Kaj predvideva resolucija za leto 1986!?
Resoludja o politiki izvajanja družbenega plana obči-ne v letu 1986, ki je v osnutku že pripravljena, je drugačna od dosedanjih. Manj ponavljanj tistega, karje že zapisano v družbenem planu (zaenkrat še v osnutku) več pa konkrelnih obveznosti in nalog. V osnutku resolu-cije so opredeljene tudi naloge na področju sploine porabe, usmeritve glede davčne politike in podrobneje glede razvoja krajevnih skupnosli ter pregled sploJnih aktov, ki jih bo obtinska skupšiina sprejela v letu 1986 -tem področjem so resolucije v zadnjih letih namenjaJe manj poiornosti.
Novost je tudi v naLrtovani rasti industrijske proizvod-nje in izvoza. Predvidene stopnje sicer temeljijo na opre-delitvah iz dogovora o tcmeljnih dnižbenega plana, ven-dar kot izhodiSče predvidevajo lansko raven količinskega obsega proizvodnje in konvertibilnega izvoza za vse tiste otganizacije združenega dela, ki letos ne bodo dosegle niti lanskih rezultatov. Tako bodo morale daleč nadpov-prečnc rasti količinskega obsega proizvodnje doseči v Tobačni tovami Ljubljana. Plutal v Emoni DO IPKO
IZ AKTIVNOSTI SINDIKATOV
Občni zbori pred durmi
Do 15. novembra naj bi v skladu z rokovnikom, ki ga je sprejel obtinski sindikalni svet, - opravili v osnovnih organizacijah sindikata redne občne zbote, ki so jih dolžni v skladu s 44. ilenom statuta ZS Slovenije opraviti vsaki dve leti. Naloge, ki so v ospredju samih občnih zborov so naslednje: ocena delovanja v dveletriem ob-dobju, sprejem programskih usmeritev za delovanje, oce-na finančno-materialnega poslovanja, izvolitev izvrfnega in nadzornega odbora ter obravnavi ostalih aktualnih vprašanj. Ob tem je potrebno upoStevati, da bodo občni zbori potekali tudi v času priprav na 11. kongres ZS Slovenije, ki bo v celoti posvečen: uresničevanju sociali-•tttnega samonpravljanja * pogojih gospodarske stabili-ladje, dovekovemu ustvarjalnemu delu kot pogoju na-daljnjega on-obajanja dela, luposobljenosti ZS za aktiv-¦osti v zdražcnem delu in skuptfiinkemu sistemu.
Sicer pa morajo biti občni zbori organizacijsko in vse-binsko pripravljeni tako, da bodo delavci na njih ustvar-jalno, krilično in samokritično ocenili dosežene uspehe, cvidentirali slabosti, ki se pojavljajo pri delu osnovnih organizacij ter sprejeli ukrepe za njihovo odpravljanje. Pri snovanju in obravnavi programskih usmeritev pa naj bi Se posebej opredelili naloge na osnovi aktivnosti ZS Slovenije pri uresniievanju dolgoročnega programa go-spodarske stabilizacijc.
Podpeč, Kolinska TOZD Vinocet (izračun je narejen na osnovi polletnih podatkov), izvoza pa v Iskri DO Merilna elektronika Horjul, Hoja, Plutal, Zmagi, Kolinski TOZD Vinocet in Gozdnem gospodarstvu Ljubljana.
Obeta se nam živahno investicijsko leto. V industrijski coni na Rudniku in ob njej bo steklo delo v dokončanih objektih Integrala DO Tovorni promet Viator TOZD Ljubljana in Semenarni TOZD Proizvodnja (obe naložbi se bosta nadaljevali), v coni pa se bodo investicijsko pripravljali ali z njo začeli še Ilirija Vedrog, Proizvodno distribucijski center Kemije in Merkur. Dokončane bodo naloibe Galvanotehnike, Alpine na Šentjoštu, Instituta Jožef Slefan iz Avtomontaže TOZD Tovarna grclnih naprav, predviden pa je še začetek'nekaterih novih na-ložb. Mednje sodi tudi poslovni center drobnega gospo-darstva ob Tržaški cčsti ob objektu Industrije usnja Vrh-nika. Ža dejavnost zasebnega dela drobnega gospodar-stva so namenjene tudi parcele v industrijskih conah RP-2 Rudnik in VP-4 (Plutal), zlasti storitvenim dejavnostim pa bo namenjen prenovljcn objekt na ŠvabiSevi 1 v Traovem.
Ob ohranilvj oziroma minimalnem povečanju odkupa mleka in za 4,5 odstotka večjemu odkupu govedi, se bo obscg skupne in tržne kmetijske proizvodnje povečal za 3 odstotke.
Na področju sodalnega razvoja bo potreben selektivni pristop pri financiranju programov družbenih dejavnosti, predvideno je nadaljevanje usmeritve o postopni izenaii-tvi osebnih dobodkov delavcev v negospodarstvu z delav-ci v gospodarskih OZD. Naložbe bodo omejene na pro-gram tretjega samoprispevka, iz združcnih sredstev pa bo tekla obnova Mladinskega letovišča Pacug.
Po nairtih bi morali vletu 1986 zgraditi 588 stanovanj in pričeti z gradnjjo 280, hkrati bo tekla komunalna oprema obstoječih in novih stanovanjskih sosesk in indu-strijskih con. V osnutku resolucije so navedene tudi nekatere najpomembnejše naloge na podroiju komunal-nega gospodarstva.