvo, ki ga vodi Vilko Planinc, z namenom promocije prostovol- jnega dela, ustanovljeno šele v mesecu avgustu. Po Vilkovih besedah je v teh začetkih pomemben delež prispevala njihova tajnica Olja Mirkovič, ki je neutrudno zbirala potreben material za omen- jeni projekt in iskala sponzorje, katerim se člani , društva še posebej zahvaljujejo. »Karbidovci« si bodo prizadevali z organiziran- jem raznih kulturnih prireditev, s koncerti, polet- nimi likovnimi kolonijami, literarnimi ter lut- kovnimi delavnicami, pritegniti k sodelovanju . čim večje število krajanov, saj se bodo angažirali tudi pri organiziranju aktivnega preživljanja pros- tega časa na Senovem, denimo preko socialnih delavnic in street pedagogike za otroke v strnje- nih naseljih. Glede na izkazan interes nameravajo prirejati tudi razne delavnice neformalnega izobraževa- nja. seveda pa se bodo posvetili tudi športnim ak- tivnostim, najprej z urejanjem obstoječih šport- nih površin. In ker so se krajani Senovega že sedaj lepo sprejeli projekt »Packarija« in so se tudi pros- tovoljno vključevali v samo delo, nameravajo s projektom nadaljevati že spomladanskih mese- cih, saj je v kraju premorejo kar lepo število be- tonskih površin (napr. obzidje ob separaciji), ki jih želijo barvno, likovno oživeti in prispevati k lepšemu bivalnemu in za obiskovalce zanimivejši podobi kraja. (B.M.) TABOR UNESCO SOL - PIRAN Naša sola se intenzivno pripravlja za vstop v veliko družino Unesco šol. Verjamemo, da nam bo uspelo in da bomo člani postali prav kmalu. Veseli nas, da bomo prva sola v krški občini s certifika- tom Unesco sola. Med 24. in 29. septembrom sva se z mentorjem Unesco Kluba, prof. Matjažem Lipovžem, udeležila Tabora Unesco šol v Piranu. Pred odhodom sva se temeljito pripravila, saj sva tja odšla z namenom. da kar najuspešneje predstaviva našo solo in njene številne dejavnosti ter da sodelujeva v programu kampa. V Piranu so nas lepo sprejeli in prijetno presenetili s kulturnim programom. Sledilo je druženje sodelujočih in tako smo se med seboj spoznavali in navezovali prijateljstva. Pokosilu sva z mentor- jem pripravljala predstavitev, ki je potekala v angleškem jeziku. Prijetno je bilo slišati številne poh- vale o našem prispevku. Piran smo pobliže spoznavali s pomocjo igre Lov za zjakladom. Bilo je razburljivo. Zvečer pa smo si ogledali še program, ki so ga pripravili učenci OŠ bratov Polančičev. Torkovo jutro se je pričelo z »igrami dobre volje«, kjer smo se razgibali. Hodili smo namreč s hod- uljami, plezali, delali vozle, streljali z zračno puško, premagovali ovire na poligonu. Polna energije in dobre volje sem si s prijateljicami ogledala nekatere zanimivosti Pirana. Popoldne sem se z vesel- jem vključila v delavnice. Preizkusili smo se v izdelovanju zapestnic, nakita, lutk in lesenih izdelkov. Zvečer smo se udeleženci zabavali na glasbenem kvizu. Sreda je bila rezervirana za izlet v Idrijo, ogled Antonijevegarova in nato še znamenite Bolnišnice Franja. V četrtek dopoldne smo bili aktivni v delavnicah Turizem in Patrimonito. Bili smo polni idej o turizmu in naši bogati dediščini. Po okusnem kosilu smo zasadili vsak svoje drevo v Parku prijatel- jstva. Potem pa smo svoje spretnosti preizkušali v delavnicah, kjer smo izdelovali obeske za ključe, piščali, zgibali origame, pa tudi plesali smo. Zvečer smo se družili na družabnem večeru. Sklepna prireditev je bila v petek zjutraj, nato smo imeli prosti čas. Po kosilu smo odšli na Tartinijev trg, kjer so pripravili pravo gledališče. Sledile so gledališke delavnice in krst novincev. Zaprisega seveda ni manjkala. Zvečer smo zapiesali. Sobota-zadnji dan. Zadišalo je po slovesu, ki je prišlo prehitro. Prej smo se še fotografirali, pojedli kosilo in odsli na sklepno prireditev v portoroški avditorij. Polna vtisov in make žalostna, da je konec tokratnega druženja, sva se z mentorjem odpravila na pot proti domu. Vesela sem, da sem se lahko udeležila Tabora Unecso šol, saj sem spoznala veliko novih prijateljev in se preizkusila v različnih delavnicah. Na svidenje prihodnje leto, torej. Za konec pa še Unescova misel: »Ne hodi pred mano, ker ti mogoče ne bom mogel slediti. ne hodi za mano, ker te ne bom mogel voditi, hodi ob meni-bodi moj prijatelj.« Nina Petrovič, 7.a _____________________________________________________ OS XIV. D1VIZUE SENOVO TH ObžorniK šport in rekreacija_______________[______________________________________________su7,0^2001 Fun sport novice NIKO HRSTIČ ZMAGOVALEC POKALA W-EST Motokrosisti Fun športovega Bence MX teama so tudi v oktobru uspešno nastopali na številnih dirkah doma in v tujini. Poleg državnega prvenstva je zdaj zaključeno tudi tekmovan- je za pokal W-est, kjer je v razredu članov z licencami s 85 kubičnimi motorji postal zmagova- lec Niko Hrstič. 15 letni Niko iz Dola pri Hrastniku je bil na zadnjih dveh dirkah v Oseku in Šentvidu obakrat tretji in je tako" svojo prednost pred zasledovalci še povečal. Skupno je zbral 176 točk in imel pred drugouvrščenim Nastranom kar 56 točk prednosti, tako da njegova zma- ga ni bila naključna. Na tretje mesto v tej kategoriji se je uvrstil Boštjan Ocvirk, ki je zoral 119 točk in mu je le točka manjkala do drugega mesta. Boštjan, ki je lani zmagal v slovenskem pokalu Bridgestone, takrat še med amaterji, zdaj pa vozi z licenco, je bil v Šentvidu drugi, uspešno pa je nastopil tudi na dveh dirkah pokala Slovenija-Hrvaška. V Stranski vasi je bil šesti, na Prilipah pa celo četrti. Na slovensko - hrvaškem pokalu je bil uspešen tudi Nik Rovan, saj je na dirki v Savskem Marofu osvojil drugo mes- to, v Stranski vasi nehvaležno četrto mesto, na Prilipah pa je bil zaradi predrte gume šele sedmi. Kljub temu je na treh dirkah zbral 73 točk in je dirko pred koncem skupno na tretjem mestu. Ali bo to tudi obdržal, ali celo prehitel dru- gouvrščenega Marka Krošlja, ki ima pred njim devet točk prednosti, pa bo odločala zadnja dirka, ki bo v Jastrebar- skem. Na tern pokalu je nastopil tudi Tomaž Salobir, ki je tako zaključil z nastopi med podmladkom. Na progi v Stranski vasi je bil osmi, v Savskem Marofu, kjer je grdo padel in v drugi vožnji tudi odstopil, dvanajsti, na Prilipah pa je os- yojil deveto mesto. Na motokros steze se je zelo uspešno vrnil tudi sponzor Fun športovih motokrosistov Iztok Bence iz Boštanja. Na prvi dirki po poškodbi pokala W-est v Oseku je bil šesti, v Šentvidu mu je za las ušel pokal za tretje mesto in je bil četr- ti, skupno pa je med veterani osvojil sedmo mesto in 119 točk. Še bolj uspešen pa je bil tudi na dveh pozivnih dirkah, saj je v Stranski vasi osvojil pokal za tretje, na Prilipah pa celo za drugo mesto in se tokrat le povzpel na tako željene zmagovalne stopničke. Iztok Bence -glavnl sponzor Fun športovih motokrosistov, se je po poškodbi uspesno vrnil na motokros steze. Zdaj celo osvaja pokale. Fanovec Niko Hrstič je postal letošnji zmagovalec slovenskega pokala W-est In to s precejšnjo prednostjo. Iz Posavskega plesnega kluba LUKEC REZULTATI V SENCI NEPRAVILNOSTI PZS V soboto, 13.10. 