Političen list za slovenski narod. Po poStl prcjeman veljA: Za cgIo leto predplaua 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en inesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prcjeman vcljA: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mcsec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številko veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija Poljanska cesta št. 32. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če so tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Soicopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma so ne sprejemajo. VrcdniStTO je na Poljanski cesti h. št. 32. Izbaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/a6. uri popoludne. ^tev. 33. V Ljubljani, v soboto 9. febmvarija 1884. Letnik XII. Državni zbor. z Dunaja, 8. februvarija. Delovanje odsekov. Kazni odseki državnega zbora prav marljivo delujejo, zlasti pa budgetni o d s e k, čegar razprave so se letos jako zavlekle. Vendar pa sodijo, da bo do konca tega meseca svojo nalogo dovršil, in da bode državni zbor sredi meseca marca lahko pričel pretresati letni proračun. Velike važnosti je odsek za pretresanje izjemnih ukazov. Sinoči jo zboroval do desetih zvečer, pa svojega dela ni dovršil, ter se snide zopet jutri. Eazprave njegove so tajne, zato še poslanci od odsekovih udov ne zvedo nadrobnosti, s kterimi vlada v odseku dokazuje potrebo izjemnih določb, in ktere dunajskim prebivalcem ravno ne presedajo. Ljudstvo želi varstva za-se in za svoje premoženje, zato mu je prav, da je začela vlada ostreje na pete stopati ljudem, ki so skušali kaliti javni red in mir. Tem čudnejše se toraj prebivalstvu dunajskemu zdi, da liberalna stranka državnega zbora njerga zarad izjemnih določb, in da nekako potuho daje malo-vrednim in sumljivim ljudem. Kazensko-postavni odsek je dovršil postavo glede odškodovanja nedolžno obsojenih ljudi, ter za poročevalca izbral dr. Jaquesa. Vladni načrt premenil je v tem oziru, da bodo postava deloma zadobila veljavo tudi za one, ki so bih dozdaj obsojeni po krivem ali nedolžnem. Znano je, da je bilo to lani v Celji nekoga zadelo, kteremu bode gotovo vsak privoščil, da bi se mu po novi postavi pripo-znala primerna odškodnina za nedolžno prestano kazen in za zamudo, ki jo je imel pri svojem gospodarstvu. Obrtni j ski odsek pričel je pretresanje stav-benskega reda, ki ga bode v kakih dveh ali treh sejah dovršil, potem pa bode nadaljeval posvetovanje o pomočnikih, o delu odmerjenem času, o nedeljskem počitku itd. V državnem zboru prišla bo te dni v obravnavo postava o novih pristojbinah, ki je za kmečko prebivalstvo v mnogih ozirih jako polajšljiva. Vendar pa poslanci ž njo niso nič kaj zadovoljni, in so ne ve, bode li obveljala ali ne. V tej postavi določuje se tudi borzni davek, ki se nekterim ne zdi dovelj velik, kakor ga priporoča odsek, in se jim dozdeva primernejše sprejeti ga po vladinem nasvetu. Današnje zborovanje pričelo se je z obljubo slovenskega poslanca Božidara Raiča, ki je s krepkim glasom po slovenski zakli-cal: Obljubim! Med peticijami, ki so zboru došle, bila je tudi prošnja goriškega deželnega odseka za predilsko železnico, ki se po nasvetu grofa Coroni-nija pridene stenografičnemu zapisniku. Med danes razdeljenimi predlogi sta nasveta imunitetnega odseka, ki priporoča, da naj zbornica dovoli sodnijsko preiskavo zoper rabinarja dr. Blocha, ki ga znani dr. R o h 1 i n g v Pragi zarad nekterih njegovih spisov v „Morgenpost" toži zavoljo razžaljenja časti, pa sodnijsko preiskavo zoper izdajatelja ^Deutsche Zeitung", poslanca Eeschauerja, kteregatudi zarad razžaljenja časti toži vrednik lista „Neue Tiroler Stimmen". Poslanec Schwab za tem je vtemeljeval svoj predlog o nekterih določbah za prevaževanje blaga po železnicah, ki se jo v pretres izročil že-lezničnemu odseku. Podpiral je predlog tudi dr. Roser. Prošnja dr. Holuba za denarno podporo, da bi zamogel v drugič odpotovati v Afriko, se izroči vladi z naročilom, naj dr. Holubu dovoli zdatno podporo, in dotični znesek, ako bi bilo potreba, zahteva pri državnem proračunu. Minister Konrad razodel jo pri tej priliki zbornici, da je dr. Holubu že odkazal 3000 gld., in da mu je pripravljen dovoliti še veče pomoči, ako bode treba. Volitev češkega poslanca Neubauerja se potrdi, nasvet justičnega odseka glede nekterih prememb