Poštnina pavšallrana. Uredništvo in npravniStvo lista je v Ljubljani Breg St 12. Telefon 119. Štev. 37. V Ljubljani, 19. decembra 1921. Leto I. Izhaja vsak pondeljek zjutraj. Celoletna naročnina 120 K« mesečna 10 „ Posamezne Številke se ra-čunljo po 2 K. Ins trati a« računajo: pol str. 1000 K, manjši aorai-merno. — Pri malih oglasih beseda 1 K. Najrtovejše. Državni podtajniki. Zagreb, 18. decembra. Sporazum med demokrati in radikali predvideva tudi ustanovitev državnih podtajnikov. Državni podtajnik v ministrstvu notranjih del bi postal belgrajski advokat in poslanec Čeda Kostič (radikal). Tudi finančni minister Kumanudi naj bi dobil svojega državnega podtajnika, pripadajočega radikalni stranki, toda radikalna stranka na to mesto skoro gotovo ne bo imenovala svojega pristaša, ker noče prevzeti soodgovornosti za nered v finančni upravi. Glede kompetcnce državnih podtajnikov določa ustava v čl. 90.: „Pri ministrstvih se smejo po izkazani potrebi ustanoviti državna podtajništva za določen del poslov iz te stroke državne uprave. Državni podtajniki, če so vzeti iz parlamenta, ne izgube svojega man-data.“ Ustava torej določa državnim podtajnikom določen del poslov. Kako je ta del poslov določen, o tem ni nikjer nobene posebne določbe. Zato ni dvoma, da bo zaradi te nejasnosti došlo kmalu do sporov, med ministri in njihovimi podtainiki, ker so jih ustanovili sedaj sporazumno zaradi medsebojne kontrole, ustava pa določa delitev poslov. Enega in istega ministrstva ne moreta voditi istočasno demokrat in radikalec. V tem nasprotju tiči kal bolezni, ki bo izzvala v kratkem novo krizo. Zato smatrajo parlamentarni krogi, da se je kriza rešila na kratek način zato, da bi pri volilnem zakonu lahko sodelovali demo-kratje in radikalci, na kar bi razpisali nove volitve. Sporazum med Avstrijo in Češko. Dunaj, 18. decembra. Me:’ Češko in Avstrijo je sklenjen političen sporazum. Sporazum obsega zagotovitev lojalne nevtralnosti in ustanovitev mirovnega razsodišča, ki naj rešuje vse spore med obema državama. Dunaj, 18. decembra. Kakor hitro se je zvedel sklep o političnem spora- zumu med Avstrijo in Češko, so začeli intrigirati Italijani proti sporazumu. Začeli so v Berlinu namigavati, da se bo Italija zavzela za priključitev Avstrije k Nemčiji, da se tako osnuje velik nem-ško-italijansko-madžarski blok v Srednji Evropi. Bnand in Lloyd George. Dunaj 18. decembra. Danes je do-Šel francoski ministrski predsednik Briand v spremstvu finančnih strokovnjakov v London, odkoder odpotuje v Chequers, kjer se bo sestal z Lloydom Georgejem. Posvetovanja obeh državnikov so finančnega značaja in veljajo predvsem ureditvi vprašanja nemške vojne odškodnine. Angleži stoje na stališču, da je treba določbe glede vojne odškodnino temeljito revidirati. Francija pa trdovratno zahteva polno izplačilo, ker francoski državni proračun temelji na točnem izplačevanju odškodnine. Dnevne vesti. Znamenito pisino bivšega cesarja Karla. Pred dvemi ali tremi dnevi je priobčil „Slov. Narod" dnevno vest, da „utegne“ „Avtonomist“ tudi še po novem letu izhajati, ker „stoje za njim ljudje, ki imajo baje mnogo denarja.” Proti besedici „baje“ moramo odločno protestirati, ker se s tem izpodkopava naš doslej pri vseh bankah, hranilnicah in posojilnicah Slovenije do sodnega dne nomejeni kredit. Da škodo, ki jo je nam napravil „Slovenski Narod" s svojim nerodnim „baje“, zopet popravimo, priobčujemo sledeče pismo, ki smo ga prejeli istega dne, isto minuto, ko je „Na-rod“priobčil svojo notico. Pismo se glasi: „Monsieur! La conference des am- bassadeurs m’a decrete 25.000.000.000 franes d' apanage, payables par les etats successeurs. Je cede la part a pa-yer par 1’ etat Yougoslave a 1’ „Avtono-miste“, qui peut bien la ceder a la redac-tion du »Slovenski Narod". — Madeira (Funchal) le 15 decembre 1921. — Car-les Habsbourg." — V slovenskem prevodu: „Gospod! Veleposlaniška konferenca mi je določila 25 milijonov (miljard ali triljonov) frankov apanaže. Izplačati mi jo morajo nasledstvene države. Delež, ki mi ga naj plača Jugoslavija, prepuščam „Avtonomistu", ki ga po svoji dobri volji lahko odstopi uredništvu »Slov. Naroda". — Madeira (Funchal) 15. decembra 1921. Karl Habsburg." Pa naj še kdo reče, da imamo „baje“ denar! Ker pa nismo maščevalni in imamo tudi svojega denarja na mernike — in sicer v zlatu, ne v papirju, zato se poslužujemo pravice, ki nam je dana v besedah „peut bien", in odstopamo dobre volje svoj delež „Narodu“. Kar ponj naj pride. Opomin. V Belgradu je poneveril neki slovenski uradnik večjo vsoto denarja. ,Jutro" zato opominja avtonomiste, naj ne govore več o korupciji pri Dve mentaliteti. (Glad v Rusi}! in diplomacija.) Srbih, ker se dobe nepošteni ljudje tudi med Slovenci. To je res. Toda nekaj drugega je govoriti o osebah in nekaj drugega o sistemu. Nepoštene osebe se najdejo povsod in dokler bodo ljudje ostali ljudje, bo vedno potreben tudi kazenski zakonik. Človeške narave ne moremo izpremeniti. Izpremeniti pa se da sistem, ki omogoča korupcije na debelo. Da različne komisije oškodujejo državo letno za težke miljone, ni toliko krivda ene posamezne osebe, ampak to leži v sistemu komisij. Da se razno državi potrebno blago ne nabavlja potom redn;h in poštenih licitacij, ampak se oddajajo dobave večinoma pod roko ali potom navideznih javnih ponudb, ni toliko krvda ene posamezne osebe, ampak ta leži v obstoječem sistemu licitacij, ki ga je mogoče izpremeniti. Z osebami naj se pečaio sodišča, s sistemi pa politiki in javnost. Draginja. Mesar pravi: „Hvala bogu, meso le zopet dražje." — Mokar pravi: „Čast Materi božji." moka bo dražja, ker ni mesa." — Zeljar pravi: „Čast sv. Jožefu, zelje bo drago, ker ne bo ne