2001, je bilo v Novem mestu državno prvenstvo v kombinaciji desetih plesov. Tekmovanja se je udeležilo sedem plesnih parov PKK Lukec. Med mlajšimi pionirji smo imeli kar štiri pare. Matic Fendre in Nives Seiekar sta za malenkost zgrešila bronasto medaljo in pristala na nehvaležnem 4. mestu. David Romih in Valentina Romih sta dosegla 6. mesto. Peter Hlupič in Teja Grobin sta osvojila 7. mesto. Na 8. mestu pa sta bila Aleks Siuka in Rebeka Ježovnik. Zaradi bolezni se tekmovanja nista udeležila Dejan Baliban in Zala Zorenč, tako da smo med pionirji imeli dva , para. Par Simon Cerjak in Maja Omerzel je prav tako končal tekmovanje na nehvaležnem 4. mestu ter za las zgrešil bronasto medaljo. Par Tadej Drakulič in Katarina Račič je dosegel 8. mesto. Naš najboljši par Luka Vodlan in Amadeja Plevel je glede na to, da sta letos prestopila v visji tekmovalni razred in tudi v starejšo kategorijo ter prvič na tern tekmovanju tekmovala z neomejenim progra- mom, lahko zadovoljna z osvojenim 8. mestom. Pred njima sta bila samo dva para iz njune gen- eracije. Vsi pari so dosegli glede na pripravljenost in ponovno pristransko sojenje zadovoljive rezultate. Kljub temu v klubu verjamemo, da bodo stvari slej kot prej prišle na svoje mesto. Delno se je že na tem tekmovanju pokazalo, da to, kar na Plesni zvezi Slovenije delajo že vrsto letr, ni prav. Veliko pove podatek, da je leta 1997 na DP v kombinaciji, ki smo ga organizirali v Krškem, sodelovalo 140 parbv, tokrat pa samo 76. Torej se je v štirih letih praktično razpolovilo število parov, ki se ukvarjajo z tekmovalnim plesom. Menimo in upamo, da se doba samopašnosti in prilagajanja raznih pravil ozkim interesom bliža koncu in da bo tudi v PZS slej ko prej prevladala resnica in pravica. V našem klubu smo vedno verjeli v sebe in naše člane, zato počasi in vztrajno prihajamo do vse boljših rezul- tatov. Didan Vodlan Posavski strelci kar enajstkrat na stopničkah V športni dvorani osnovne sole Leskovec je v vseh državnih ligah v streljanju z zračnim orožjem v vseh kategorijah nastopilo skoraj štiristo tekmovalcev iz 53 slovenskih klubov. Zelo zahtevne organizacije so se lotili člani domačega strelskega društva in bili pri tem ze- lo uspešni. Pri tem je treba omeniti, da so v Leskovcu prvič v zgodovini ligaških tekmo- vanj v Sloveniji za ocenjevanje, beleženje in objavo rezultatov v celoti opravili s pomočjo računalniške podpore. Člani posavskih klu- bov so se na stopničke za najboljše povzpeli kar enajstkrat in dokazali, da sodijo v sam slo- venski vrh. V drugi članski ligi z zračno puško so zmagali člani sevniškega Maroka, v cigar vrstah je bila z izvrstnim izidom 588 krogov od 600 možnih najboljša Tina Grabnar, ki je v tej ligi ugnala tudi vse moške tekmece. Zmago so zabeležili tudi leskovški pionirji. (ES) ObžorniK IB št47,oktober2ooi __________________________________________________________________________________šport in rekreacüa DIRKAŠKI OKTOBER V ^ POSAVJU | • Krško - Cerklje - Prilipe, oktober 2001 | Letošnji oktober v Posavju ni bil le mesec mošta, kostanja, jabolk in gob. pač pa je bilo v naših krajih slišati ropot motorjev, saj so se pri nas odvijala pomembna bencin- ska tekmovanja. Kako uspešni so bili organizatorji in tekmovalci, še posebno i domači, kako zadovoljni so bili gledalci, ste in boste lahko zasledili na drugih mestih, mi pa vam prinašamo nekaj utrinkov s speedway tekme v Krškem, z avtomobilskega hitrostnega raliya v Cerkljah in z sosedskega dvoboja v motokrosu na Prlipah. S tem se tudi ta šport poslavlja pred zimo in njegovi Ijubitelji že pričakujoče zrejo v novo sezono... (S.M.) kultlira___________________^___________________________________________________________ŠL47,oktober2001 UTRINKIIZ »ŽIVUENJA« V VAŠI KNJIŽNICI Oktober. Poletje sirio že skoraj čisto pozabili, osnovnošolci že pišejo »kontrolke«, študenti so se vrni- li na fakultete, tudi jesenska opravila doma gredo že k koncu. Vse to se čuti tudi na utripu knjižnice. Pa poglejmo! Vzadnjem mesecu smo zabeležili 7538 obiskov in izposodili 22 303 izvodegradiva. Za ilustracijo teh številk si oglejte dnevne statistike obiska in izposoje gradiva za teden med 22. in 26. oktobrom: KRŠKO VIDEM KOSTANJEVICA Obisk lzposojeno Vrqjeno Obisk Izposojeno Vrnjeno Obi.sk Izposojeno Vrnjeno gradivo gradivo gradivo gradivo gradivo gradlro Ponedeljek 4g5 1224 904 Torek 164 388 200 37 48 64 64 114 151 Sreda 371 1093 808 četrtek 137 624 154 38 69 73 " 72 124 161 Petek 439 !245 943 1807 4929 3458 V vseh treh oddelkih skupaj smo v enem tednu imeli 1807 obiskov, naši uporabniki so si na dom izposodili 4929 enot gradiva in vrnili 3458 enot. To so statistični podatki in ne zajemajo obiskov v štu- dijski in časopisni čitalnici, množice informacij, ki jih damo vsak dan uporabnikom, poizvedb po internetu, informacij iz domoznanskega oddel- ka... Oktobra so se začele tudi URE PRAVLJIC, ki jih vodi Antonija Amon. Otroci so lahko prisluh- nili pravljicam O treh botrah lisičicah, O treh gra- hih in Šivilji in škarjicam. Naslednje torke lahko poslušate Pravljico o zlatorogu ali spoznate Go- drnjavo pikapolonico. Včetrtek, 18. oktobra smo odprli razširjeno IZ- POSOJEVALIŠČE V KOSTANJEVICI. V novih svetlih prostorih bo marsikdo lahko našel knjigo zase, ali pa samo prišel prelistat časopise. Veliko prostora je namenjenega tudi najmlajsim uporab- nikom. Lepo vabljeni! Storitev avtomatskega telefonskega podaljševa- nja roka vrnitve že pridno uporabljate. V tern me- secu je to storitev uporabilo 208 uporabnikov in podaljšalo rok vrnitve za 920 enpt gradiv. Zaposleni v knjižnici smo se udeležili tudi dveh strokovnih posvetovanj in sicer Slovenske knjižni- ce med vzhodom in zahodom in Digitalna knjiž- nica. Upamo, da bomo lahko čimveč teh znanj uporabili tudi pri vsakodnevnem delu z Vami. V oktobru smo na novo vpisali preko 120 naslo- vov gradiv. Najmlajši bodo- lahko uživali ob slikanicah DRUGAČEN, pa slovenski RACMAN IN KNJI- GA, ponovno je ponatisnjena tudi ŠIVILJA IN ŠKARJICE. Za lahko noč Vam bodo lahko starši prebrali ZASPANČKOVE ZGODBICE, pogled- ali boste lahko v notranjost VULKANA. Iz zbirke Cebelica sta novi BALON VELIKAN in KAM KAKA SONCE. Za šolarje priporočamo nadaljevanje knjige Amy številka sedem LOV NA AMY, iz zbirke No- vohlačniki je tu knjiga MASKA Z ŽAREČIMI OČMI. V priljubljeni zbirki Kafe club je izšla že 14. knjiga: LEAHINA NOČNA MORA. NOČ PO MEGA ŽURU je najnovejše delo Ivana Sivca. Veliko povpraševanje je tudi po drugi knjigi MA- LE S1VE CELICE. Tisti, ki Vas zanima zgodovi- na, se boste razveselili novega ARHEOLOŠKE- GA ATLASA. Tudi med leposlovjem za odrasle smo ta mesec pridobili veliko knjig, ki bodo skrajšale dolge ve- čere. Priporočamo Vam hove tri knjige iz zbirke Moderni klasiki: HADRIJANOVISPOMINI, SE- NILNOST in MYRA BRECKINRIDGE. Opo- zarjamo Vas tudi na dela sodobnih slovenskih av- torjev: ZGUBA Lenarta Zajca, pa PURGARJI Vinka Vasleta, nova v knjižnici je tudi povest Fran- ca Šetinca z naslovom SPRAVA V NAŠI VASI. Tudi že preizk ušeno priljubljena avtorja nam ponu- jata nove napete zgodbe: Colin Dexter s SMRTJO V JERICHU in Amanda Quick, ki piše o PRE- VARAH. Uživali boste lahko tudi ob gledanju in branju knjige umetniških fotografij svetovno znanega fotografa Arneja Hodaliča z naslovom POTOVANJE V NAVIDEZNO OGLEDALO. Zanimiva in napeta bo lahko tudi knjiga LEPO JE BITIMILIJONAR v kateri boste našli vprašanja iz istoimenskega priljubljenega televizijskega kviza. Med množico strokovnih knjig bi Vas opozorili na knjigo VSE O NOSEČNOSTI IN OTROKO- VEM PRVEM LETU, obsežen priročnik, ki bo dobrodošel v marsikateri mladi družini. Iz zbirke aalvasorjeva knjižnica Krsko- Za zdravo življenje prihaja knjiga ZDRAVI IN VI- TKI BREZ MAŠČOB. Nova je tudi knjiga HO- MEOPATSKO ZDRAVLJENJE s področja alternativne medicine. Na duhovnem področju posezite po knjigah BLAŽENOST BIVANJA, ODSTRANJEVANJE VEZI, KI OMEJUJEJO... Staršem bo v pomoč delo STRUPENI STARS!. Opozorili bi Vas tudi na 13. knjigo iz zbirke GRA- JSKE STAVBE Ivana Stoparja, ki obravnava gra- dove med Bogenšperkom in Mokricami, torej tudi tiste v našem okolju. V knjižnici lahko dobite tudi ZBIRKE ODLOČB VRHOVNEGA SODI- ŠČA, zadnje imamo za obdobje 1998 - 2000. V Avdio - vizuelnem oddelku smo pridobili 12 novih videokaset. Najmlajši se bodo še posebej razveselili risank o ČEBELICI MAJI in PETRU ZAJCU. Na lestvici NAJBOLJ IZPOSOJANIH KN- JIG kraljuje Harry Potter, po vseh štirih knjigah je še vedno zelo veliko povpraševanje. Zelo je iz- posojana tudi Bridget Jones, med romani so se še iskali Pilotova žena, pa dela Colina Dextra in V. C. Andrews. Ves čas je izposojeno tudi delo z na- slovom Pogovori z Bogom. Vabimo Vas tudi, da si ogledate razstavo DI- VJERASTOČE ORHIDEJE BOHORJA, foto- grafrje Tadeje Brinovec iz Botanične sekcije dru- štva Karbid Senovo. Oglejte si lepotice, ki se skri- vajo po bohorskih površinah! V mesecu novembru Vas vabimo na prireditve: SREČANJE S HARRYEM POTTERJEM Z Ognjeno strelo, zavidanja vredno metlo bo med nas priletela profesorica McHudurrova z Bradavičarke. Vsi, ki radi berete knjige o malem čarovniku, pridite, profesorica Vas bo popeljala v čarobni svet, ki ni dostopen navadnim Bunkeljn- om. Pridite v Kostanjevico v četrtek 15. novembra ob 16. uri ali v Krško isti dan ob 18. uri! SREČANJE Z dr. DRAGOM SMILJANI- ČEM