odvetniškega in sodnijskega reda, pa se dene z dnevnega reda. Ob eni popoludne prišla je na vrsto zadnja točka dnevnega reda, namreč poročila o raznih peticijah, in potem je bila seja sklenjena. Govor dr. Greg;ra v državnem zboru 26. jan. proti postavnemu imenovanju nemšl(ega jezilta za državni jezil<. (Dalje.) Govornik na dalje povdarja, da se mu je z vso odločnostjo proti drugemu delu Wurmbrandovega predloga obrniti. Omeni razvoja avstrijskih držav. Ako grof "VVurmbrand želi, da se državni jezik v Avstriji na podlagi tega razvoja določi, pač ne bo nikjer večjih prijateljev svojemu predlogu dobil, kakor ravno na desnici. Govornik pokaže na Belgijo, kjer sta valonski in flamski jezik popolnoma enakopravna. Čehov ni treba z narodnimi iverimi primerjati, kakor so ravno Slovaki in Nemci v Cipsi, ki niso nikdar narodne samostalnosti imeli; ako se pa pri nas hoče jezikovna postava narediti, naj se naredi na podlagi pogodbe kakor je ona med Ogersko in Hrvaško in potem bom6 vsi zadovoljni. Govornik označuje jezikovne razmere na Hrvaškem, kjer se poslanci v parlamentu svojega jezika lahko poslužujejo, kjer postave v hrvaškem prvotnem tekstu izhajajo itd. Tako je z ravnopravnostjo pod Ogersko krono. Ako bi Čehi tako občutljivi hoteli biti, kakor so Hrvatje, kjer se je zaradi dvojezičnih grbov upor vnel, bi se pač lahko mnogokrat sprijeli. (V eselost.) Če bi bilo res, kar trdite, da se nemški jezik zatira z nemško narodnostjo vred, bi pač ne bila le samo ona stranka visoke zbornice, ki bi se temu upirala, temveč bila bi to dolžnost vsakega liberalnega moža tudi na tej strani (desni), ktera si je „enakopravnost za vse narode" na svojo zastavo napisala, kajti najlepši in največi prilastek prostosti je prilastek enakih pravic za vsa ljudstva in narode. (Živahna pohvala na desni.) Za to, kar pa levica tukaj trdi, naj bi prišla z dokazi, toda nima jih! Kako se le sme na podlagi same trditve kdo takoj tako hudo obdolžiti? Manjšina nima nobenih dokazov, zato ker jih ravno ni! In zaradi tega vsako obdolženje z nevoljo zavračam, ktero se tiče mojih rojakov v Čehah! Ali se morda Nemcem kri- LISTEK. Indija Komandija. Spisal dr. A. M. (Dalje.) YII. pismo. V Koludrovici 20. vinotoka . 8. Veseli se zmenoj, brate v Skalovji! Fortes fortuna! Tempora mutantur! Da, posebno hitro pa v Komandiji. Nič, prav nič nisem imel, ko sem prišel sem in zdaj, zdaj sem gospodar po celi Komandiji. Kjer hočem, jem in pijem, kjer so mi zljubi, spim, odprta so mi vsa vrata, vso, vso je moje. O Lueislav, to ti mora biti res čeznaturno, božje bitje; včeraj jo govoril na korenjaškem polji, po njegovih besedah navdušeni, odpovedalili so se Komandci vsemu, kar imajo, in sklenili, da vso Ko-mandijo in vse, kar je v nji, ima biti odslej lastnina narodova; vsi posedajo vse in nobeden ničesar, vsakdo je gospodar vsega, čo prav nobeden nima nič svojega. A da boš razumel ta vzvišeni od večne pameti nam razodeti nauk, napisal sem ti celi govor Lučislavov. Beri pazljivo in premišljuj. Bratovski mi svobodnjaci koludrovski! Važna in resna je stvar, zarad ktere sem vas danes povabil. Svobodnjaci, danes se bo pokazalo, ali ste vredni tega imena. Za vaše njive vas bom danes prijel in gozdove in za vaše zlato in srebrno vest. Povejte mi že naprej: Ali vas bo bolelo? (Nič bolelo, Lučislav, tudi če nas zakolješ! Živio!) Da, da, prevažna reč je to. Glejte, v tuji deželi, kamor me je božja moč s Komandije zanesla, trdč učeni možje, da človek ne sme nobene reči lastne imeti, tudi samega sebe ne. Kar zdaj nahajamo pri ljudeh, da imajo svojo hišo,, in mož svojo ženo iu žena svojega moža, in svoje kitave in koze, in njive in kaj vem še kaj, vsega tega\ enkrat ni bilo. Bratovske nam živali so dozdaj ohranile med seboj ono lepo navado iz starodavnih Časov, da imajo vse skupno. Poglejte: kdaj ste slišali mačko reči: ta miš je moja, ali pa pajka: ta in ta.' muha je moja? Ali pa kdaj ste videli, da si je kaka žival osvojila kako reč? Iz koludrovskega kala, ali ne pije kdor hoče, vol, krava, koza, osel, kokoš in žaba? Ali ste slišali, da bi se bile morebiti kolu-drovske krave spuntale in prepovedale koludrovskim ovcam piti, rekoč: Ve nimate piti, voda je naša? O, da bi vendar tudi mi imeli vsaj toliko pameti, kakor bratovska nam živina! Da, da, preljubi moji, v starodavnih časih ljudje niso še nič vedeli, kaj je to, moje in