m,oke, ne mesa." Konsument: „Čast Bogu, Materi božji in sv. Jožefu — ali bomo sedaj po ceni živeli!" Zdravstveo stanje g. dr. Iv. Tavčarja. Kakor izvemo, se je zdravstveno stanje g. dr. Tavčarja pred par dn<:vi ti enotno nekoliko poslabšalo, toda zopet obrnilo na bolje. Naravnost obču-dovania vredna pa je niefova duševna svežost in čilost, ki daje upanje, da nam ostane še dolgo ohranjen. Oddaja premoženja na Poljskem. V poliskem parlamentu je bil sprejet zakoniki načrt za oddajo premoženja. U-adni proračun predvideva, da bo dobila država okrog 80 miljard poljskih mark dohodka. Na Ruskem razsaja še vedno glad. Prinesla ga je letošnja suša. Tisoči mrjo gladu. O tem so slišali tudi visoki gospodje pri novo kreirani „Zvezi narodov", ki ima svoj sedež v Ženevi. Na svoji drugi seji so ti visoki gospodje razpravljali o tem, ali naj sc ruskemu narodu pomaga ali ne. Na tej seji je visokim tem gospodom govoril tudi znani skandinavski človekoljub dr. Nansen o potrebi, da se pomaga gladujočemu ruskemu narodu med drugim takole: „Od dvajset do trideset milijonov ljudi je v tem času v nevarnosti smrti od gladu, če se jim tekom dveh mesecev ne odpomore, je njihova usoda zapečatena. Da se prepreči ta strahovita nesreča ni potrebno nič drugega kot da se doyoli v ta namen relativno neznatna svota državnega denarja. Mi ne zahtevamo ničesar nečuvenega. Mi prosimo za vsega skup 5 milijonov funtov, če to dobimo, smo prepričani, da moremo do Božiča veliko storiti in da bo situacija po večini rešena. Vlade so izjavile, da nam te svote ne morejo dati. Vlade puščajo na ta način, da pade vsa odgovornost na dobrodelne organizacije. Jaz ne morem verjeti, da je to pravično. Pri vsem tem hočemo vseeno vstrajati pri svojem dobrodelstvu. Mi delamo kar zmoremo. Toda naše Zasebno človekoljubno delo resno ogroža kampanja, ki se vodi proti nam. Ni je laži, ki bi se v tem pogledu ne širila po svetu. Spominjam vas samo na eno, kar je bilo natisnjeno po vseh listih — a ta je: da jeibil prvi vlak, ki ga je poslal v Rusijo G* Huver, oplenjen od sovjetske vojske. To je bila laž, ki jo pa kljub temu ponavlja ves evropski tisk. Tudi meni so predbacivali, da sem priredil ekspedicijo v Sibirijo in so raznesli, da uvažam v deželo orožje za revolucijo. To je bila laž, ki sem jo sam bral v listih. Trdili so, da vodi ta transport moj prijatelj kapitan Sverdrup. V stvari pa je toliko resnice, da je on prodal v Sibirijo razne poljedelske stroje. To ni bilo nevarno. In vsakovrstne druge novice krožijo naokolo. One izvirajo, verojetno iz kakšne centralne agenture, pa četudi ne morem točno reči odkod. Vsekakor pa od strani, ki ji je, kakor izgleda, posebno do tega, da prepreči vsako pod-vzetje za rešitev gladujočih v Rusiji. Mislim da poznam idejo, na kateri počiva ta kampanja. Ona predpostavlja, da bi vsa naša akcija, če bi uspela, mogla ojačiti sovjetsko Rusijo. Jaz mislim, da je to zmota in da eni ne bomo ojačili sovjetske Rusije, ako ruskemu narodu pokažemo, da še žive v Evropi srca, ki so pripravljena priskočiti na pomoč ruskemu narodu, ki strada. Pa vzemimo, da bi se s tem res po-moglo sovjetski vladi. Ali je en sam član tega zbora, ki bi smel reči: Bolje je, da pomrje od gladu dvajset milijonov ljudi, kakor pa da se pomore sovjetski vladi? Naj mi na to odgovori ta zbor! Jaz ne morem verjeti, da bi narodi Evrope vse dolge zimske mesece sedeli prekrižanih rok in mirno gledali, kako Rusija umira od gladu. Evo, kako stvari stoje! V Kanadi je bila letošnja žetev tako dobra, da bi samo Kanada mogla izvoziti trikrat več žita, kakor pa ga potrebuje Rusija, da uteši svoj glad. V Zedinjenih državah trohni žito po shrambah in na farmah, ker ni kupea za ono, kar je ostalo nad potrebo. V Argentiniji so skladišča koruze tolikšna, da ne vedo, kaj bi ž njo; s koruzo kurijo loko- Minlster za socljalno politiko postane (po (,.Jutru") dr. Gregor Žerjav. De-'avci. pristopajte k demokratski delavski zvezi,- da boste dolgo živeli in se vam bo dobro godilo na zemlji . motive, ker ne vedo, kako bi jo sicer drugače porabili. A med Evropo in Ameriko leže ladje brez posla in opravila — med tem ko na drugi strani umira 20 do 30 milijonov ljudi gladu. Poglejmo dejstvom v obraz. Vlade ne morejo dati pet milijonov funtov, ne morejo jih dobiti v tem času, vse skupaj ne zmorejo svote, ki bi prilično zadostovala komaj za eno vojno ladjo. V Ameriki pa trohni žito, ki ga nihče ne potrebuje. Ali je mogoče, da bo ostala Evropa mirna in da ne more storiti ničesar, da bi to hrano prenesla in one ljudi tam rešila? Jaz ne verujem v to. Uverjem sem, da bodo evropski narodi svoje vlade p*i-sili, da spremene svoje odloke. Smatram, da se bo večji del vlad, ki so danes tu zastopane, pridružil onim, ki so nekaj že storile v tem pogledu. Hočem Vas spomniti, da so nekatera mesta že dala pomoč. Dovolj je, če vsaka žrtvuje vsaj toliko, kolikor stane en bataljon vojakov, pa sc bo nabralo toliko, kolikor je potrebno. Ali je res to nemogoče? Če je to res, naj povedo odkrito in naj prenehajo sklicevati odbore in seje in voditi prazne razgovore, dan za dnem, mesec za mesecem, med tem ko ljudje umirajo gladu. Mandat, ki sem ga prevzel in za katerega delam, obstoji v tem, da brez popuščanja pozivam na pomoč vse vlade sveta. Tu kar se tiče mene, nočem popustiti in bom vse storil, da se dežele Evrope zavedo ter se tako prepreči največja strahota v zgodovini sveta. Pa naj ta skupščina sklene karkoli, nekaj bomo že mogli storiti, da ublažimo to strašno nezgodo. Toda stvar je nujna in izdržati bomo morali grozovito tekmo z rusko zimo, ki brezglasno, toda stalno prodira od severa. K malo bodo v Rusiji zamrznile vode in transporti bodo zastajali v globokem snegu. Kaj bomo