Dr. Drago Smiljanič je avtor knjig Naravno zdravljenje: bioenergija in kiropraktika, ter Skriv- nosti zdravljenja raka. Vabimo Vas na pogovor z njim, ki bo v četrtek, 29. novembra v Valvasorjevi knjižnici Krško. Upamo, da ste med vsem zgoraj naštetinr našli vzrok, da se boste tudi Vi oglasili v Valvasorjevi knjižnici in njenih izposojevališčih. Alenka Žugič Jakovina Obzornik E3 št47,oktober2ooi___________________________________________________________________infosmativna priloga Občine Krško bcine Krsko, TEMEUNI KAMEN ZA ZAKLADNICO ZNANJA Pred dvainsedemdesetimi leti so na Senovem dobili eno najlepših osnovnih šol v stari Jugo- slaviji in od tedaj je minilo (pre)dolgih sedem desetletij, v katerih je bila šola ne le središče izobraževanja temveč tudi v veliki meri spod- bujevalec in izvajalec kulturnega življenja v kra- ju. Kot 5. november pred mnogimi leti bo z ve- likimi črkami v zgodovini Senovega zapisan tudi 19. oktober 2001. Po podpisu pogodb z iz- vajalcem nadzora - krškim Savaprojektom in izvajalcem gradbenih del - velenjskim Vegra- dom, sta namreč tega dne župan občine Krško Franci Bogovič in ravnatelj Vinko Hostar položila temeljni kamen za dozidavo in adapt- acijo OŠ »XIV. divizije« Senovo. Leta 1996 je bil v Sloveniji sprejet sklep o spremembah šolskega sistema in s tem v zvezi se je začelo tudi postopno uvajanje devetletnega osnovnega šolanja. Ker so za uspešnost tega procesa zelo pomembni ustrezni materialni pogoji, so v občini Krško pristopili k sistem- atičnemu pregledu vseh šolskih prostorov. Takratna analiza je pokäzala, da so največje po- trebe po dodatnih prostorih prav na Senovem, med drugim je manjkala kuhinja, primerna jedilnica, predvsem pa kar sedem učilnic. Kot je na sobotni slovesnosti povedal župan Bogovič, je bilo v tej analizi ugotovljeno. da je potrebno v občini Krško.temeljito pristopiti še k zidavi in dozidavi OŠ v Krškem s telovadnico in pa k izboljšanju pogojev za krško glasbeno šolo. Tak- šen je bil tudi predlog sklepa, ki ga je nato sprejel občinski svet. Občina pa se je za sofinanciranje omenjenih investicij obrnila tudi na ustrezna ministrstva. Država je naredila prednostni seznam, na ka- terem je senovska sola med osnovnimi šolami dokaj visoko, zato je bila možna umestitev inves- ticije v proračun 2001 ter kasneje tudi v pro- račun za leto 2002 in 2003. Investicija, ki je vredna preko 700 milijonov bo sofinancirana s strani države z nekaj manj kot 30 odstotki, za ostalo pa bo morala poskrbeti občina. Bogovič je.tudi povedal. da je bil letos opravljen nakup objekta za potrebe glasbene sole, zdaj pa Bl Obzornik Informativna priloga Občine Krško_______________________________________________________a47,0^2001 potekajo priprave projektov, da bi v naslednjem letu iahko nadaljevali s preure- janjem zgradbe. Sedanji ravnatelj Osnovne sole XJV. divizije Vinko Hostar je zbranim dejal, da so na Senovem dolga leta čakali na ta dan, ki je nekakšen nov začetek za ves kraj. Senovska sola je doživela začetek obnovena pragu 72. rojstnega dne, saj so jo predali namenu 5. novembra 1929, ko je bilo v tedanjem časopisu Jutro zapisano, »da je bilo na Senovem pri Rajhenburgu predano namenu eno najlepših šolskih poslopij v Jugoslaviji...« . »Sola je vsa ta leta znala zadržati učen obraz z otroškim smehljajem v očeh, znala je kljubovati vsem pretresom, znala ohraniti dobro ime, za kar so zaslužni vsi, ki so hodili vanjo, ki so v njej poučevali, vsi pedagoški delavci, še posebej pa velja omeniti zadnji ravnateljici - Marijo Kolan (od 1968 do 1978) in Olgo Košir (od 1978 do 1998). Na našo solo smo ponosni, radi jo imamo, Senovega si brez nje ne znamo predstavljati...« Pred dvemi leti, ob 70-letnici je sola dobila novo fasado in takrat so učenci zapisali, da je med ostalimi zgradbami sola zažarela kot jesensko sonce. Toda delo v njej ni zaradi tega nie manj tesno. Prostori so seveda ravno tako veli-' ki, kot so bili pred sedemdesetimi leti, le namembnost je bila nekaterim spremenje- na. Tako so hišniško stanovanje spremenili v knjižnico, ki se je v več kot dvajsetletni zgodovini spremenila v pravcati multimedijski prostor, iz enega stanovanja je nas- tala kuhinja z jedilnico, iz drugega pa dve učilnici. Podstrešni sobici so spremenili v prijetno likovno učilnico s kabinetom, oder je adaptiran v računalniško učilnico, v premogovnem skladišču imajo zadnja leta kar mali premogovniški muzej. »Danes začenjamo odštevati dneve do tistega dne, ko bomo imeli na soli dovolj prostora za vse dejavnosti, tudi za izvajanje programa devetletne osnovne sole. Čakata nas dve leti gradnje, veliko prilagajanja, posebno odgovornost za var- nost učencev in zaposlenih, veliko potrpežljivosti. Ob tern pa si želimo, da bi ta zakladnica znanja rastla tudi, kobo tagradnja zaključena,« je zaključil svoj nago- vor Vinko Hostar. Investicijski program za adaptacijo in dozidavo osnovne sole XIV. divizije Se- novo je izdelalo podjetje mariborsko Proplus d.o.o., idejno-programske zasnove in sam projekt pa Savaprojekt d.d. iz Krškega. Po demografskih podatkih naj bi v šolskem letu 2006/2007 na senovsko osnovno solo obiskovalo od 17 do 18 odd- elkovučencev, kar je služilo tudi kot podlaga ministrstvu za sofinanciranje inves- ticije s strani države, ki pa Iahko znaša največ 30 odstotkov. Projektantska vred- nost investicije znaša 744 milijonov tolarjev, od Cesar bo iz državnega proračuna namenjenih 175 milijonov tolarjev, ostala potrebna sredstva pa bo prispevala Občina Krško. Na soli bodo po opravljeni investiciji pridobili na novo dve spe- cializirani učilnici za naravoslovne predmete, dve splošni učilnici, učilnico za pouk gospodinjstva, likovne vzgoje in tehničrre vzgoje, računalniško učilnico, zbornico, knjižnico, deset kabinetov, igralnico za prvi razred devetletke, kuhin- jo z jedilnico, garderobe za učence, učitelje in več večnamenskih prostorov. S.M. Seja občinskega sveta Na podlagi 25. člena Statuta občine Krško je župan občine Krško Franci Bogovič sklical 27. sejo občinskega sveta občine Krško za četrtek, 08.11.2001, ob 153Ouri vsejni dvorani A Občine Krško. Za 27. sejo je predlagan naslednji dnevni red: 1. potrditev zapisnikov 26. seje, nadaljevanja 26. seje, 10. izredne seje in 11. izredne seje občinskega sveta* 2. določitev dnevnega reda, 3. pobude, vprašanja in predlogi članov občinskega sveta, 4. osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana občine Krško za obdobje 1986 - 2000 in družbenega plana občine Krš- kozaobdobje 1986-1990, 5. osnutek odloka o lokacijskem načrtu za obvoznico in most v Kostan* jevici na Krki, 6. osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu Mestno jedro Kostanjevica, 7. osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Krško, 8. predlog sklepa o prenosu upravljanja "starega hotela Sremič" v Krškem na Glasbeno šolo Krško, 9. predlog pravilnika o postopku za izbiro in merilih za sofinanciranje kulturnih programov, ki se sofinancirajo iz proračuna občine Krško, 10. osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Mladinski center Krško, 11. predlogobveznerazlage2.odstavka2.stavka7.clenaodlokaoustano- vitvi javnega zavoda Mladinski center Krško (Ur. list RS, St. 96/00), 12. volitve in imenovanja: nl\. predlog sklepa o spremembi sklepa o imenovanju predstavnikov ustanovitelja v svet javnega zavoda Mladinski center Krsko, l2/2. predlog sklepa o spremembi sklepa o imenovanju Odbora za razpola- ganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada občine Krško, 13. premoženjsko - pravne zadeve: "/I- predlog sklepa o prenosu lastninske pravice na nepremičnini parc.št. 284/1 in pare.št. 284/2, k.o. Drnovo, na Gasilsko društvo Drnovo, '72. predlog sklepa o prenosu lastninske pravice na nepremičnini parc.št. 2104/8, k.o. Drnovo, na Športno društvo Dolenja vas, '73. predlog sklepa o ukinitvi javnega dobra na nepremičninah parc.št. 1205/65 in parc.št. 1205/70, k.o. Leskovec, in o prodaji predmetnih nepremičnin, 1V4. predlog sklepa o ukinitvi javnega dobra na nepremičnini parc.št. 1528/ 55, k.o. Veliko Mraševo, in o prodaji predmetne nepremičnine, "/5. predlog sklepa o prodaji poslovnih prostorov Zdravstvenega doma v Kostanjevici in obnovi objekta, 1J/6. predlog sklepa o prodaji nepremičnine parc.