tvoje, kdor je prej prišel, ta je prej mlel; moje je, kar vzamem in smem, tvoje pa, kar smeš in vzameš. To je tista stara pametna pravica, ktero nahajamo še zdaj v oslovskih možganih, a žal, da ne tudi v koludrovskih. Vsi bogatini, preljubi moji, so samosilniki in morilci prave svobode. Kako lepo je bilo za tistih časov, ko je človek po celi zemlji prosto se sprehajal in svobodno sam seboj se pogovarjal: Glej, vse to, kar vidiš in kar si videl in kar boš videl, je tvoje, vse, vse. In ko je prišel po polji do zrelih hrušk, prosto si je vtrgal in svobodno snedel, ne boječ se, da preži za njim poljski Glejte, tedaj človeške hišo in kleti še ključev--/v;. niso imele; vsakdo, ko je bil lačen, stopil je v bliž- " -njo hišo, prosto vrezal si kruha in svobodno se nasitil ; je bil žejen, zaletel se jo v bližnjo klet iu vica godi, akodrugi narodi pravico dobe? (Živahna pohvala na desni.) Manjšina se tudi ob češko univerzo spodtika. Pi-izivani se na pravno čut Nemcev, ktere vprašam: Ako je bogato omišijena nemška univerza v Pragi ostala na svojem mestu, ali je morda kaka krivica, ako se je poleg nje postavila siromašna češka velika šola? Ali morda nemški narod krivico trpi, ako se Čehom pravica deli? (Dobro! na desni.) Wurm-brandov predlog ni tisto'olje, ki bi potolažilo razburjene valove narodnega prepira, on je tisto olje, ki se vlije v plapolajoč plamen, da do neba vskipi. (Dobro! na desni.) Posledice tega predloga bile bi, da bi se nenemci silno razljutili zoper Nemce, kteri jim svoj jezik šiloma vrivajo. Je ravno v državnem življenji marsikaj tako vravnano, da se prostovoljno brez mrmranja prenaša, če tudi je krivično, čemur se pa ljudje takoj vprejo, kakor hitro bi se pa vravnava s pomočjo postave skušala na pravih tleh vkoreniniti. Veriga, ktero nosimo prostovoljno, nas ne žuli, ako mi jo pa kdo šiloma obesi, mi je neznosen jarem. (Prav dobro! na desni.) Pravite, da je jezikovni odlok med Nemci najvišje vznemirjenje provzročil. Kakošno moralo bi vznemirjenje še le pri nencmških narodih postati, ako bi se "\Vurmbrandov predlog za postavo sprejel! Ali se vam zdi modro na enem koncu hišo gasiti, na drugem in to obširnejem koncu jo pa zažgati? (Prav res! na desni.) Eeklo se je, da se bodo dežele češke krone zopet združile v jedno samostalno celoto. Ako bo kdaj v knjigi osode tako zapisano, da se bodo te dežele v samostalno gručo zjedinile, bi pač tega mogočnega prevrata kaka malenkost, kakor je i-avno "\Vurmbrandov predlog, prav nič ne opovirala (dobro! na desni), kar bi pa ta predlog dosegel, bi bilo oživljeno hrepenenje češkega naroda po samostalnem združenji dežel češke krone. (Dobro! na desni.) Poslanec Tomaszuk nam je nasvetoval nemščine se učiti, drugače, pravi, bomo zaostali v kulturnem razvoji. Ni ga kmalo, ki bi višje cenil duševne proizvode velikega nemškega naroda, kakor ravno jaz, in znano mi je, da so si Nemci se svojim duševnim delom postavili tak tempelj slave, ki bo druge narode visoko nadkriljeval, koliko so pa k temu nemškemu tempelj nu slave bukovinski Nemci pripomogli (živahna veselost na desni), nisem še v nobeni zgodovini čital, in koliko so moji nemški rojaki pri nas k temu tempeljnu slave pripomogli, je pa nam Čehom prav dobro znano. Naj se le nikari tako ne ponašajo, kakor bi bili oni Gotheja, Schillerja in Humboldta rodili. Tisto večno sklicevanje na velikinemški narod zdi se mi ravno tako, kakor če se revni sorodniki ponašajo se svojim bogatim stricem. (Viharna, vztrajna veselost na desni.) Sumičiti sem začel, da se za Wurmbrandovem predlogom vse drugi vzroki skrivajo in da so napovedani le navidezni. (Odobravanje na desni. Tako je!) Pa tudi za vzdržanje nemškega jezika tukaj ne gr^, temveč za njegovo razširjenje in za to, da bi se nemški jezik nad vse druge jezike v državi povzdignil, da bi se vse nenemške narodnosti pritisnile na kolikor mogoče nizko stopinjo razvoja, da se določi gospodujoči in hlapčujoči narod in konečno pa, — da bi se ponemčili vsi neneraški narodi. (Živahna pohvala na desni.) Deteta le niste hoteli po pravem imenu poklicati in ste ga zarad tega v plenice povili, ki so jim ^Staatssprache" (državni jezik) pravi, toda »državni jezik" se piše, ngermanizacija" so pa izgovarja. (Prav dobro! na desni.) V dokaz temu nam je nakanjena razločitev Galicije in Dalmacije. Ako bi se to zgodilo, vam druzega ne preo.staja, nego