dopustili zimi in mrazu, da ugluši za vedno glasove teh milijonov, ki se k nam obračajo za pomoč? Še je čas, pa veliko ne. Poskusite si predstaviti, kaj bo, ko nastopi resno ruska zima, pa ne bo hrane in se razkropi celo prebivalstvo po deželi, da išče kruha. Kadar začne na tisoče ljudi, žen in otrok padati in zmrzavati v ruskem snegu. Poskušajte si predstaviti, kaj to pomeni. Če ste kdaj vedeli, kaj se to pravi, boriti se proti gladu in grozovitostim zime, tedaj boste to razumeli in vedeli, kako bo izglodala Rusija. Prepričan sem, da ne morete ostati mirni in hladnega srca reči: da vam je sicer žal, da pa ne morete pomagati. V imenu človečanstva, v ime vsega, kar je veliko, sveto, vas zaklinjam, vse Vas, ki imate sami žene in otroke, da presodite, kaj znači to dopustiti propad milijonov žen in milijonov otrok. S tega mesta Vas pozivam, vlade in narode Evrope in ves vet, da pride na pomoč. Priskočite na pomoč, da se pozneje ne boste kesali." — Tako je govoril dr. Nansen. Mož se je zmotil, zakaj „Zveza narodov", ki je zgolj paradna organizacija kapitalističnega imperijalizma, ni storila ničesar. Ona pusti umirati ruski narod i dalje. Odločno pa je dr. Nansena zavrnil en član tc visoke skupščine in to je bil — delegat kraljevine SHS, naš jugoslovanski poslanik in diplomat ter morda naš bodoči zunanji minister, g. Spalajkovič. Tudi on je imel pri tej priliki govor in je rekel doslovno: „Bo!je je, da umre dvajset milijonov ljudi gladu, kakor pa da bi se pomagalo sovjetski vladi.“ Upajmo, da ruski narod ne bo klical radi teh besedi kdaj našega rodu na odgovor. Strun 2. J A V 1 Q N O M I S T Stev. 37 Sporazum med Angleži in Irci. Shod radikalne stranke. 5. decembra t. 1. so sklenili Angleži z Irci sporazum, glasom katerega dobe Irci popolno samoupravo, ali bolje rečeno, samovlado v okviru velike angleške države. Angleško-irski sporazum je napravil kones 700 letnemu notranjemu boju med obema narodoma. Boj je končal z zmago Ircev. Angleži so podjarmili Irce pred 700 leti. Po tedanjih običajih so domačinom vzeli zemljo, katero so razdelili med angleške vojake. Proti temu nasilju so se Irci uprli, a brez uspeha. Premoči angleškega orožja niso bili kos. Ko se je v 15. in 16. stoletju razvil na Angleškem verski boj med katoličani in protestanti, ta boj tudi na položaj Ircev ni ostal brez vpliva. Katoliški Irci so sc uprli nasilnemu izpreobrača-nju in tako se je staro plemensko nasprotje med Angleži in Irci poostrilo še z verskim bojem. Ta dva momenta sta določala pravec irskega boja za osamosvojitev do današnjega dne. V odločilno dobo je stopil boj med Angleži in Irci v dobi velike francoske revolucije. Ideja svobode, kakor jo je oznanjala francoska revolucija, je imela za posledico, da sc je boj prenesel od tajnih zarot in večjih ali manjših oboroženih uporov na parlamentarna tla. V angleškem parlamentu so stali Irci pod spretnim vodstvom odličnih politikov, kakor sta bila O’ Conell in Parnell, vedno na strani najodločnejše opozicije. Angleži so se sicer vsem še tako pravičnim zahtevam Ircev trdovratno upirali, toda veliki angleški državnik Glad-stone je konečno uvidel, da se da tako silno nasprotje premostiti edino s pametno popustljivostjo in predložil je angleškemu parlamentu zakon o samoupravi Irske, ki je znan pod imenom „homerul-biH“ (zakon o samoupravi). Za sprejetje tega zakonskega načrta so se vneli v angleškem parlamentu silni boji. Spočetka je bil angleški odpor silen in skoro vsaka vlada, ki je predložila ta načrt zbornici, je padla. Z angleško trdovratnostjo so pa rastle zahteve Ircev. Irci bi se bili spočetka zadovoljili s samoupravo, ko so pa 'videli, da je Angleži ne dajo, so začeli zahtevati popolno državno neodvisnost. Ta zahteva je bila huda, toliko hujša, ker se je posebno močno pojavila ravno med svetovno vojno, ko so morali Angleži napeti vse sile za zmago nad Nemčijo. Vsem je še v živem spominu Irec Casement, ki je svojo nepopustljivost plačal z življenjem. Smrt — bolje rečeno umor — tega odličnega irskega politika je podžgala Irce z vso silo na ohorožen odpor, ki ga je vodil mladi in energični de Valera. Irski otok mogoče nikdar prej ni videl takih grozot in strahot, kakor jih je v zadnjem trenotku svojega boja za samostojnost in neodvisnost. Irski odpor je rodil ta uspeh, — da je začela misliti angleška vlada na — pogajanja! Pogajanja so trajala dolge mesece in so končala tako, da dobi Irska popolno samovlado, namreč tako, kakor jo ima večina velikih angleških . kolonij: imeli bodo svoj parlament, svoje ministrstvo, svoje finance itd., skratka popolno samovlado. Edina koncesija Angležem obstoji v tem, da priznavajo angleškega kralja, — ki pa nima nobenega vpliva na notranjo upravo dežele — in da se priznajo kot svoboden član velike britanske državne zveze. Dolga stoletja trajajoči boj med Angleži in Irci je jako poučen. Boj je končal s sijajno zmago svobodnega federalizma nad absolutističnim pritiskom centralizma. In dalekovidni angleški politik Lloyd George gotovo nikdar ne bi bil privolil oziroma sam predlagal takega sporazuma, če bi bil prepričan, da škoduje interesom celokupne angleške države! Rezultat angleško - irskega sporazuma znovn dokazuje, da se svet ne centralizira, ampak da se diferencira, da razpada v male, samostojne organizme in edinice, ki hočejo živeti svoje samostojno življenje pač v družbi in v zvezi z ostalimi organizmi, nočejo pa umreti in živeti pod tujo komando. Velika britanska drjžava, ki obsega skoro ve1-svet, sestoji danes večinoma iz samostojnih držav in državic, ki imajo svoje parlamente z vso zakonodajno močjo in . svoje od londonske centrale popolnoma neodvisne vlade. Ta neodvisnost gre celo tako daleč, da niti