št. 17/10, k.o. Senovo, '77. predlog sklepa o nakupu nepremičnine parc.št. 344, k.o. Brestanica, 14. osnutek odloka o javni snagi in čiščenju javnih površin v občini Krško, 15. ureditev obmocja "Zaton" - pbravnava in sprejem predloga, 16. predlog sklepa o izvajanju socialnovarstvene storitve Pomoč na domu, 17. razno. Informacije Pripravlja uprava Občine KrSko. Ureja: Matej Drobnič. Naslov: Občina Krško, Cesta krških žrtev 14, 8270 Krško. Telefon: 07 / 49 81 100; el. pošta: občina.krsko@jnsert.si ObzorniK H št 47, oktober 2001_________________________________________________________________ Informatžvna priloga Občine Krško SOFINANCIRANJE PROJEKTOV OBČINE KRŠKO Obrtna cona MDB Občina Krško nadaljuje z izgradnjo komunalne infrastrukture v obrtni coni MDB, ki zagotavlja pogoje za razvoj srednjih in malih gospodarskih družb. V letu 2001 je bila komunalno urejena pov- ršina v velikosti 7867 m2. Občina Krško se je v letu 2001 udeležila razpisa za ureditev javne infrastrukture na območju obrt- ne cone MDB - 4a/I faza in faza 1 b in iz tega naslo- va pridobila subvencijo v višini 12.854.483,70 SIT. Ministrstvo za gospodarstvo namreč vsako leto raz- pisuje javne razpise za spodbujanje ponudbe stavb- nih zemljišč. Na podlagi javnega razpisa ministrst- vo subvencionira projekte urejanja stavbnih zeml- jišč do 30% izkazanih stroškov. V letu 2001 je bila v obrtni coni MDB predvide- ,na izgradnja komunalnega, energetskega in prometnega omrežja v predračunski vrednosti 42.848.279,00 SIT. Za realizacijo investicije je bilo iz proračuna Občine Krško zagotovljenih 70% sred- stev (29.993.795,30 SIT), iz proračuna Republike Slovenije pa 30% (12.854.483,70 SIT). Pridobljena sredstva so omogočila izvedbo pro- grama opremljanja stavbnih zemljišč že v letošn- jem letu. Za navedeno prometno in komunalno omrežje je bil v mesecu oktobru opravljen tehnični pregled. Vodovod Armeško in cesta Bianca - Poklek - meja z občino Sevnica V letošnjem letu so vse tri posavske občine sku- paj, preko Regijskega pospeševalnega centra, pri- javile osem projektov na javni razpis Ministrstva za gospodarstvo za področje regionalnega razvoja. Za omenjene projekte je bilo odobrenih 106 mio SIT, in sicer za leto 2001 v višini 74 mio SIT ter za letu 2002vvišini32mioSIT. Občina Krško je prijavila dva projekta: vodovod Armeško (1. faza) in lokalno cesfo Bianca - Poklek - meja z občino Sevnica. Preko razpisa ministrstva je Občina Krško za omenjena projekta pridobila 38 mio SIT, kar predstavlja 50% delež sofinanciranja. Vodovod Krško-Zdole Investicija izgradnje vodovoda Krško - Zdole je bila zaključena že v začetku letošnjega leta. V leto- šnjem letu je Občina Krško za omenjeno investicijo pridobila 9.440.920 SIT preko razpisa Ministrstva za okolje in prostor za sofinanciranje objektov in naprav obveznih lokal nih javnih služb za leto 2001. Že lansko leto pa je bilo pridobljenih 12 mio SIT preko razpisa Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj za demografsko ogrožena območja. Skupna vrednost investicije je znašala 62,7 mio S1T. Cesta Bohor -Srebotno V letošnjem letu je za ureditev ceste Bohor - Sre- botno, odsek Jelša - Hlastan, Občina Krško pridobi- la 5 mio SIT pravtako preko razpisa Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj zä demografsko ogrožena območja. Skupna vrednost projekta je 27 mio SIT. SVETNIKI SO BRCALI NA ZDOLAH Zaradi priprav na tradicionalno športno merjenje moči s kolegi iz sosednjih posavskih obän, so nekateri krški svetniki in člani občinske uprave v petek, 19. 10. 2001, izkoristili vabilo zdolskih nogometnih veteranov in v tekmi z njimi na igrišču pri večnamenskem domu preverili trenutnq formo. El ObzorniK Informativna priloga Občine Krško________________________________________________št47,0^2001 IZGRADNJA HIDROELEKTRARN NA SPODNJI SAVI Začetek pripravljainih del za hidroelektrarno Boštanj. Pomembnejše aktivnosti Posavja v mesecu oktobru 2001. Znani dogodki, tako glede sedeža, kakor tudi kadrovske zasedbe Hold- inga slovenske elektrarne, so bili osnova "Posebni pogajalski skupini Po- savja za izgradnjo hidroelektrarn naspodnji Savi" (vnadaljevanju pogajal- ska skupina Posavja). daje na svoji 3. seji, 1. oktobra 2001, ugotovila nasled- nje: • izvajanje sklepov Vlade RS v zvezi z izgradnjo HE na spodnji Savi močno zamuja, • zaradi razgovorov o ustanovitvi Hotdinga slovenske elektrarne je pro- jekt izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi postal drugotnega pom- ena. • na Ministrstvu za okolje in prostor - Urad za energetiko ni določene kontaktne osebe za projekt izgradnje HE na spodnji Savi, s katero bi lahko predstavniki Posayja vodili razgovore, • obsiaja nevarnost, da se bo ob razpravah o organizacijski obliki, ka- kor tudi o sedežu Holdinga slovenske elektrarne, "pozabilo" na pro- jekt izgradnje HE na spodnji Savi, • obstaja bojazen, da predstavniki države, kakor tudi predstavniki Hold- inga slovenske elektrarne, hote ali pa nehote pozabljajo pod katerimi pogoji Posavje pristaja na izgradnjo hidroelektrarn v Posavju. Na osnovi navedenih ugotovitev so člani pogajalske skupine Posavja na isti seji sprejeli naslednje sklepe: • o ugotovitvah naj vodja pogajalske skupine Posavja takoj obvesti žu- pane občin Sevnica, Krško in Brežice, • vodja pogajalske skupine Posavja naj z navedenimi ugotovitvami sez- nani tudi Ministrstvo za okolje in prostor - Urad za energetiko, • Uradu za energetiko je potrebno predlagati, da imenuje pooblaščenca ali delovno skupino, ki bo skrbela in nadzirala potek izgradnje HE na spodnji Savi, • predlagati je potrebno sklic izredne seje Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju, ki naj ukrepa v okviru svojih pooblastil. V preteklem mesecu smo s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor - Urad za energetiko opravili več razgovorov. Na osnovi razgovora, 15. ok- tobra 2001 Je Ministrstvo za okolje in prostor- Urad za energetiko imenov- alo komisijo v sestavi: • g. Franjo Curanovič, predstavnik MOP - Urada za energetiko, • g. Lado Tomšič, predstavnik Holdinga slovenske elektrarne, • g. Niko Galeša, predstavnik Posavja. Naloga te komisije je, da pospeši in spremlja izvajanje aktivnosti na pro- jektu izgradnje HE na spodnji Savi in podaja usmeritve pripravljavcem pro- jekta. Na predlog pogajalske skupine Posavja in prej navedene komisije je bilo 22._oktobra 2001 v razgovoru z Uradom za energetiko dogovorjeno, da se ob prazniku občine Sevnica, 9, novembra 2001, uradno začne z izgradnjo HE na spodnji Savi tako, da se navedenega dne začne s pripravijalnirni deli za izgradnjo hidroelektrarne Boštanj. Za svečano obeležitev začetka izgradnje HE na spodnji Savi - začetek pripravljalnih del za izgradnjo HE Boštanj - je župan občine Sevnica Kris- tijan Jane imenoval poseben odbor za pripravo in organizacijo prireditve. Po desetletjih pričakovanj se bo končno začelo z izgradnjo HE na spod- nji Savi. To je brez pretiravanj zgodovinski dogodek za Posavje, ki ga mora gospodarstvo Posavja v polni meri izkoristiti. Niko Galeša, uhiv.diplekon., elint, vodja pogajalske skupine Posavja OMSK DELEGACUE 0BČNE BAJMA BAŠTA Ob prazniku občine Krško leta 1975 sta občina Krško in občina Bajina Bašta podpisali listino o pobratenju. Do leta 1990 sta občini medsebojno sodelovali in izmenjavali izkušnje na gospodarskem in kulturnem področju. Ob razpadu nekdanje Jugoslavije in zaradi dogodkov, ki so sledili razpadu, je bilo sodelovanje prekinjeno. Po enajstih letih je v mesecu juliju, na povabilo predsednika Skupščine občine Bajina Bašta Bobana Tomiča, uradna delegaci- ja občine Krško zopet obiskala pobrateno občino in obnovila sodelovanje. V začetku oktobra (12.