čehi in Slovenci, in to vam je bil ravno namen, da bi narod za narodom germanizovali, a te tem bolj korenito. (Živahna po-hvalu na desni.) Nemški jezik nam hočete zopet vriniti in to po sili in v tiste čase bi nas radi zavlekli, v kterih so se češki otroci v nemške šole potiskali, v kterih so češki kmetje morali podpisavati nemške zapisnike, kterih niso razumeli, v kterih so morali prisegati v nemškem jeziku, kteremu niso bili kos. (čujte, nemir med nemškimi konservativci. Tako je! na desni.) Ali rečem vam, opečen otrok se leščerbe boji. Principiis obsta! (Drži se načel!) (Živahna pohvala na desni.) Sklicujete se na germanizacijo Josipa II. Dr. Bieger dokazal je včeraj skazo tistih poskusov prav jasno. Slobodno misleči veliki monarh sklenil je na podrtijah svojega delovanja. Bog obvaruj, da bi mu to očitajoč omenjal. Nimate ga kmalo, ki bi bil bolj navdušen za ljudoljubne in prostomišljene njegove nazore, kakor ravno jaz. če bi pa cesar Josip 11. danes še živel, spoznal bi svojo germanizacijo kot največo napako v svojem življenji (živahna pohvala na desni) in vendar se postopanje cesarja Josipa opravičiti d.1, kajti tedaj narodna zavest ni bila toliko razvita, kakor dandanes in cesar Josip mislil si je, da pravilno ravna, ako nekaj zatare, kar po njegovih nazorih ni imelo življenja v sebi. če bi bila pa narodna zavest za njegovih ča-;ov le na polovico toliko razvita kakor je danes, plemenit ljudoljub bi se bil s studom obrnil od svojega postopanja (viharno odobravanje), ktero bi se mu bilo zdelo najhujše zlodejstvo nad pravicami, ki se ne dajo kupiti. (Živahna pohvala na desni in velik nemir.) Ako gospoda ime velikega cesarja za to porabi, da ga proslavlja kot germanizatorja, je to zloraba spomina na velikega cesarja! (Viharna pohvala na desni, velika razburjenost v celi hiši.) In to, kar se cesarju Josipu ni posrečilo, hočete vi dognati? Sovraštvo in razdvoj zatrosili bote med narode. Boj med narodnostmi vstanovili bote za zmirom, državne sile bote oslabeli in njene stebre omajali. (Živahna pohvala na desni.) Da bi pa polnoletnim narodom odvzeli njihovo narodnost, da bi jim zatrli njihov jezik in običaje, tega ne bote nikdar dosegli! (Viharna posvala in plosk na desni.) (Konec prih.) lliiiiiaiiizeiii iii iije^a apostoli. (Konec.) Kmalo bi tudi pozabili omeniti neke moderne naprave po naših šolah, namreč nauka v telovaji, ki ima namen, skrbeti za zdravje telesa, po izreku: v zdravem telesu prebiva zdrava duša. — Vaje nekdanjih Grkov so prišle zopet v navado, duh in telo se imata primerno vaditi, telesno moči se imajo izuriti vsestransko, kar koristi osobito vojaku. — Pravilo to je resnično, nikdo ne more temu ugovarjati, vsak mora odobravati take vaje, ako se gode v pravi meri, v pravem času, v primernih okoIiSčinah, a te vaje se morajo glavnemu namenu podvreči in omejiti. Da otroci znajo dobro skakati, posebno pa, kedar so siti, to stariši sami dobro vedo, stariši bi pred vsem radi videli, da bi se otroci kaj prida naučili, telesno sposobnost za stan v človeški družbi potreben, si bode prihoden delavec tako ali tako moral pridobiti, za to ga ne more šola sposobiti. Telovaja vtrjuje zdravje, — ako se v pravi meri izvršuje, ako so primerne vaje poleti v prosti naravi, a pozimi v zračni zmerno topli izbi. Kakor pa se sedaj v našem mestu telovadi, nam je živ dokaz, kako bi se ne imelo telovaditi, da mladina ne trpi škode na zdravji. — Eeklo bi se lahko, ako nimajo šole pripravnega prostora za telovajo, naj se pa to opusti in naj se otroci vadijo v telovaji le v primernem času na prostem, vendar to ne sme biti, šolski red predpisuje telovadbo, in to se mora zvršiti brez razločka časa, ne glede na kraj in okoliščine. Učni črteži, to je prva stvar! Ne dolžimo ne tega ali unega, tudi ne kažemo ne na desno ne na levo, vemo, vse živi in se giblje pod nekako železno silo, in ti se morajo posamezni uklanjati, a vendar nismo taki fatalisti, da bi rekli: „tako je sojeno, ne more in ne sme drugače biti". To je vendar resnično, da sedanja telovaja po nekterih šolah, kjer ni za to pripravnih sob, zasluži ravno toliko tega imena, kakor temen gozd zasluži ime lucus (menda a non lucendo). Sicer se pa v to vprašanje, je li telovaja ljudskim šolam brezpogojno potrebna, nikdo ne spušča, le toliko se reče, da se redko kedaj zgodi, da bi bili šolski otroci oboleli