o velikih vna-njepolitičnih zadevah ne odločuje samo centrala, ampak velikobritanska državna konferenca, kjer imajo vse v angleški državni zvezi zastopane države svoj glas in pravo soodločanja. In kliub tej navidezni razcepljenosti — kakšno silo in kakšno moč predstavlja danes angleški svetovni imperij! Odkod izvira to? Iz svobode posameznih drž. delov in iz svobode izvirajoče zadovoljnosti, ker se nihče ne čuti hlapca, ampak vsak se zaveda, da je tudi on gospod, ki soodločujc. Tudi v naši državi se bijejo slični notranji boji: boji med centralizmom in avtonomijami. O federalizmu mi Slovenci še ne govorimo, ker nismo Irci. Kdor zasleduje potek svetovnega ražnja, ne more biti v dvomu, na katero stran se bo zmaga obrnila. Kolo časa sc ne suče nazaj, ampak naprej in kdor se ustavlja razvoju, pogine. Centralizem je danes hirajoč in umirajoč sistem, za če-gar skromne ostanke danns tudi že na Francoskem in v Italiji konliejo grob. Samo naša srečna država ima še srečnejše državnike, ki iz Belgrada ne vidijo niti preko Save v Z^mun in z ljubljanskega gradu niti do Šiške. Naročajte in širite „Avtnnomista“! X : V naši državi sta vladali — in kakor izgleda, bosta še vladali — dve veliki stranki, demokratska in radikalna. Demokratsko stranko poznamo tudi v Sloveniji pod označbo J DS. Radikalna stranka pa se je začela organizirati v Sloveniji šele v najnovejšem času in sicer najprej v Kočevju, kjer izdaja tudi svoj list »Radikal". Kdo- in kaj je radikalna stranka? Kaj pomeni beseda „radikal“? Izrazi „radikal“, „radikalen“ itd. izvirajo iz latinske besede „radix“, kar pomeni: korenina. „Radikalno“ ozdraviti kakšno bolezen sc torej pravi: bolezen korenito ozdraviti (zatreti bol s korenom). V politiki si pridevljejo naziv „ra-dikalan“ take stranke, ki pravijo, da hočejo obstoječe razmere »korenito11 iz-premeniti. Radikalne stranke so torej po svojem bistvu strogo opozicijonalne ali celo revolucijonarne. Tudi srbska radikalna stranka je bila v svojih početkih strogo opozicijonal-na, t. j. tedanji absolutistični monarhiji Obrenovičev nasprotna. Nastala je iz socijalističnih početkov in njeni prvo-boritelji so bili v svojih mladih letih so-cijalisti (Pašič, Protič in dr.), ki so presedeli mnogo let po raznih ječah zaradi političnih pregreh. Ko je pa stranka zmagala nad absolutizmom Obrenovičev in priborila Srbom ustavne, demokratske svobode, se je začela v svojih načelih kot vladna stranka znatno izpreminjati. Iz zastopnikov -socijalističnih idej so se razvili polagoma izraziti zastopniki starega družabnega reda, ki so krenili na pota francoske meščanske demokracije, ki v svetu ne slovi baš po svoji naprednosti, kot vladajoča državna stranka so se zvezali z Rusijo, kar ni ostalo brez vpliva na njihovo pravoslavno cerkveno stališče pod vplivom ruskega sv. sinoda. V narodnem oziru je torej bila stranka strogo srbska, v verskem ru-sko-pravoslavna, v socialnem pa fran-cosko-buržujska. Naziva »radikalna stranka" v prvotnem pomenu besede že zdavnaj ne zasluži več, kar je navadna usoda vseh opozicijonalnih strank, ki pridejo na vlado in do moči. Po ustanovitvi države SHS je bila radikalna stranka končno prisiljena svoj program revidirati z ozirom na Hrvate in Slovence, ki žive v tej državi kot enakopravni člani. Potreba po reviziji se je pokazala zlasti po sprejetju vidovdanske ustave, ki je rodila močan odpor proti centralizmu med Hrvati in Slovenci. Dalekovidni politiki med radikalnimi voditelji so spoznali, da v starem centralističnem tiru, v katerem je živela predvojna Srbija, v novi državi ne bo šlo in da je treba doseči s Hrvati in Slovenci sporazum. Drugi del stranke pa se je odločil za staro smer in ta je zmagala, vsaj začasno, mogoče ne toliko vsled jakosti in prepričevalnpsti argumentov, ampak vsled osebnega spoštovanja velikega dela stranke do njenega voditelja Pašiča. Ta razdvojenost v radikalni stranki je za naše nove razmere značilna, ker dokazuje, da se tudi največje naše stranke ob proglasitvi ujedinjenja niso zavedale v dovoljni meri dalekosežnosti tega koraka, ampak so se začele šele sedaj temeljitejše baviti z novimi razmerami v naši skupni državi in iskati noviS« potov. In kdor pazljivo prečita na kongresu radikalne stranke sprejete resolucije, bo našel pač mnogo besed, ki pa prav nič *ie povedo, kaj da radikalna stranka pravzaprav hoče v danih razmerah. Kot primer naj navedemo le resolucijo glede vnanje politike, ki pravi „da hoče nadaljevati dosedanjo politiko ob strani zaveznikov (antante).11 Kaj se to pravi? Nič! Danes vemo vsi, da se Francozi rujejo z Lahi, Angleži s Francozi itd. — komu naj sledimo, na koga naj se oziramo, če se vsi med seboj kregajo? Kongres radikalne stranke političnega po,r>žaja v naši državi r.i prav nič razbistri! v pozitivnem smislu, da bi spoznali, kaj kdo hoče, ampak mi živimo še dalje v dobi negativnosti in vemo le, česar kdo noče.