- 14.10.) je na povabilo župana Francija Bogoviča ObzorniK _3 šL47,oktober2ooi________________________________________________________________Informativna priloga Občine Krško Krško obiskala delegacija občine Bajina Bašta. V delegaciji sta bila poleg Bobana Tomiča, predsednika SO Bajina Bašta, tudi poslanec v parlamentu Republike Srbije Vasilije Pavičevič, ki je hkrati direktor verige hidroelek- trarn na Drini, ter Jovan Djurič, direktor Športno - turističnega centra Baji- na Bašta. * Po uradnem sprejemu pri županu občine Krško se je delegacija srečala tudi s predstavniki občinskega sveta. V medsebojnih pogovorih je beseda tek- la predvsem o organiziranosti lokalne samouprave in o poiožaju občin v obeh državah. V prostorih podjetja Numip Krško se je delegacija pobratene občine sreča- la s predstavniki gospodarstva. Po uvodni predstavitvi stanja v Srbiji, ki začenja s privatizacijo svojega gospodarstva, so vsi prisotni izrazili pripravl- jenost za medsebojno sodelovanje. Direktor območne gospodarske zbornice Posavje Marjan Šunta je predstavil priprave na poslovno konferen- co v južni Srbiji - najverjetneje v Bajini Bašti, ki jo posavsko gospodarstvo pripravlja skupaj z dolenjsko regijo. Z delegacijo se je srečal tudi poslanec v Državnem zboru RS Branko Janc in s poslancem Bajine Bašte v srbskem parlamentu govoril o odnosu med državama. Gostje iz Srbije so obiskali še NEK, Evrosad, vinsko klet KZ Krško ter si ogledali galerijo v OŠ Jožeta Gorjupa v Kostanjevici na Krki in speedway ¦dirko Grand Prix Challenge 2001 na stadionu Matije Gubca v Krškem. Poseben pečat pa je obisku dalo srečanje z mladimi iz vseh republik nekdanje Jugoslavije, ki so se udeležili seminarja v Krškem na katerem so govorili o organiziranosti dijakov in o možnostih ponovnega sodelovanja v tem delu Evrope. Mednarodni seminar "Building school students structures in former Yugoslavia" je pripravila Dijaška organizacija Slovenije, Dijaška skupnost Posavja in Mladinski center Krško. Matej Drobnič Boban Tomič, predsednik skupščine Občine Bajina Bašta: »Pred nekaj meseci smo vzpostavili po mnogih letih prve stike z občino Krško. Želimo vzpostaviti prijateljske odnose, ki bodo v evropskem duhu, nekaj, kar v preteklosti morda ni bilo napravljeno na najboljši način in je imelo za posledico tisto, kar upamo, da se ne bo nikoli več zgodilo. Naš cilj je sodelovanje, za katero upamo, da bo zelo koristno za obe strani. Prepričan sem, da čas sodelovanja slovenskega in srbskega naroda šele prihaja, da bo temeljilo na realnih interesih in zmožnostih, ne pa na ideološ- ki podlagi.V Srbiji smo v minulih šestih mesecih sprejeli nove zakone, za ka- tere smo prepričani, da bodo zanimivi in koristni za zahodne investitorje. Prepričani smo tudi, da nam ni potrebno iskati daleč na zahodu, saj lahko najdemo skupen jezik s svojimi sosedi, da razširimo gospodarsko sodelovan- je in pri tem uporabimo izkušnje slovenskih gospodarstvenikov, ki že imajo izkušnje na našem trgu.« Poslanec v Drzavnem zboru RS Branko Jane s poslancem Bajine Baste Franci Bogovič, župan Občine Krško: »S spremembami, ki so nastale v Jugoslaviji vminulem letu, smo se tudi mi odločili, da ponovno vzpostavimo sodelovanje, ki je nastalo na osnovi iz- kušenj, ko so naši ljudje našli zavetje pri ljudeh v okolici Bajine Bašte v času druge svetovne vojne. Takrat so se stkale prijateljske vezi, ki so bile v devet- desetih letih iz znanih razlogov pretrgane. Naš osnovni namen je, da te vezi obnovimo. te tudi v preteklosti niso bile le družabne in prijateljske, pač pa dokaj močne gospodarske, saj je npr. Tarateks imel pri nas poslovalnico, leta 1980, ko je bil obnovljen Stadion v Krškem, je pri tem sodelovalo tudi gospo- darstvo Bajine Bašte. V današnjem trenutku, ko je Slovenija po desetih letih samostojnosti daleč naprej v razvoju, o čemer smo se prepričali tudi sami med obiskom v mesecu juliju, so za nas zopet realne možnosti, da z našimi izkušnjami, znanjem in kapitalom lahko dosežemo gospodarske rezultate v skupnem interesu.« DIVJERASTOČE ORHIDEJE BOHORJA Divjerastoče orhideje ali kukavičevke, kot jih pravilno imenujemo, so bile proglašene za rastlino leta 2001. Na svetu jih raste 20.000 različnih vrst, ki skupaj tvorijo eno največjih družin rastlin. V Sloveniji je znanih okoli 70 vrst, od teh jih je bilo na Bohorju do sedaj najdenih 37, kar je nedvomno velika številka za relativno majhno obmocje. Te zelnate trajnice lahko občudujemo od zgodnje pomladi, ko zacvetijo osjelika mačja ušesa (Ophrys sphegodes), pa vse do septembra, ko se s cvetenjem zavite škrbice (Spiranthes spiralis) pri nas konča sezona orhidej. Družina kukavičevk je zelo pestra. Že po veli- kosti se vrste med seboj zelo razlikujejo, saj merijo nekatere le slabih 10 cen- timetrov, druge vrste pa tudi do enega metra. V družini so štiri gniloživke, med njimi je tudi rjava gnezdovnica (Neottia nidus-avis), ki je zelo pogosta v listnatih gozdovih. Na Bohorju je največ kukavičevk iz rodu močvirnic, ki z izjemo navadne močvirnice (Epipactis palustris) ne rastejo v močvirju, kot bi lahko napačno sklepali po njihovem imenu. Naslednji po številu pred- stavnikov je rod kukavic, med njimi pa na travnikih najpogosteje naletimo na trizobo (Orchis tridentata) in pikastocvetno kukavico (Orchis ustulata). Zelo pogost pa je tudi križanec med njima (Orchis x dietrichiana). Tudi pri drugih rodovih, sploh pa pri rodu prstastih kukavic (Dactylorhiza) so križanci pogosti, a je njihovo določanje zelo težavno. Bolj redek in manj opa- zen je rod mačjih uses, na Bohorju zastopan s štirimi vrstami, ki je znan po tem, da cvetovi po obliki in barvi zelo spominjajo na žuželke, poleg tega pa izločajo tudi podobne snovi kot samice v času parjenja. Na ta način privabijo samce žuželk, da poberejo cvetni prah, ki ga kmalu prenesejo na drug cvet in ga tako oprašijo. Iz oprašenega cveta se razvije več milijonov semen, a verjet- Nadaljevanje na naslednji strani |L] ObzormK Informativna priloga Občine Krško___________________________________________________________šu7,oktober2ooi nost, da bo vzkalilo vsaj eno, je zelo majhna, saj živijo vse kukavičevke v obveznem sožitju z glivo in seme brez stika s to glivo ne more vzkaliti. Če pa vzkali, lahko traja tudi deset let, da bo zrasla rastlina, ki bo zacvetela. Veličino kukavičevk opa- zimo šele, če si od blizu ogledamo njihove cvetove z neštetim številom barvnih odtenkov, oblik in vonjev. Ime rastlina leta so si zaslužile zaradi svoje lepote in zlasti ogroženosti. V zmernem podn ebnem pasu so kukavičevke verjetno najbolj ogrožena rastlinska družina. V preteklosti so bile ogrožene predvsem tropske orhideje, ki so bile namenjene prodaji v cvetličar- nah. V mnogih islamskih državah pa iz gomoljev kukavičevk še danes pripravljajo »salep«, pijačo za povečanje moške spolne sle. Še nedolgo tega so na naših travnikih uspevale v tisočih primerkih, danes pa so tudi pri nas prava redkost, kar je posledica intenzivnega kmetijstva, ki terja gnojenje travnikov ter izsuševanje močvirij, kukavičevke pa na tako obdelanih površinah ne morejo uspevati. Po drugi strani pa jih ogroža tudi opuščanje košnje in s tern zaraščanje travnikov, kjer jih uspeva največ vrst. A tudi tiste, ki rastejo v gozdovih in celo tistih nekaj visokogorskih, i»i varnih pred človekovimi posegi v naravo. V večini evropskih držav so se ogroženosti kukavičevk že zavedli in večina je zavarovanih ter na Rdečem seznamu ogroženih in ranljivih vrst. V Sloveniji, kljub temu da razmere niso nič boljše, ni tako. Le tri so zavarovane, deset pa je uvrščenih na Rdeči seznam, čeprav slovenski botaniki ocenjujejo, da je 42 vrst potencialno ogroženih, 14 ranljivih, 1 neposredno ogrožena in 2 kritično ogroženi (Jogan: Naše orhideje, 2000). Fotografsko razstavo Divjerastoče orhideje Bohorja si lahko do predvidoma konca decembra ogledate v Valvasorjevi knjižnici Krško Tadeja Brinovec Društvo Karbid Senovo TRIDESET LET SENOVSKEGA VRTCA V kulturni dvoräni Doma XIV. divizije na Senovem je 12.oktobra potekala osrednja prireditev, s katero so v kraju obeležili 30-letnico otvoritve zgradbe Vzgojnovarstvene enote (WE) pri Osnovni šoli XIV. divizije Senovo. Sicer pa so senovski malčki s svojimi starši in krajani jubilej v okviru pro- jekta »Naših trideset let« obeležili še z nizom prireditev, od družinskega pohoda z Jablanc na Bohor do Dneva odprtih vrat, na omenjeni osrednji prireditvi, kateri sta sledili tudi ogled razstave otroških izdelkov ter družabno srečanje, pa so se nastopu vrtečanov pridružili tudi »malčki« iz- pred tridesetih leti, ki so lO.oktobra leta 1971 prvi prestopili prag