List 16.
Gospodarske stvari.
Divji kostanj dobra krma živini in pa
zdravilo.
Tudi v našem listu bilo je večkrat pisano o veliki vrednosti divjega kostanja, vendar ga naši kmetovalci ne čislajo tako, kakor zasluži. Naj tedaj se enkrat njemu na hvalo kaj rečemo.
Vsaki naši domači živini je divji kostanj jako tečna in zdrava krma.
Predno gospodar divji kostanj živini položi, naj ga vselej v vodi nekoliko časa namaka, da zgubi grenki in neprijetni okus. Veliko raje žre živina divji kostanj, če se stolčenemu ali zmletemu malo ječmenove moke in soli primeša.
Konjem in govedom se divji kostanj zelen ali suh, cel ali le malo zdrobljen lahko poklada. Po razmeri njihove starosti in velikosti se konjem in govedom na dan daje 150—300 kostanjev, ta porcijon pa tudi dvakrat ali celo trikrat na dan.
Divji kostanj dela pri kravah posebno na mleko; daje se jim zmljet; šrotan ali pa stoičen z rezanico pomešan.
Prešiči se z divjim kostanjem dobro izpitajo (odebelijo) ; poklada se jim frišen ali posušen, cel ali zdrobljen.    Bolje je pa, če se jim šrotan da.
Ovcam se divji kostanj da šrotan ali pa cel, poprej pa se mora nekoliko dni v vodi namakati in potem v peči posušiti, da se skorja oluši.
Tudi zdravilna moč divjega kostanja se zel6 hvali pri nekaterih boleznih konj, goved in ovac, to je tacih, pri katerih so želodec ali čeva oslabela po driski brez-vnetja, ali če si je živina želodec pokvarila, da rada ne je.