- Pozitivno hotenje in pozitivna volia se pa pri nas šele ustvarjata in mi ne dvomimo prav nič, da se bo novo hotenje ustvarjalo in razvijalo v pravcu, ki ga mi zastopamo, t. j. v pravcu spoznavanja in priznavanja živih in krepko delujočih sil Srbov, sil Hrvatov in sil Slovencev. Živeti in uveljaviti se hoče eden in drugi, to je pa mogoče le brez ozkosrčnega, poli-cajskega centralizma, v avtonomiji. Spor za deželno imovino. V Avstriji so posamezne kronovine imele svoja lastna premoženja, kakor javne zavode, stavbe, zdravilišča, električne centrale, bolnice, šolska poslopja itd. Tako je imela tudi bivša Kranjska svoje veliko premoženje in istotako bivša Štajerska. Te dve kronovini so dogodki po prevratu razkosali in je iz njih delov nastala sedanja nezgodovinska Slovenija v okvirju kraljevine SHS. Deželno premoženje, zlasti nepremično, ki je .ostalo na teritoriju Slovenije, je brez debat pripadlo skupnemu državnemu erarju nove kraljevine. Po kakšni postavi, po katerem dogovoru — tega nihče povedati ne more. Glede bivše Kranjske se je siccr po preobratu osnovala neka likvidacijska komisija, ki je stopila na r. urj!ucBatf3iwTii LISTEK. Vijalet bodočnost!. Zgodovinski prizor brez dejanja. Osebe: Vekoslav paša, sreski (okrajni) načelnik v Ljutomeru. Fatima, njegova žena. Gregor-beg, šef kancelarije (pisarne) za občinske zadeve. Selim-efendi, referent za cerkvene zadeve. Halef-aga, direktor računskega oddelka. Omar-Hadži, komandant zaptij (turški policisti). Hasan, šofer sreskih avtomobilov. Zaptije. Kraj: kancelarija sreske oblasti v Ljutomeru. Cas: 27. februar 1922. ob 11. uri. Gregor-beg si pripravlja papir in pero pri pisalni mizi in zeva. Vekoslav-paša (vstopi): Program za ta teden gotov? Gregor-beg (pade na kolena, vstane in stopi pred pašo): Odmah (takoj), vel-možni paša! Vekoslav-paša: Vedno samo od- mah, a nikdar odmah. Zapomni si beg! Sedaj posluje sreska oblast že drugi mesec in v kancelariji še ni nobenega reda. Pri bradi Mohamedovi, tega mora biti enkrat konec. Gregor-beg: Oprosti, velmožni paša! Trudim se že cel dopoldan, a pisarji so se menda zaspali in koledarja ne morem najti. / Vekoslav-paša: Pri Alahu, vsi pisarji dobijo bastonado (batine po podplatih)! Pa čemu ti bo koledar? Koliko je še občin, ki ta mesec niso bile uradno pregledane? Gregor-beg (pogleda v knjigo na mizi): Pet, velmožni paša: Noršinci, Kristanci, Doreci, Križevci in Moravci. Vekoslav-paša: Pet je za šest dni premalo! Kaj naj počnemo v soboto? Gregor-beg: Tvoja delavnost, vel-možni paša, ne pozna mej. (Paša si gladi trebuh.) Vsak dan na uradnih pregledovanjih! Sam padišah v Carigradu nima dovolj zakladov, da bi te primerno poplačal. Sicer pa pokličimo Selim-efendija, morebiti je še kak cerkveni urad, ki ta mesec ni bil pregledan. Vekoslav-paša tleskne z rokami in Omar-Hadži ter 10 zaptij se vsuje v kancelarijo, se vržejo na trebuhe, vstanejo, Omar-Hadži stopi pred pašo, drugi se pa postavijo pri vratih. Omar-Hadži: Poklical si nas, velmožni paša! Vekoslav-paša: Pokliči Selim-efen- dija! Omar-Hadži: Odmah, velmožni paša! (Namigne I.zaptiji, ki odide.) Gregor-beg: Velmožni paša, kako se naj vrstijo občine ta teden, da vem pri uradih naročiti južino? Vekoslav-paša: Počakaj, da pride Selim-efendi! Omar - Hadžiju): pokliči mojo ženo Fatimo! Omar-Hadži: Odmah, velmožni paša! (Odide.) Vekoslav-paša (Gregor-begu): Fatima se počuti danes nekaj slabo; ne vem, če nas bo mogla spremljati pri uradnem pregledovanju. Pa nič zato, nas spremljata pa njeni sobarici Zulejka in Solima. (Zaptijem): Pokličite Hasana! 2. zaptija: Odmah, velmožni paša! (Odide.) Vekoslav-paša (zaptijem): Pokličite Halef-ago! 3, zaptija: Odmah, velmožni paša! (Odide.) Vekoslav-paša (Gregor-begu): Ta teden potrebujemo višje dnevnice, ker nas bo več. Selim-efendi (vstopi, pade na kolena, vstane in stopi pred pašo): Poklical si me, velmožni paša! Vekoslav-paša: Imaš kakšen cerkveni urad v mojem srezu, ki ta mesec •se ni bi! uradno pregledan? Selim-efendi: Odmah, velmožni paša! Potegne iz žepa papirje in lista): Veržej, velmožni paša! Vekoslav-paša: Dobro! Gregor-beg, piši: (Gregor-beg sede k pisalni mizi in piše.) Danes 27. februarja Moravci; jutri 28. februarja Noršinci; v sredo 29. febru- arja Veržej; v četrtek 30. februarja Boreči; v petek 31. februarja Krištanci; v soboto 32. februarja Križovci. In pošlji takoj na vse občinske urade in v ver-ženski farovž povelja, da se povsod pripravijo primerne južine za 8 oseb. In Ljutomerčan letnika 1911 in 1917. Gregor-beg (vstane): Odmah, velmožni paša! 4. zaptija (stopi pred pašo): Dovoli, velmožni paša, mesec--------- Vekoslav-paša (jezno) : Molči, pes, bastonada ti ne uide! (Mirno!) Sedaj govori! 4. zaptija: Dovoli, velmožni paša, * mesec februar ima; letos samo 28 dni, povrh je v torek pust, v sredo pa pepelnica, ki je pri nevernikih post. Gregor-beg: Alah il alaii! Vse pisarje bo treba obesiti na kole, ker so zapravili nekam koledar. Hasan (vstopi, se vrže na trebuh, vstane in stopi pred pašo): Poklical si me, velmožni paša! Halef-aga (vstopi, pade na kolena, vstane in stopi pred pašo): Poklical si me velmožni paša! Fatima vstopi pri vratih za hrbtom Vekoslav-paše in mirno posluša, za njo vstopi Omar-Hadži. Vekoslav-paša (Hasanu): Pripravi za ta teden dva avtomobila. Namesto Fatime, moje žene, nas spremljata Zulejka in Solima na uradnem pregledovanju. (Gregor-begu): Prenaredi program: jutri Veržej, v sredo Noršici! Občinski mesto bivšega deželnega odbora in ki je upravljala bivšo deželno, takozvano avtonomno premoženje. Glede Štajerske, katere bivši deželni odbor je ostal v nemškem Gradcu, toraj izven naših državnih mej, pa so se določile neke osebe, menda v Celju, z nalogo, da izvedejo likvidacijo. Likvidacijska komisija v Ljubljani je bila pozneje razpuščena in na njeno mesto je stopil od deželne vlade imenovani „sosvet“ pri notranjem oddelku pokrajinske uprave v Ljubljani. Kako se to nekdanje „avtonomno“ premoženje danes upravlja, to nam je ostalo prikrito. Le to smo čuli, da je ta „sosvet„ baje sklenil prodati Završnico in vodne sile bivše kranjske dežele nekemu zasebnemu konzorciju, ki mu stoji na čelu menda ravnatelj ..Strojnih tovarn in li-varen“ gosp. inž. Vidmar. — Tudi na Štajerskem je prišlo veliko bivše deželno premoženje (Rogaška Slatina, Dobrna itd.) v skupno državno last. Kako in če se je izvršila likvidacija tudi v Gradcu, ne vemo. Vzemimo sedaj primer, da se izvedejo „oblasti“, kakor jih predvideva Vidovdanska ustava. Na teritoriju bivše Kranjske bo nastala ..ljubljanska oblast" in na teritoriju bivše Štajerske »mari- Vsern svojim naročnikom, Hi.trndniLom in prijateljem žrli mo sr< rile in vesele božične praznike. Uredni .