novood- prte zgradbe. Slednja je tako njim kot vsem bodočim generacijam, ki so obiskovale senovski vrtec, nudila prostornejše, svetlejše, igri in vzgoji varo- vancev primernejše prostore, saj so za potrebe vrtca do tedaj uporabljali prostore v tamkajšnjem gasilskem domu in v osnovni soli. Po besedah Dragice Kolan, vodje WE Senovo, danes vrtec v šestih oddelkih obiskuje 128 otrok, zanje pa skrbi šest vzgojiteljic ter šest pomočnic vzgojiteljic, ki si prizadevajo po svojih močeh prilagajati vsakemu otroku in mu omogoči- ti vsestranski razvoj. Tudi* pomočjo staršev in krajanov Senovega, ki se vključujejo v delovanje enote odprtega tipa tako z idejnimi predlogi kot tudi z osebnim angažiranjem pri raznih opravilih pri urejanju okolice vrtca ali dobavo raznih materialov, ki jih otroci uporabijo pri ustvarjalnem in poučnem delu, seve- da pa njihovim potrebam kot ustanoviteljica prisluhne tudi občina Krško, ki je letos prispevala sredstva za obnovo zunanjega izgleda objekta, v tem šolskem letu pa nameravajo financirati tudi prekritje terase nad jasličnim oddelkom. Bodoči devetletni izobraževalni program na senovski soli ne glede na manjše število oddelkov v senovskem vrtcu ne posega korenito v konceptualno in prostor- sko delovanje vrtca, saj s prenovo šolstva vzporedno poteka tudi prenova vzgojno- varstvenih ustanov. In ta bo, po besedah Kolanove, še intenzivneje preko dela in igre prilagojena najmlajšim varovancem, bodo pa za njihove potrebe in še lepšo bivalno okolje, opremili obstoječe prostore vrtca s sodobnejšo opremo. Ali kakor je dejala Jožica Kostanjšek (na sliki levo), ki je že 31. leto vzgojiteljica v senovskem vrtcu: »Pustimo otrokom otroštvo in zaželimo našim šestletnikom, da bi jim bilo v prvem razredu devetletke prav tako lepo kot jim je pri nas v vrtcu.(B.M.) ObzorniK E3 šL47,oktober2ooi____________________,_________________________________________________Informatjvna priloga Občine Krsko LJÜDSKA ÜNIVERZA KRŠKO učimo se za življenje TEDEN VSEZIVLJENJSKEGA UČENJA V POSAVJU ...Teden vseživljenjskega učenja smo v Posavju letos že šestič zapored or- ganizirali skupaj s še 17 izvajalci in se na ta način pridružili množici dogodk- ov in prireditev, ki so se v minulem tednu zvrstili po vsej Sloveniji z enim samim ciljem: promovirati pomen in dosežke učenja različnih skupin vseh generacij. Učenje se nikoli ne konča. Pravzaprav se takrat, ko zapuščamo šolske klo- pi šele dobro začne. Za kvalitetno, vključeno, polno življenje potrebujemo ogromno znanja - od različnih poklicnih znanj in spretnosti, ki jih moramo skorajda dnevno obnavljati, pa znanj uporabe sodobnih komunikacijskih te- hnologij, spretnosti zdravega samozavestnega nastopanja in trženja, pa čis- to osnovnih sposobnosti komuniciranja z ljudmi, ki so z nami vsak dan - z družinskimi člani.sodelavci, prijatelji, poslovnimi partnerji...kamor sodi tudi znanje jezikov, in nenazadnje: vse bolj potrebujemo spretnosti obvlado- vanja in izražanja čustev, sproščanja stresa, ohranjanja zdravja in duhovne- ga razvoja, pa kritičnega, ustvarjalnega, razmišljujočega učenja. Zavest o pomenu znanja počasi le prodira med nas - tudi po zaslugi podob- nih tednov in akcij, ki jim trenutno prisostvujemo. Na državnem nivoju je končno pripravljen Nacionalni program za izobra- ževanje odraslih. Le-ta predvideva razvoj in sofinanciranje izobraževalnih programov, ki naj bi prispevali tako k dvigu izobrazbene ravni vsega preb- ivalstva kot tudi razvijali vsa ostala poklicna in osebnostna znanja in spret- nosti, ki se jih v rednem izobraževanju mladine ne da povsem razviti oz. pri- dobiti. Vse več je podjetij in drugih institucij, ki se zavedajo, da je njihov osnovni kapital znanje zaposlenih in vse več nas je tudi različnih izobraževalnih in- stitucij - javnih in zasebnih.ki po svojih najboljših močeh poskušamo odgo- voriti na vse nastajajoče potrebe po znanju. Veliko se je možno seveda naučiti tudi samostojno - iz knjig, s CD-romov in interneta, pa na ogledih in obiskih različnih muzejev, knjižnic, galerij,... še več pa v neformalnih skupinah kot so različni študijski krožki in društva. Koliko je možno na ta način napredovati, dokazujejo tudi letošnji dobitniki andragoškega priznanja za izjemne učne uspehe in bogatitev lastnega znan- ja, Društvo za razvoj podeželja iz Kapel, katerim res iz srca čestitam z željo, da bi jim iz Posavja sledili še mnogi. In kaj se je vse v tem tednu, ki je zaradi Evropskega leta se posebej izpostav- ljal učenje jezikov, dogajalo v Posavju? Čez skupno 300 udeležencev (brez današnjih prireditev)se je udeležilo: medkulturnega klepeta s člani Britansko slovenskega društva in samim an- gleškim veleposlanikom Hughom Mortimerjem ob otvoritvi državnega fo- tografskega natečaja na temo Čaj; učili smo se, kako pravilno pripraviti in servirati pravi čaj, odkrivali različna kulturnozgodovinska ozadja pitja čaja, ob tem pa tudi osvežili znanje angleškega jezika; z Ano iz Španije smo se učili prvih španskih izrazov; se sprehajali po Ko- stanjevici na Krki in spoznavali, večini neznane, zanimivosti Posavja na izle- tu po Posavju- ki je bil voden tudi v tujih jezikih; prisostvovali smo dosežkom mednarodnega študentskega tabora Močnik; na potopisnem predavanju s poti po Mehiki za hip pokukali v dediščino Mayev; nekateri prvič, nekateri pa po pol stoletja spet doživeli »pušelšank«, na katerem sta se predstavila Lončarski krožek in Krožek vino in hrana LU Krs- ko. Prepletale so se prireditve, ki so promovirale učenje jezikov, hkrati tudi del naše bogate kulturne in naravne dediščine. ki ga lahko tujcem ponosno predstavimo - seveda, če se le znamo z njimi pogovarjati. V enem tednu se sicer ne da vsega pokazati, še manj naučiti. Le malce smo odrinili duri v svet znanja. Pri tem so nam LU Krško pomagali: TIC Krško, Mladinski center Brežice, Hotel Sremič Krško, Društvo za razvoj podeželja Kapele, člani Lončarskega krožka, člani popotniškega krožka, člani krožka Vino in hrana, Društvo vi- nogradnikov Sremič, "novopečene" lokalne turistične vodičke, Kulturno društvo Obzorje, Turistična kmetija Radej, Društvo zaveznikov mehkega pristanka, Društvo Ijubiteljev fotografije Krško, Društvo ljudskih pevcev Roženkravt Krško, Folklorno društvo Tuflci, Kulturni dom Krško, Slovens- ko britansko društvo, Foto društvo Radovljica in nenazadnje tudi pred- stavniki medyev. Vsem se zahvaljujem za pomoč in skupaj z njimi Vas vabim z mislijo: ne samo jeziki (kot je slogan letošnjega leta), ampak znanje odpira vsa vrata! Pa še nekaj: naša vrata so odprta - vse leto do naslednjega TVU in še potem. Bernardka Zorko, direktorica LU Krško ¦¦................ %f 1 MUULS19 VIDEOSTRANI Info: 07 49 05 780 E9 OhzörniK Informativna priloga Občine Krško_____________________________________________________________šu7,oktobes2ooi Krško se (jih) spominja - 5 BILI SO ŽIVUENJE, ZDAJ SO SP0MIN* Za zidomcerkvenimje pokopan nekdo" Srečko Kosovel ANDREJ K0PRIVA V začetku 17. stoletja je bila v Krškem ena najv- plivnejših družina Kopriva. Rod izhaja iz Kopriv- nika, v mestu in deželi je razvil obširno trgovsko dejavnost. Začetnik in glavni predstavnik je bil Andrej Kopriva (Andreas Copriva, tudi Andre Khopriua), tri mandate krški mestni sodnik (iz- voljen 1615,1618,1622), dolgovrsto let tudi mest- ni svetnik. Leta 1636 so meščani za svojega sodni- ka izvolili njegovega sina Miho (Michaela), tudi trgovca. Koprivova sta bila glavna pobudnika za poživitev verskega življenja v mestu: za prihod kapucinov in gradnjo samostana, kar sta 8.3.1640 tudi denarno velikodušno podprla (Andrej 80 gld, Miha 103 gld), ponovno ustanovitev mestne- ga beneficija pri cerkvi sv. Janeza Evangelista in za graditev cerkve sv. Rozalije (1647), ki naj bi mesto varovala pred kugo (množično je razsajala leto poprej). V tem času je bilo mesto tudi sicer zelo dejavno, leta 1635 so zajezili izvir pod Trško goro in zgradili vodnjak (v bližini cerkve sv. Roza- lije, ki je še ohranjen), dobro pa so poskrbeli tudi za organizacijo obrtnikov z ustanavljanjem bra- tovščin. Po vzoru Ijubljanskebratovščinskeknjige iz leta 1399 so krški krojači prepisali cehovsko knjigo (s cehovskim redom, pravili) in dodali seznam svojih članov. Andre Khopriua je zapisan na častnem mestu. Imel je tudi svoj grb in pečat. Andrej je umrl 22.12.1640 (sin Miha pa 16.8.1651), njegova bogato stilizirana nagrobna plošča iz belega marmorja je vzidana v župnijski cerkvi sv. Janeza Evangelista (levo ob vhodu). "Med vami sem živel, med vami umrl. Bo kdo-li za mano si solzo otrl? Nitreba. -A kadargreš todnaokoli, vsaj en očenaš mi za dušo pomoli!" ~ Leopold Turšič** NAGROBNIK IVANA RENIERJA Celjan Ivan Renier je bil krški župnik med leti 1902 in 1910. V Krškoje prišel iz Ijubljanskega Alojzijevišča, kjer je bil od 1. 