zato, ker so hodili k sveti maši, za procesijami, a obče je znano, da so se otroci ali malo ali tudi zelo poškodovali pri telovaji. Vsakdo ve, da ni treba otrokom mnogo ukazovati, da naj skačejo, to že sami radi store, marveč treba jih je pri tem brzdati. Ako se otroci v zakurjeni izbi telovadijo in potem razgrejejo te? pridejo na mrzli zrak, kaj je nasledek temu? Kdo ali kaj je temu vzrok, da otroci zbole ? Taka telovaja otrokom ni k zdravju, marveč nasprotno in kako se oboji kažejo v navadnem življenji. Našteta so nektera znamenja, po kterih se ločijo nauki humanizma od razodenja Božjega. K sklepu poglejmo še nagib krščanskemu usmiljenju in zgolj naravnemu usmiljenju, kakor ga priporočajo in na videz kažejo načela humanizma. Iz ljubezni do revnega človeštva je Sin Božji na križu umrl, po njegovem povelji so oznanovali njegovi poslanci evangelij, veselo naznanilo po vsem svetu, a prva zapoved krščanske vere je: Ljubi Gospoda svojega, in druga tej enaka, ljubi svojega bližnjega. Pri kristjanu tedaj izvira ljubezen do bližnjega iz poglavitnega vira — iz ljubezen do Boga, krščanska ljubezen skrbi pred vsem za neumrjočo dušo, potem pa tudi za telo svojega bližnjega, ker oboje je tesno zvezano. Humanizem (človečnost) pa, kar že njegovo ime pove, skrbi pred vsem za čutnega vidnega človeka, ne toliko iz krščanskega, marveč iz nekega naravnega usmiljenja, pred vsem po-vdarja telesno blagočutje in dobrohotnost, od krščan- svobodno se napil oživljajočega vinca. (Živelo oživljajoče vince! Oj, da živelo!) In ko je imel raztrgano suknjo, tedaj šel je kar v Koludrovico ali v Tevče in v prvi štacuni, ktero je našel, oblekel se v novo, in nikomur ni prišlo v misel, tirjati ga za plačilo. In kaj mislite, celo delo, ktero se nam zdi sedaj tako težavno, celo delo, pravim, takrat je bilo najljubše opravilo. Človek in žival nista mogla še en dan živeti brez dela; ko je bil čas oranja, je vol kar sam iz hleva šel na njivo pred drevo, človeka pa je gnalo neko skrivno nagnjenje k delu, prijel je za drevo in pevaje in sanjaje izoral njivo, da sam ni vedel, kako in kdaj. Potem se je vlegel v senco in sladko zaspal, poleg njega ležal je pa vol lizaje mu znoj z bra-tovskega čela. Tako je bilo v tistih časih, vse to so učenjaki spoznali. Ali glejte, vstal je v tistem času močen mož, ki je bil veči kakor vsak drug in je imel pleče široko, kakor so vrata koludrovske zbornice, moral je biti eden tiste vrste, kakor je bil ranjki Zone Guljev, starši Koludrovčanje ga še pomnite. (Kanjki Zone! Živio!) In ker je bil velik, je tudi dosti jedel; in ko je enkrat na črešnjo splezal in je še nekdo prišel, da bi črešnje zobal, zaklical mu je Zone boje se, da bi sam ne imel zadosti: „Črešnja je moja!" O osodepolna beseda! Tako si je ta hudobnež prvi začel osvojati raznih reči, in ker je bil močaji, se mu nikdo ni mogel ustavljati, ampak celo posnemati so ga začeli, in tako je bile, v malo letih vsa Komandija moja in tvoja. Čem močnejši je bil in bolj zvit, tem več si je osvojil, manjši pa in šibkejši ostali so s praznimi rokami, berači. Da, da, v.>i bogatini, vsi' posestniki so tatje, zlobni posilniki. In ker so grdi posilniki, zasluže, da bi se jim vse šiloma vzelo. In po pravici sodijo tudi pravi svobodnjaci tam doli v deželi, kjer sem bival več let. Kleti, kjer bogatini hranijo v sodih svoj denar, s petroljem polijo, potem pa zažgo in ako treba, še bogatine v ogenj vržejo; tako mislijo, se najprej vpelje stara enakopravnost; in/najboljše, pravijo, bo, ako se enkrat po vsej ze^ilji bogatini in posestniki zaduše. Kaj takega ja^' sicer ne želim, da bi se tukaj zgodilo, saj smo )jratje. Ne, ne, obrnem se danes na vašo svobodnjaško vest: Ali hočete, o bogatini koludrov-ski, še na dalje obdržati, kar so vaši pradedje šiloma in krivično ugrabili? Svobodnjaci, položite danes še to žrtev na oltar božjega bratinstva, potem bote še le prav svobodni, ker težila vas ne bo več ne polna mošnja, ne nobena skrb. Potem še le se bo prosto dihalo v pro'',ti Komandiji. Vprašam: „Ali hočete?" (Enoglasno: Hočemo! Živio!) Zatorej pa predlagam danes, naj visoki zbor koludrovskih svobodnjakov, sklene to postavo: V dveh dneh se vsak Koludrovčan in Komandec odpove vsemu, kar ima svojega, v prid narodu ko-mandskemu. Komandija in vse, kar je v nji, bo odslej lastnina narodova in narod bo delil vsakteremu toliko, kolikor potrebuje, da se od dne do dne preživi. Vse tedaj ima biti narodno. (Vse narodno! Živio!) Veselo so zbor razide in enoglasno se prepeva: Zdaj pa, bratje, niirodno Pijmo, jejmo, spimo, Niirodno živimo, rie.