št' o in uprava ,.Artonomfsta“. Naznanilo. Zaradi božičnih praznikov izide prihodnja številka našega lista šele na dan po sv. Štefanu, t. j. 27. decembra. Ime našega lista. Od več strani Smo prejeli dopise in vprašanja, če hočemo res spremeniti ime našega lista. Z druge strani zopet nas vprašujejo, če bo res nehal list izhajati z novim letom. Na vsa taka in slična vprašanja odgovarjamo: Imena listu ne bomo izpremenili, ker ne vemo, zakaj? Izhajal bo list tudi po novem letu na veliko „veselje“ naših političnih nasprotnikov in ostal bo to, kar je : neodvisen list in neizprosen kritik vseh, ki to zaslužijo. Poseben poziv na naše .naročnike in prijatelje ob priliki novega leta priobčimo v prihodnji številki. To je dobra. Te dni se je mudil v Ljubljani neki gospod iz Zagreba, zdravnik po poklicu. Pravil nam je: Naša centralna uprava je uprav klasična. To se vidi iz tegale primera. V Zagrebu imamo tudi eno porodnišnico. Ali veste, kateri resort jo upravlja? Vi mislite gotovo, da spada pod zdravstveni odsek, ali socijalnopolitični odsek ali notranji morda ... Ne uganete za sto cekinov. Porodnišnico upravlja pri nas v Zagrebu,— odsek za prosveto in vere! — Op. ured. Prepričali smo se, da je to resnica. „Novi Zapiski", mesečna revija, izide začetkom januarja z jako raznovrstno in lepo vsebino. Ljudje, ki se zani- urad v Noršincih pa naj svoj post preloži na drug dan, ko ne bo uradnega pregledovanja. (Halef-agi): Vstavi za ta teden višje dnevnice v račun in povrh za Zulejko in Solimo. Hasan: Odmah, velmožni paša! (Hoče oditi.) Gregor-beg: Odmah, velmožni paša! (Hoče pisati.) HaleS-aga: Odmah, velmožni paša! (Hoče oditi.) Fatima: Stoj, Hasan! (Vseh oči se uprejo v Fatimo, paša sc sunkoma obrne.) Avtomobilov ta teden sploh ni treba! In ti, Gregor-beg, počakaj s programom! Ta teden se ukine uradno pregledovanje občinskih in cerkvenih uradov. In ti, Halef-aga, nikar se ne trudi z računi! Ker sama ne morem biti zraven, Zulejke in Solime pa ne pustim z Vami, bo cel teden pust. Ko ozdravim, naročim avtomobile, napravim program in račune sama in uradno pregledovanje se nadaljuje. (Vsi dostojanstveniki s pašo vred se vržejo na trebuhe razven zaptij.) Salem alejkum! (Mir z vami.) (Gre.) Zaptije: Alah je'velik in Mohamed je Hjegov prerok! Zavesa pade. Kmetje (zunaj): In to vse naj plačujemo mi? borska oblast". Te oblasti, ki naj bi v nekem pogledu nadomestile nekdanje kronovine, bodo seveda potrebovale tudi kakšno premoženje. Te „oblasti“ bodo imele svoje skupščine, svoj proračun in sploh svoje — potrebe, če bodo hotele živeti. Nastane pravno vprašanje, ali niso te „oblasti“, če se bodo vzpostavile, dedinje nekdanjega avtonomnega premoženja? Na pr. »Ljubljanska oblast11 ima pravico, da si vzame nekdanji deželni dvorec (danes univerza) ljubljansko bolnico itd. Na Štajerskem pa bi »maribor-ska oblast" sledila bivši kronovini v'posesti Rogaške Slatine, raznih bolnic, vojašnic itd. Po našem naziranju mora pripasti vse bivše deželno avtonomno premoženje novim ..oblastim", ako se iste ožive in ne ostanejo na popirju. Prav bi bilo, da se o tem začne razpravljati in da tudi praktični juristi povedo svoje mnenje. Mi mislimo, da bodo glede tega premoženja nastali v doglednem času še veliki prepiri med celokupnim državnim erar-jem in novimi ..oblastmi", ki jih nameravajo poklicati v življenje in med — re-paracijsko komisijo! majo za naše slovenske probleme v sedanjem času, opozarjamo na to publikacijo. Občinski svet v Mariboru je sprejel resolucijo za razdelitev Slovenije na dve „oblasti“. Svoj sklep so Mariborčani utemeljevali s tem, da je Prekmurcem v Ljubljano predaleč. Kakor izvemo, bodo občinski sveti v Celju in Ptuju na svojih prihodnjih sejah sklenili razdelitev Slovenije na 4 „ob!asti“, ker imajo Prekmurci v Ptuj mnogo bližje kot v Maribor in Celjani imajo do Celja bližje nego do Maribora. Kadar bodo pa naši kmetje miljarderji, bo imela vsaka kmečka hiša svojo oblast, ker bo vsak imel do sebe samega najbližje. Drago bo sicer prišlo, če bo moral rediti vsak kmet svojega pokrajinskega namestnika in 5 vrst načelnikov, ampak blizu bo, kar v dobi dragih podplatov tudi ni brez pomena. Invalidski dokumenti. Oddelek za socijalno politiko pokrajinske uprave v Ljubljani razglaša, da veljajo od 1. januarja 1922 dalje edinole sledeča invalidska izkazila: 1. Za stalne invalide ..Invalidsko uverenje* ali »Invalidsko izpričevalo"; 2. za one, ki jim je bila invalidnost priznana le začasno, »Privre-mena objava" ali »Začasna objava"; 3. za one, ki so se priglasili k pregledu, a jim ni bilo priznano obeležje vojnega oziroma vojaškega invalida, »Rešenje". Opozarjamo vse urade, javne in dobrodelne korporacije na to, da ni več smatrati invalidom onih oseb, ki bi se izkazale z drugimi dokumenti od katerekoli oblasti. Vsi dosedaj običajni invalidski dokumenti se proglašajo od 1. januarja 1922 dalje neveljavnim. »Avtonomisti so se izkazali." »Slovenec" je priobčeval pretekli teden serijo člankov o nameravani centralistični upravi in o samoupravi, kakoršno nam je namenila in naklonila centraldemo-kratska gospoda. O teh člankih je objavilo centraldemokratsko »Jutro" »politično beležko", kjer pravi med drugim: »Avtonomisti so se torej zopet enkrat izdali, da so res separatisti." — Kar se tiče večnega očitka »separatizma", moramo »Jutru" povedati: prvič, da nas očitanje separatizma prav nič ne boli; mi smo doslej sami razna očitanja takoj vzeli nase in smo se sami imenovali (z ozirom na razne psovke) brez vsakega strahu »prevratne elemente", »rdeče