1893 spiritual (nad- zornik gojencev) in prefekt (vzgojitelj upravnik), honorarno pa je poučeval tudi verouk na Državni tehniški in obrtni srednji šoli v Ljubljarti. V Krškem si je pridobil veliko zaupanje Josi- pine Hočevarjeve in z njeno finančno pomočjo poskrbel za obnovo in olepšanje večine cerkva krške župnije (obnove zgradb in opreme: lesten- ce, jaslice, kipe, slike...). lmel je bogat smisel tako za likovno kot za dramsko umetnost. Vzpodbujal je mladega umetnika Frana Klemenčiča iz Bo- štanja pri Sevnici in mu priskrbel podporo za štu- dij na dunajski slikarski akademiji, za župnijsko cerkev v Krškem in beneficiatno na Trški gori pa pri njem naročil tudi nabožne podobe. Upokojen je bil leta 1910 in se preselil v Zagreb, a se kmalu vrnil in bil nato zadnji beneficiat (stalni duhovnik) v cerkvi sv. Jožefa na Trški gori, kjer je stavbe tudi lepo restavriral (beneficij je leta 1700 ustanovila grofica Katarina Elizabeta Auer- sperg in ga bogato dotirala). Bil je tisti duhovnik, ki mu je Josipina Hočevarjeva v cerkvene namene zapustila veliko vsoto denarja in tudi vrsto nepre- mičnin (leta 1907 npr. parcelo v pokopališke na- mene (zdajšnje krško pokopališče) in parcelo z mavzolejem (zdaj mestni park) s cerkveno "Usta- novo Josipine Hočevar za vzdrževanje pokopal- iških spomenikov v Krškem" z glavnico 4.000 kron). 68-letni Ivan Renier je umrl leta 1936 v Zagre- bu, pokopan pa je v Krškem. Njegov grob krasi izredno lep relief s podobo Mojzesa (s prstom kaže na 4. božjo zapoved) - kot posrednikom med Bogom in ljudstvom (pred njim je otrok s starše- ma). Nagrobnik je delo akademskega kiparja Iva- na Zajca, ki ga poznamo predvsem po Prešerno- vem spomeniku v Ljubljani. Znani kipar je bil pra- polnečak Josipine Hočevar (ki je poskrbela tudi za njegov študij) in je že leta 1899 za fasado krške župnijske cerkve izklesal pet reliefov, dragoceno umetniško dediščino mesta. DR. JURIJ STERBENC Duhovnik, nabožni pisatelj in šolski organiza- tor dr. Sterbenc je bil leskovški župnik v letih 1886 - 1899. Kot pravi pisatelj Franc Saleški Finžgar v svojih spominih "Leta mojega popotovanja" eden od petih "zares gospodov ... resničnih vladarjev" v svoji župniji, "zvest poklicu, darežljiv ubogim, gostoljuben, narodno zaveden", a z zakoreninje- no težnjo po vodenju. "Toda vsi ti možje (Finžgar govori še o župnikih v Ljubljani, na Igu, v Vipayi in o dekanu Ivanu Veselu iz Ilirske Bistrice, ki je pred tem vodil župnijo sv. Duha na Velikem Trnu in v letih 1878-1885 gradil sedanjo velikotrnsko cerkev) "so bili nadarjeni in dovolj razumni, da so se zavedali, kako tone sonce zgolj človeške, ne bo- žje oblasti..." Koprtvov epitaf Zajčev relief na nagrobniku Ivana Renlerja šL47,oktober2ooi __________________________________________________________Infoimativna priloga Občine Krško Dr. Sterbenc je leskovško župnijo vodil v času, ko se je iz nje odcepila Fara Krško (1894), ki je ob mestu takrat zajela še vasi: Trška gora, Čretež, Cesta, Gunte ter Zgornje, Srednje in Spodnje Pi- javško. V Leskovcu je izvršil veliko obnovo obeh cerkva, potem ko je dosegel odredbo občine, da je vsak davčni zavezanec prispeval po 22% plačane- ga davka v dveh letih. Leta 1897 je bila zaključena obnova župnijske cerkve Žalostne Matere božje, ki je zajela restavracijo stavbe in opreme: streha, zvonik, restavracija poslikave z rastlinskimi mo tivi v obočnem sistemu ladje, nove slike (npr. Križev pot), prestavitev pokopališča na Črnile, sajjebiloprejokoli župnijskecerkveitd. Izdelava novih (zdajšnjih) cerkvenih klopi, spovednic in pozlatenje vseh oltarjev pa je bilo njegovo osebno darilo cerkvi. Dr. Sterbenc se je aktivno vključil tudi v vsak- danje življenje svoje župnije in skrbel za gospo- darski dvig. Od 1889 je vodil krško kmetijsko po- družnico, ki si je prizadevala zlasti za obnovo vi- nogradov, ki jih je uničila trtna uš. Poskrbel je za vrsto finančnih akcij, ki so bile namenjene na- jrevnejšim kmetom, bil je tudi zastopnik pri glav- ni kmetijski družbi v Ljubljani. V Leskovcu ga najdemo med pobudniki za ustanovitev "požarne brambe" (1892), ki jo je tudi finančno podpiral. V Okrajnem šolskem svetu Krško je bil dolgoletni clan in šolski nad- zornik, najrevnejšim šolarjem župnije je vsa leta kupoval obleko (sprva dečkom. za dekleta je skr- bela grofica Auerspergova, od 1896 pa vsem), šolske potrebščine in občasno celo hrano. Tudi v širšem slovenskem prostoru njegovo ime ni bilo neznano, vrsto let je bil član odbora Slovenske matice, ključar in clan odseka za izda- jo knjig, zelo aktivni poverjenik Matice v leskovš- ki dekaniji, posredovalec, da je Slovenska matica pridobila zapuščino nabiralca narodnega blaga in pesnika Matevža Ravnikarja-Poženčana... Nje- gov osebni prijatelj je bil slovenski pesnik Simon Jenko, ki mu je posvetil in podaril edini rokopisni izvod pesemske zbirke "Poezije" (po veliki odise- jadi je Jenkova zbirka iz Leskovca prijadrala v Ar- hivRSv Ljubljani) Dr. Sterbenc je umrl 14. marca 1899 v Lesk- ovcu, kjer je tudi pokopan. Pogreb je bil tako veli- časten, da se je sprevod raztegnil od cerkve do groba. spremljalo ga je 29 duhovnikov. Čeprav na pokopališču, ki ga je uredil, počiva že nad 100 let, bi bilo prav, da bi se mu s prižgano svečko in lepo mislijo poklonili tudi danes. »7b prst pa prsti izroče...« Simon Gregorčič DRUŽINA PFEIFER Ob koncu 19. in v prvi polovici 20. stoletja je Krškemu in okolici vtisnila močan pečat Pfeifer- jeva rodbina. Rod izhaja iz Kočevja, v današnjo občino Krško pa se je razširil potem, ko je po ra- škem župniku Matiji Pfeiferju (dobrotniku sole, župnije in revežev na Raki) podedoval obširno posest. Najbolj znan predstavnik je bil priljublje- ni deželni poslanec Viljem Pfeifer (1842-1917). ki so ga okraji volili za svojega predstavnika pri vla- di na Dunaju in v Ljubljani kar 30 let; v tedanji Dravski banovini je bil zelo cenjen njegov sin dr. Vilko Pfeifer, načelnik splošnega sektorja bano- vine; v Krškem pa drugi sin, znani glasbenik in prvi ravnatelj Glasbene sole Joško Pfeifer (1887- 1955). O njihovem delu bomo pripravili samos- tojen zapis. tokrat predstavljamo le družinski na- grobnik na pokopališču v Krškem. V Leskovcu pa se je zakoreninil Viljemov brat Ivan Pfeifer, po poroki z Uršulo Potočnik, ki je izhajala iz družine krškega župana v času Ilirskih provinc. Par je leta 1887 v Leskovcu odprl prvo pošto in trgovino. Izmed treh otrok je Alfred pa- del v I. svetovni vojni, drugi sin Vladimir pa dose- gel visok čin kapetana fregate v staroavstrijski mornarici, bil med prvimi kapitani, ki so se med I. svetovno vojno priključili domačemu ladjevju, nosilec visokih pomorskih odlikovanj (tudi fran- coskih, angleških...). VKrškem je 15.9.1932 usta- novil sekcijo Zveze rezervnih oficirjev in borcev in bil izvoljen za prvega predsednika, v ljudskem spominu pa je dolgo ostal kot rešitelj treh dijakov iz vrtinca v Savi pod Žadovinkom (1916). Hči Vi- da je bila soproga primarija krške bolnice (1906- 1919) dr. Ferdinanda Trenza (bila sta zadnja pri- vatna lastnika leskovškega gradu). Njun drugi sin, arhitekt (Plečnikov učenec) Janez Trenz (roj. 1. 