šimo, norimo 1 Približajo so Koludrovici. Vroče je bilo. Žejalo jih je; kar jo vdarijo proti bivšega župana hiši. Župan je že od nekdaj slul, da ima dobro vino. Zatorej gredo naravnost v klet in so spravijo na največi sod. Pozno v noč so piva in prepeva: Živelo, fitva si izposodi le lupino, a ne jedra, njemu je vodnica neka meglena in mehkužna ljubezen, ki sicer vsacemu dobro privošči, včasih tudi stori, če sam zarad tega ne pride v kako sitnost. Napis humanizem — ljubezen do bližnjega — je na videz podoben krščanskemu prizadevanju, vendar to je le vnanjost, pod ktero se skriva zaničevanje krščanstva in vsega vzvišenega, kar ima krščanstvo v sebi. Kam da pripeljejo nauki humanizma (človeštvo), videlo se je v nekdanjem paganstvu, posebno pa ob časih rimskih cesarjev, preden je krščanstvo svet prekva-silo, nauki humanistov so pripravljali pot verskemu odpadu po Lutru, ti pogubni nauki so gladili pota francoski vstaji pretečenega stoletja. Pa kaj hočemo ozirati se v minule čase, poglejmo v sedanjost, poglejmo v ravno nastopno loto 1884. Ees, spolnujejo se prav do pičice besede Kristusove: „Ta rod ne bode prešel, preden se bode vse to zgodilo." „Ako iščeš spominka, glej okoli sebe", je baje zapisano v sloveči cerkvi sv. Pavla v Londonu na rakvi umetnika stavitelja. Eavno to bi lahko zaklicali sedanjemu času; ako hočete znamenj, ako hočete dokazov za to, da nauki humanizma in liberalizma, ki pa sedaj skupaj korakata, ne bodo sveta zboljšali in ljudi osrečili, imate jih na izbero, imate jih po glavnih mestih, imate jih tukaj pred nosom. Krščanstvo mora biti v srci posameznega, mora pa biti merodajavno v javnem življenji, sicer ni sreče ne blagostanja tudi v časnih zadevah ne, ni je varnosti v življenji, grško-rimska omika se je ohranila in se razširila po svetu, ker je našla zavetja v krščanstvu. Čim bolj svet zapušča pot resnice, ki mu je razodeta v krščanstvu, tem bolj propada. Popotnik postoj, in poglej okoli sebe! Politični pregled. v Ljubljani, 9. februvarija. STotrauje dežele. Da so faJicijosni liberalci za jedno bla-mažo (osramotenje) bogateji in za jedno nado bolj revni postali, se imajo zahvaliti pametno in trezno mislečim Nemcem iz planinskih dežel. Nasvet, naj zapuste državni zbor, kjer imajo že toliko lepih in neumnih predlogov pokopanih, izšel je iz nemško-pemskih pokrajin, kjer Plenerjevi in dr. Herbstovi volilci prebivajo, kteri se boje, da bi se njihovi otroci ne naučili toliko pristudenega in zauičevanega češkega jezika. Od ondot dohajalo je toraj dan na dan po več pisanj, naj zapuste državni zbor, kjer njihovim predlogom in nasvetom list za listom pada in res so sklenili culice povezati in oditi, kar bi se bilo tudi gotovo zgodilo, ako bi na zjedinjeni levici tudi ne sedeli nemški poslanci, ki so nekoliko bolj zmernega duha, kakor pa fakoijozni kolovodje. Ti so rekli „ne!" Časi so resni, tukaj ostanemo! Pri glasovanji je bilo tudi tako določeno, kajti večina 75 glasov proti izstopu in le 25 za izstop, je jasna sama na sebi, in ne potrebuje pojasnenja. Fakcijozni možje morajo ostati; hočeš ali nočeš — moraš! Levovsko cesarsko nainestniMvo je do-dobilo ukaz preiskavati, ali bi bila v Stanislavu potrebna ustanovitev grško - katoliškega semenišča ali ne. F Sleziji so nektere cerkvene občine jele svoje matrike v poljskem jeziku pisati. Deželna vlada šlezijska jim je zaukazala matrike v nemškem narodno vino! Ko spraznijo sod, ga neso na kolu-drovski trg in ga postavijo v spomin na velevažni dan; rekli so mu narodni sod. Drugo jutro pa brat Drenulja gre pogledat v narodno klet. „Vse prav", godrnja, „vendar pa vina več ni". Le narodna vest ga je nekaj pomirila. Da bi vedel, brate, kako mi utriplje srce! To bo življenje v Komandiji! Nič druzega ne bomo delali, kakor pohajali, svobodno jeli in pili in poljubljali se. Ne vem, čemu bi se človek še slepil s tistimi nebesi onkraj, ktera so nam nekdaj obetali; pridite pogledat, v Komandiji so nebesa, druzih ne potrebujemo in nočemo. Vsa hvala pa božjemu Lači-slavu, ž njim so prišla nebesa v Komandijo in gotovo spočela mu je pamet že novih vzorov, ktere nam bode vresničil. Zatorej spet že