jezuite itd. in se bomo imenovali z isto lahkoto tudi »separatiste". Drugič ne vemo, kaj »Jutro" pod »separatizmom" razume? Ce misli, da je »separatist" vsak, kdor zahteva avtonomijo (ali colo federacijo!), mu moramo že povedati, da se nahajamo v dobri družbi. Taki »separatisti" so ruski boljševiki, so Nemci, so Angleži, so Amerikanci. Če pa misli, da hočemo od Jugoslavije proč, moramo pa že priznati, da »Jutro" našo moč precenjuje. V tem slučaju bi morali najprej Jugoslavijo razbiti. Če nam pa pripisuje že tako moč, da lahko Jugoslavijo razbijemo, se za to priznanje toplo zahvaljujemo. Mi sami doslej tega še nismo vedeli, da smo že tako močni. Mi smo vedeli le toliko, da brez skrbi lahko prenašamo meglene »Jutrove" psovke, ker se zanje sploh nihče več ne zmeni. Če bi »Jutro" bilo glasilo radikalcev, bi bila stvar druga; mrtvih nas pa ni strah. Hišni posestniki v Sloveniji so začeli preko svojih organizacij veliko akcijo, da postanejo v svojih hišah zopet popolni gospodarji. Gibanje hišnih posestnikov pa ima, kakor govore ljudje, tudi političen pomen. Pismo upravnega uradnika. Po bel-grajski »Politiki" posnemamo: »Bil sem uradnik v malem mestu v Južni Srbiji, potem sem bil premeščen v Belgrad in sedaj sem uradnik v nekem mestu v Vojvodini. V Južni Srbiji je veljalo 15 kil kruha (pol kile dnevno) 37 dinarjev, 60 porcij jedi (30 obedov in 30 večerij) 240 dinarjev, mesečna soba 60 dinarjev, 15 litrov vina 120 dinarjev. 30 jajc 12 dinarjev — vsa najpotrebnejša živila so veljala torej okrog 500 dinarjev (ali dva tisoč kron) mesečno, dočim je znašala moja plača z dokladami vred okrog 2000 dinarjev mesečno. — V Belgradu sem plačal: 15 kil kruha 64 dinarjev, 60 obedov in večerij 390 dinarjev, mesečna soba 600 dinarjev, 60 kav 60 dinarjev, 15 litrov vina 150 dinarjev, 30 jajc 60 dinarjev, skupno torej okroglo 1330 dinarjev mesečno. Plače pa sem imel mese-očn 1300—1350 dinarjev. — V Vojvodini pa velja: 15 kil kruha 75 dinarjev, 60 obedov in večerij 330 dinarjev, mesečna soba 100 dinarjev, 60 kav 60 dinarjev, 15 litrov vina 150 dinarjev, 30 jajc 75 dinarjev. Pisec pisma dostavlja tem računom: Mnogo sem razmišljal o teh razlikah, toda koncem koncev sem se le čudil, zakaj se uradniki tako krčevito branijo iti v Macedonijo."— Mi bi neznanemu piscu vsaj glede mnogih slovenskih uradnikov na njegovo razmišljanje odgovorili, da se branijo Macedo- nije in Južne Srbije, ker so — centralisti ... Za smeh in kratek čas. Mariborski list »Volksstimine" piše v svoji 99. številki o boju za samostojno mariborsko oblast med drugim sledeče: Allein das Volk hat das Recht sicli dariiber zu er-klaren, ob es noch gewillt ist den Skla-vendienst den Ljubijaner zu verrichten." Nemščina, gospodje — kaumgeniigend! Demagogija — vorziiglich! Srečni kmetje. V nekem belgraj-skem listu čitamo, da je nedavno poslal visok uradnik nekega belgrajskega ministrstva vagon drv v Kragujevac za svojo rodbino, ker kmetje iz kragujev-ške okolice ne vozijo več drv v Kragujevac. Kmetje imajo toliko denarja, da jim ni treba več sekati drv v snegu, ampak si izbirajo ložja dela. — Bog ve, če je tudi v Sloveniji mnogo kmetov, o katerih bi sedalo zapisati, da so »puni para" (polni denarja). Naš kmet ima dovolj denarja le, če ga kdo pošlje iz — Amerike! Čuden pojav. Ko je izbruhnila okoli 4. decembra v Belgradu vladna kriza, se je dvignila vrednost naše krone v Curihu od 1.50 na 2.05. Sto naših kron je bilo vrednih 2 švicarska franka ves čas, dokler je trajala kriza. Kakor hitro pa so listi raznesli vest, da se bliža kriza svojemu koncu in da pride na krmilo zopet stara vlada, je vrednost krone zopet padla na 1.95! To je zanimiv pojav. Normalno je, da vrednost denarja v času krize pade, in ne obratno. Iz tega pojava je mogoče sklepati le, da tudi ino-stranstvo pričakuje izboljšanja razmer v naši državi od nove,, ne od stare ra-dikalno-derriokratske vlade. Nemiri v Berlinu. V Berlinu so se ponovili draginjski izgredi. To pot so zlasti mladi delavci plenili večinoma starinarje. Policiji se je kmalu posrečilo vzpostaviti red. Gospodarstvo. Milijonarji. Pred vojno je bil milijonar v Sloveniji velika redkost. V Ljubljani je bilo njihovo število manjše kot je prstov na obeh rokah, v Mariboru istotako in ostanek je bil redko posejan po celi deželi. Kjer je živel kakšen tak gospod, se je o njem govorilo daleč na okrog z nekim svetim strahom, kakor ga ima človek navadno pred veliko, nevidno močjo. Srečnega lastnika oboževanega milijona so eni zavidali, drugi občudovali, vsi pa so se mu priklanjali do tal, kjerkoli se je pojavil. Beseda milijon je delala čudeže v človeških srcih in jih je tudi lahko. Le pomislite, kaj je to bilo! Na sa-rnili obrestih je vlekel tak človek letno 40.000 kron, torej toliko, kolikor je prejemal avstrijski minister z vsemi dokladami vred. Navaden delavec ni zaslužil na leto niti celih tisoč kron, milijonar pa je razpolagal z obrestmi, za katere je moralo delati 50 ljudi skozi celo leto in še je bilo vprašanje, če bodo spravili skupaj to, za kar miljonarju ni bilo treba migniti niti z mezincem. 