1914 na Trški gori) je idejni avtor zanimivega dru- žinskega nagrobnika v Leskovcu. * Naslovje povzet po napisu, ki gaje krški učitelj in javni delavec Slavko Smerdel dal vklesati na na- grobnik tragično preminulega sina Mirana. ** Leopold Turšičje bil župnik v Krškem v letih 1920-1927. Svojepesmije tikpredsmrtjozbralinjih izročil Mohorjevi druibi v Celju. Zbirka je izšla na- slednje leto (1928) z naslovom »Tiho veselje«. Citira- ni verz je vklesan na njegovem nagrobniku v Krš- kem. Nagrobnik dr. Jurija Sterbenca na leskovškem pokopaliiču Nagrobnik družine Pfeifer v Krškem ObveStila___________________________•_______________________________________________________________________Št47,oktober2001 MICRA • Računovodski servis Vodenje poslovnih knjig za: s.p., podjetja(d.o.o., d.n.o.)indruštva; svetovanje pri poslovnih odločitvah ... Inf. na sedežu podjetja, Dolnja Prekopa 51, KOSTANJEVICA NA KRKI oz. na telefonu: 07 / 49-87-306 ali GSM: 041-773-456, Irena Colarič • Gradbeništvo Izvajamo adaptacije kopalnic, zidanje objektov, omet prostdrov, izdelovanje tlakov, fasad in vsa ostala naročila po dogovoru ... Kontaktna oseba: GSM: 041-377-865, Štefan Colarič. GSM: 041/ 769-801J Im/Lm/vt ^^""^*^^ * KRŠKO vsako nedeljo, od 8. do 13. ure - že deveto leto V kompleksu ŠPC DOVŠKO na Senovem v stavbi poleg cvetličarne, marketa, frizerskega salona in gostinskega lokala oddamo v najem POSLOVNIPROSTOR vizmeri cca 40 m2. Vse informacije so Vam na voljo: GSM 041/682-885 Obzornikoua obuestilno^^ w /TELSAT d.o.0.% CPB 20, UiO BRCSTANICA, E-mail: telsat@siol.net, http://www.telsat.si 7ft (07) 49-73-500 MX (07) 49-73-50! Prodaja, montaža, servis __________GSM: 041/625-406_________ Nudimo delo v teles onskem * studiu za reklamiranje izdelkov. Delo je za vse, ki iščete redno ali honorarno zaposlitev, primerno pa je tudi za dijake in študente. IN-PLUS D.O.O. Cesta 4. julija 8,8270 KRŠKO Tel.: 07/490-2980 GSM: 031/223-786 LH^circicI MALI OGLASI Prodam čistokrvne nemške boksarje, stare 7 tednov. Cena enegSl mladička je 45.000 tolarjev. Informacije na tel.: 041 435 440. PQSAVSKIOBZORNIK - revijo za območje občin Krško, Sevnica in Brežice izdaja Neviodunum, zavod za kutturo in odnose z javnostmi, Krško. ODGOVORNIUREDNIK: Silvester Mavsar. NASLOV: Zavod Neviodunum, p.p. 201,8270 Krško. ürsdniitvo: Trg Matije Gubca 3, Krško. Tel.: 07 4905 870. Faks: 07 4905 871. E. POŠTA: posavski.obzornik@siol.net. IZHAJMME: Posavski obzornik je mesečnik, praviloma izhaja 30. v mesecu, je brezplačen, lahko pa ga naročrte na svoj naslov s poravnavo stroškov pošiljanja, ki znašajo 1.000,00 tolarjev letno. ZaveB Neviodunum: TRR pri SKB banki: 03155-1086687920. Davftu Ünilka: 61220388 VOOJA TRŽENJA: Katarina Požun Sotošek. OGLAŠEVANJE: Cena za 1 cm v sfolpcu na notranjih straneh 2.000 tolarjev. V ceno ni vštet 19-odstotni DDV. Ostali pogojt oglaševanja so sestavni del Cenika, ki ga dobite v službi trženja. Rok za rezervacijo oglasnega prostoraje 10. v mesecu. MALI OGLASI: do dvajset besed 1.000 tolarjev. Nenaročene prispevke pošiljajtedo 15. v mesecu predvsem po elektronski pošti ali na disketi, lahko pajih« oddate tudi na recepciji hotela Sremič v Krškem. Za točnost podatkov v informativnih prilogah odgovarjajo njihovi uredniki, v oglasih pa naročniki. Grafifina priprava in prelom: Grafika Špe* Novo mesto. M in »ezara: Delo TČR Ljubljana. Posavski obzornik je ustanovilo in začelo izdajati Kulturno društvo Obzorje v Krškem decembra 1997. Posavski obzornik je vpisan v register javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1500, z dne 27.11.1997. ObzorniK EU št 47, oktober 2001________________________________________________________________________________________________ predzadsija REBEKA S SENOVEGA V SONČNO MESTO S tiskovno konferenco v prostorih brniškega letal- išča je bilo sklenjeno še zadnje dejanje, ki ga je opravi- la na domačih tleh nova miss Slovenije za leto 2001 21-letna Senovčanka Rebeka Dremelj. Zadnji dnevi in noči so bili za Rebeko zelo naporni, in to ne le zara- di neprijetnosti, ki so jih ji takoj po prisrčnem spreje- mu v domačem kraju povzročili za zdaj še neznani nevoščljivci. Kot je povedal lastnik licence in organi- zator slovenskih tekmovanj za miss sveta Zdravko Geržina, je Rebeka podnevi pomerjala obleke, se pri- pravljala v ličenju in urejanju pričesk, preizkušala obutev in druge kose prtljage, ki se je je nabralo za sko- raj 70 kilogramov, v večernih urah pa je bila v studiu, kjer je snemala svojo prvo skladbo z naslovom Ko ugasnejo luči. Rebekin pevski talent je namreč opazil Zvone Tomac iz skupine Kingston in zanjo napisal omenjeno skladbo, besedilo je prispevala Natka Ger- žina iz skupine Power dancers, znani avtor Dušan Velkaverh je poskrbel za angleško verzijo besedila (In The Darkness Of The Night). Kljub predpotovalne- mu vznemirjenju in številnim novinarskim vprašan- jem ter seveda poslavljanju od domačih, je Rebeka tudi improvizirano promocijo svoje skladbe v živo opravila več kot dobro. Zato je dobila aplavz prisot- nih novinarjev in tudi od hrvaške in bosanske kole- gice, s katerima je z Brnika odpotovala najprej v Frankfurt, od tarn pa naravnost v Johanesburg, od koder jo je čakalo še dve uri vožnje z avtobusom do slavnega prizorišča svetovne lepote Sun Citya, kjer se bo Rebeka v konkurenci s še 106 drugimi dekleti 16. novembra pomerila za naslov najlepše. Tik pred od- hodom je dejala, da se zaveda, da rezultat ni odvisen samo od nje same, vendar se bo kar najbolj potrudila, da bi dosegla najboljšo uvrstitev Slovenk doslej. S.M. Dušan Vodlan, direktor in lastnik Agencije Luke: »Zelo vesel sem, ko gledam kako Rebeka z nestrpno- ¦ stjo pričakuje odhod, a vem, da točno ve. kaj hoče dose- či na tem tekmovanju. Vesel sem zaradi Rebeke, zaradi Senovčanov in Krčanov, ki jo podpirajo, vesel sem zara- di sebe. Težko je napovedovati, pričakujem pa, da se bo Rebeka uvrstila najbolje od vseh dosedanjih slovenskih predstavnic na tem tekmovanju. Sicer pa naj rečem tako, kot zna reči samo Rebeka: »Pustimo se preseneti- ti«. Predvsem pa sem zadovoljen, ker razni nevoščljivci in zlobneži niso uspeli v svoji nameri. V četrtek, ob 11. uri po našem času, ko so ti ljudje bili v Londonu in pri gospe Morley poskušali ponižati našo miss, sem si pri- zadeval, da ne bi uspeli. Danes se mi smilijo in zato so- čustvujem z njimi, saj v bistvu v sebi zelo, zelo trpijo, kajti notranje so ti ljudje velike razvaline. No, kljub vse- mu bo naša Rebeka odletela na izbor za miss Sveta v Sun City.« Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršen koli naein pripomogli, da je sprejem za Rebeko Dremelj, miss Slovenije 2001, na Senovem tako lepo uspel. Pred- vsem se zahvaljujemo vsem krajanom Senovega in ob- čanom Krskega, da so do zadnjega kotička napolnili kulturno dvorano na Senovem in seveda županu občine Krško g. Franciju Bogoviču. Dogodek, kot je osvojitev naslova Miss Slovenije je zelo pomemben za Senovo, Krško in celotno Posavje. Agencija Lukec se zahvaljuje tudi tajnici župana Miri Ajster, Mateju Drobniču, sodelavcu Občine Krško za protokol in stike z javnostmi ter Osnovni soli Senovo, tiskarstvu Kolortisk iz Leskovca, Cvetličarni Irena s Se- novega, Trgovini Magic s Senovega in vsem posavskim medijem, ki so najavljali prireditev. Zahvaljuje se tudi vsem nastopajocim, ki so se odpovedali honorarja za nastop: Pihalni godbi Senovo, Ansamblu Brodniki, Majdi Arh, Rudolfu Gasu, plesni skupini Vivas, Amadeji Plevel in Luki Vodlanu (Amalu) in seveda en- kratnemu voditelju Sašu Dukiču. ______________________ Agencija Lukec Krško ED ObzorniK VARNI NA POTI DOMA IN V TUJINI MODRI KASKO Z BREZPLAČNO ASiSTENCO ¦E5&9J rjj-mV ASSISTANCE ASSISTANCE Za kar najbolj celovito in kakovostno zavarovanje vašega avtomobila vam ponujamo novi MODRI KASKO s številnimi prednostmi in novostmi ter nižjimi premijami. Z MODRIM KASKOM boste zavarovani kjerkoli v Evropi, tudi v državah bivše Jugoslavije, in celo za škodo, ki bi nastala pri prevozu s hrvaškimi trajekti. Zagotovljeno boste imeli brezplačno 24-urno pomoč na cesti doma in v tujini. K MODREMU KASKU lahko ugodno priključite tudi novo kombinacijo T za riziko tatvine in druge izboljšane kombinacije delnega kaska. Kot naš zvesti zavarovanec v najvišjem bonusnem razredu pa boste ob prvi prijavljeni škodi to ugodnost v celoti ohranili. Izberite modro cestoo potšjGtj& gwywfwy» Man» noKXM Q-*» UREJANJE IN ASFALTIRANJE DVORIŠČ Vaše želje posredujte na tel. St.: 07/492 11 45 a» 07/492 25 75 (sektor Krško) ter GSM: 041/ 348 704 - g. Salmič Robert Ponudbo $mo pripravifi samo za prebivaice Posavja. Cestno podietje Novo mesto Ljubljanska c. 47 - 8000 Novo mesto