težko pričakujemo, kar nam prinese bodočnost. Pridi, pridi skoro, o večna pamet, in ustavi se na veke v Komandiji, Komandcem čeljusti razsvitli, noge skrajšaj, nosove vravnaj in podaljšaj! I tebi, o brate, naj te besede v srce sežejo in je vzbude. Zdravstvuj, v Skalovji brate! (Daljo prih.) jeziku nadaljevati, zoper kar so se pa dotični gospodje pritožili na ministra notranjih zadev. Vnauje države. Srbske volitve izvršile so so vse po želji Krističevi. Vlada ima večino v bodoči skupščini, ktera pa ne bo v Nišu, kjer so se črne koze prikazale, temveč v Belemgradu zborovala. Da je vlada tako sijajno zmagala, zahvaliti se ima edino le temu, ker se je poslednja zajčarska ustaja tako „dobro" obnesla. Vsled sedaj dognanih volitev se je politično obnebje zjasnilo in kmalo zašije Srbiji solnce notranjega miru in zadovoljnosti, vsaj „Videlo" vla-dino glasilo se tako nadja. Srbska zemlja je rešena radikalnega življa, ki jo je hotel pogubiti. Ea-dikalcem ni bilo ne za blagor naroda in ne za državni prospeh, toliko več pa za svoj žep. Gospodovati so hotii na vsak način v deželi in to sedaj vsi jako odkritosrčno priznavajo. Trgovec z duha-nom Tavšanovič hotel je postati minister, kakor se je v ječi sam izrazil; pop Marinko je pa rekel: „Mislil sem si prislužiti zlat križec na zlati verižici okoli vrata, dobil sem pa železne okove." V Srbiji še v hudih ječah še železje nosi. Učiteljem so ra-dikalci obljubovali načelniške in še višje službe, nevednim popom pa škofijske sedeže. Kdor hoče v Srbiji pop pravoslavne, iztočne cerkve postati, mu zadostujejo štirji razredi na gimnaziji, v kterih se mladenči toliko priuče, kakor pri nas v prvi in drugi šoli. Z grščino in algebro prično še le v peti šoli. Potem napravi še svoje štiri leta semenišča in pop je gotov. Vsled toliko pomanjkljive izobraženosti pa tudi popi nimajo čisto nobenega spoštovanja in tudi v zaslužku niso ravno izbirčni, h čemur jih brezmerna lakomnost in pa slaba plača spodbada. Popolnoma enako je z učitelji. Zato se pač ni čuditi, če so se ti ljudje tako radi radikal-cem zapeljati dali in zdaj svojo zmoto po kazematah v zaduhlih ječah obžalujejo. Videli bomo, kako dolgo bo vlada v skupščini večino obdržala. Iz Srbije javi se o limanicah, ktere so ra-dikalci rabili, da so narod, pope in učitelje zapeljali k uporu, Kmetom so pravili, da bodo odpravili vso gosposko, davek in drugo tako reč, kar je z gosposko v tesni zvezi. Popom in učiteljem obetali so pa prav mastne državne službe, da jih bodo nastavili za načelnike in da bodo na silno visoke službe dospeli. Obljubili so toraj vsakemu tisto, o čemur so znali, da bi najraje imel, sami so pa dobili, česar se še nadjali niso. Solgarska diplomatična agencija v Petro-gradu je odstavljena, in to ne po bolgarski temveč po ruski želji. Euski kabinet je to odstavo nasve-toval, ker Eusi na ta način svojemu diplomatičnemu zastopniku v Sofiji žele stališče bolje vtrditi. Druga misel o tem koraku je pa zopet ta, da se je bolje spoznala odvisnost Bolgarije od Euske. JLaSka vlada misli nakupiti novih mitralez, ki so jih v Ameriki iznašli, ktere so menda posebno izvrstne za vojsko. Kakor „Tr. Tagblatt" poroča, podala se je laška komisija v Washington, La-mor je vojni minister nekaj puškinih cevi in patron za njo poslal, da bode poskušala, če je tudi laški smodnik zadosti silen za take mitraleze. Laike novine pišejo, da laška vlada nikakor ne namerava polastiti se premoženja zavoda za razširjanje sv. vere (de propaganda fide), temveč ga ona hoče le spremeniti v državno rento, od ktere bi ji potem davek tekel. Vlada popolnoma pripoznil veliko važnost tega zavoda v izobraževalnem oziru. Cerkev bode pa tudi na dobičku, pravi dotični list, kajti to, kar bo vsako leto davka plačevala, bo lahko na oskrbniških in opravniških stroških prihranila, kteri sedaj tudi niso ravno majhni pri toliko obširnem posestvu, kakor ga ima zavod propaganda. Eazvidno je to iz tega, da je vsem verskim zadrugam iz spremembe nepremakljivega premoženja v državno rento le dobiček nastal. Kolika skrb, kolika ljubezen .do cerkve! Žalibog, da moramo zraven pristaviti: Vi hinavci! Na Pruskem so obsodili vrednika poznan-skega lista „Goniec \Vielkopolski" na dve leti zapora, ker se je predrznil kardinalu grofu Le-dochowskemu poslati adreso. Pruski naučni minister Gossler se je. izrekel, da je ravno tista