1 ako je bilo pred vojno. Po vojni je postalo vse drugače. Vojna je uničila neizmerno mnogo blaga. Pomisliti je treba le, koliko z velikim trudom izdelane municije se je razletelo v zraku, koliko ljudi z zdravimi delavnimi rokami je bilo pokončanih ali pa za vsako produktivno delo postalo nesposobnih zemlja je ostajala pusta in neobdelana, fa-brike so mirovale, a glej čudo — število milijonarjev je narastlo čez noč na stotine, tudi v Sloveniji! To je čuden pojav in nenormalen, toda le navidezno. Mi vemo, da je denar (namreč pravi denar) blago, oziroma nakaznica na neko gotovo količino tega ali onega blaga. Vojska je pa blago pobrala in požrla, število nakaznic na blago (denarja) pa je silno pomnožila. Nakaznica na blago, ki ga ni več tukaj, pa ni nič vredna. Nekoliko je vredna le še kot nakaznica na blago, ki bo v doglednem ali nedoglednem času zopet tukaj. Dokler so izdajali nakaznice na blago v zlatu, so bile nakaznice nekaj vredne, ker se jih ni dalo poljubno pomnožiti in je moralo njihovo število ostati omejeno že z ozirom na omejeno količino zlata, ki se nahaja na svetu. Odkar pa so začeli izdajati na papir tiskane nakaznice na blago, ki so jih zaradi obilice papirja lahko poljubno po- množili, je vrednost takih nakaznic padla skoraj na ničlo. Če nakažem svojo • hišo samo enemu človeku z eno nakaznico, je ta nakaznica toliko vredna kot hiša; če pa napišem sto, tisoč, ali deset-tisoč) takih nakaznic, in sicer vse na eno in isto hišo, potem je jasno, da je vredna ena taka nakaznica ne več cele hiše, ampak le njen stoti, (tisoči ali desetisoči) del. Naši novi milijonarji imajo večinoma take nakaznice, ki se ne glase vsaka posamez na eno celo »hišo", ampak samo na jako majhne dele »hiše", mogoče niti ne na košček strešne opeke več! Z drugimi besedami: Naši novi milijonarji niso več milijonarji v zlatu, ampak milijonarji v zmečkanem papirju, ki je sicer še vedno dober, če ga je za 1 milijon, ampak zlata le ni več! Vrednost papirnatih nakaznic na blago z ozirom na zlato določujejo na posebnih tržiščih, t. j. na borzah. Zlato svoje veljave ne menja (oziroma jo menja zelo malo), ker je stalna količina, ki sc ne da ponarejati in poljubno pomnožiti kakor n. pr. kak poljski pridelek, ki ga lahko nasadim mnogo ali pa nič. Zato nam služi zlato kot merilo za vrednosti. To mednarodno priznano merilo nam pravi, da je sto naših papirnatih kronskih nakaznic na blago vredno toliko, kakor dve nakaznici v zlatu (v resnici še nekaj malega manj). Kdor ima torej danes milijon kron, t. j. milijon kronskih nakaznic na blago! ;ih ima le — v papirju. Količina blaga! ki ga dobi za ta kup papirja, je ista, kakor če bi imel milijon krajcarjev v zlatu, t. j. starih, dobrih 10 tisoč goldinarja. lakih ljudi pa, ki so imeli pred voj-no po 10 tisoč goldinarjev premoženja, le bilo v Sloveniji tudi že pred vojno skoro toliko, kakor je danes — milijonarjev. Zato naše spoštovanje pred milijonom, namreč pred današnjim papirnatim milijonom ni več toliko, kakor je bilo pred vojno pred zlatim milijonom. »Zlati" milijonar si je lahko privoščit avtomobil, »papirnati" se pa še z »bager-!om“ ne bo dolgo vozil. Kdor hoče veljati tudi danes za »zlatega" milijonarja v kronah, mora imeti vsaj 50 do 60 milijonov v papirju, če nc več. Takih milijonarjev je pa malo v Sloveniji in še manj je milijonarjev v starih (zlatih) Dnevne vesti. Stran 4. AVTONOMIST Ste v. 37. goldinarjih — tak bi moral imeti danes precej nad 100 milijonov papirnatih kron. Če poznamo to razmerje na eni strani, na drugi pa zopet vidimo, da se cena blagu z ozirom na zlato ni skoro nič spremenila (ali prav malo), se moramo vprašati: Zakaj pa potem ne zamenjajo ničvrednih papirnatih nakaznic tako, da bi za eno novo dali 50 ali 100 starih? Ali ne bi bilo vse eno, če dobim namesto 3000 kron mesečno 30 gol- dinarjev, in plačam za liter vina namesto 36 kron 36 krajcarjev? Če bi prišlo do take zamenjave, vsaj ne bi bilo treba ! isati zastonj toliko niči! Do take zamenjave ne bo zlepa prišlo. Ce se posreči državam vsaj sedaj ustaviti tiskanje novih papirnatih nakaznic in dvigniti produkcijo, potem je jasno, da bo tudi na eno sedanjo papirnato nakaznico odpadlo več blaga, da bo torej tudi sedanja malovredna papirnata nakaznica v doglednem času vedno več vredna. Zlate višine seveda ne bo še tako kmalu dosegla, dvigniti se pa utegne toliko, da bodo postali papirnati milijonarji vsaj niklasti ali bakreni, če ne celo srebrni. To je pa čisto drugačno razmerje in kdor lahko čaka, bo tak proces tudi dočakal. Najložje pa čaka tisti, ki ima milijon, čeprav samo — papirnat. Izdajatelj: ALBIN PREPELUH. — Odeo-vorni urednik: J02E PETRIČ. — Tiska: Tiskarna J. BLASN1KA NASL. v Ljubljani. OGLASE za vse tu- in inostrane liste odpravi po originalnih cenah in najbolje oglasni zavod Fran Vorsič, Maribor Cankarjeva ul. 15. Sprejmejo se vestni akviziterji pri dobrem stalnem zaslužku. POZOR I Božična in novoletna darila ^£52!ELi si ogrlejte samo ppi manufahturnem oddelku Bospodsrske zveze, Dunajska cesta štev. Z9, na dvorišču. Velika zaloga sukna za moške in ženske obleke in najlepša izbiri Ysako?rstnega spodnjega perila za moške, ženske in otroke. &! m 1 m m m n m s la Prometni zavod za premog 111 Ljubljani ppodaja iz slovenskih premogovnikov gj PIT* velenjska, šentjaraški m trboveljski premog j|j vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo, kakor tudi gj za industrijska podjetia in razpečava g la četa'9iaš!ii a ang eiki ta za liiam ii dam jčh iparah, kosaSki PCRsg In in! rrciog. §§ ij Baslov: PROMEfSI ZAVOD ZA PREMOG d. 1. LjuMjana, Nnsska ulica 1. gj JSd * i ifpležsna d In glavnica K 30,000.000 SLOVENSKA MM LlUBJBflfl, H Ehou trg 10, naproti ,,Metnega doma". Telefaa St. 567. Ee*. ranun št. IZ ZOS Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tikočem račnsiu. Ima posebni amerikanki oridelek in prvo-vrstne zveze z inozemskimi tekami. Izvršuje vse t*£&ricine posle najkulantneje. Jugoslovanski Icr^ciltr&f zavod K Marijin trgi 8 Wolfova ulica 1 obrestuj a hranilne vloge in vloge na tekoči račun Ustanov, septembra 1919. Prometa v lanskem letu nad 128,000.000 kron Podružnica V Murski Soboti let Oolfnji Lendavi. čistih brez odbitka rentnega davka. k Ustan Prom r nad 4 tl o o Nenosredno pod državnim nadzorstvom. ■UMUfa. iIIh Krnu 'in. -■ia-MJaui.rtfWato