adresa zakrivila, da še niso Ledochowskega na svoj nadškofovski sedež nazaj poklicali. Vrednik pa zopet trdi, da svoj živ dan nikdar ni nobene adrese kardinalu pošiljal, temveč je list „Goniec" kardinalu le častital, kar pa menda ne more prepovedano biti. Še nekaj iz Nemškega! „K()ln. Ztg." se bavi z avstrijskim parlamentom in obžaluje, da se vlada ni vdeležila glasovanja z desnico za Groholskijev predlog, da naj državni zbor preide memo Wurmbrandovega predloga s pristavkom na dnevni red, da nemški jezik že davno vse tiste pravice vživa, ktere mu levičarji še le zagotoviti hočejo. „Že večkrat smo se hvalevredno izrekli o pravičnih naporih grofa Taafte-ja glede ravnopravnosti avstrijskih narodov in smo tudi še danes takih misli, da je za Avstrijo prava državna potreba, da se Slovanom zadovoljno in primerno izpolnijo že dolgo gojeno želje. Naša želja je in prav se nam zdi, da se na posamične narodne jezike vlada toliko ožita, kolikor se jim spodobi. Nikdar nismo imeli misli kakemu ponemčevalnemu podvzetjii v notranjem avstrijsko države klanjati se, in popolnoma resnična in dobra je politika, ktera naj bi avtrijske Slovane pred pansiavizmom in ruskimi spletkami varovala." Zopet se lahko reče, da so avstrijski nemški liberalci bolj nemčurski kakor prvi Nemec na svetu, kakor Bismark sam. Da bi se prepir med visoko porto in ekume-niškim partrijarhom že dognal, predlagala je liusfja, da naj so grškim škofom v dekret zapiše opazka, da bo metropolite, nadškofe in škofe v slučaji, če bi se vdeležili kakega navadnega hudodelstva, sodil državni sodni dvor v Carigradu, drugi duhovni, kleriki in menihi, kterim bi se hudodelstvo dokazalo, imajo pa duhovno obleko sleči in zapadejo navadnim rednim sodnijam. Lord L>erby se je izrekel pri banketu narodnega liberalnega kluba, da Angleška Sudana ne bo več za Egipt pridobila in tudi sedanje zasedenje Egipta ne bo dolgo trajalo. Novica, kakor je kratka, vendar ni verjetna, ako pomislimo, da je Angleška porok za egiptovsko posojilo, ktero so ravnokar pri Eothschildu napravili. Poslanec Bourke, angleške konservativne stranke, stavil je ob priliki adresne debate v angleškem parlamentu predlog, s kterim vladi ni ravno kadila zažigal in se je vlada zaradi tega tudi vseh le mogočih pripomočkov poslužila, da je predlog padel, kajti glasovati je dala zanj takrat, ko ni bilo več nego samo 97 poslancev v zbornici. Od teh jih je 77 proti njemu glasovalo ter ga tako po vladini želji za sedaj pokopalo. Predlog je preveč narodna kri in meso, da bi ne prišel zopet ob prvi priložnosti na dnevni red in se glasi: „Najudaneje opo-zorujemo kraljico na neuspešne poskuse kabineta, kako bi egiptovskemu vprašanju preskrbeli trdno stališče, kakor tudi, kako bi vspešno preosnovali pravosodje, rešili finančno vprašanje in kako bi zopet napravili mir in javno varnost po krajinskih deželah. Sedanja angleška politika ni druzega storila, kakor da je oslabila veljavo egiptovske domače vlade, od-škodovala je pa ni zaradi tega. Tako postopanje je nevarno za Egipt in bo na nedoločen čas zavleklo povrat angleških vojakov v domovino. Celo postopanje pa na jako nevaren način pomnožuje odgovornost Angleške nasproti Egiptu in nasproti ostalim evropskim državam. Naša nsisel je, da Egiptu ne bo druzega pomagalo, kakor odločno pripoznanje dolžnosti od strani angleškega kabineta, s kterimi se je zavezal egiptovskemu vprašanju." Še ena taka sramotna bitka, kakor jo je zgubil Backer paša 6. t. m. v Sudanu, in angleški prvi minister Gladstone bo na svojem mestu nemogoč postal. Konservativci mu že sedaj na vsa usta zabavljajo in na veliko odgovornost kažejo, ktero bo njegova politika Angležem nakopala. Homatije v Bgiptu postajajo čedalje bolj zavozljane. Dva generala otepel je M ah d i Angležem v Sudanu. Prvi je bil Hicks-paša in sedaj drugi, ki je 2000 mož zgubil, ktere je po vseh bližnjih mestih pobral, da bi z njimi Ohartum in njegovo posadko rešil, Backer-paša zadet je od ravno tiste osode, kakor Hick-paša, njegov prednik. Tretji general Gordon-paša je pa na poti v Sudan; on je sicer general brez armade, ima pa sedaj druzega mogočnega sobojevnika, on ima pri sebi 400.000 gld., s kterimi misli beduinske rodove, ki sedaj z Mahdi-jem ropajo, more in palijo, podkupiti, da se mu bodo izneverili, med tem bo pa Angleška dostojno število vojakov iz Indije in od doma v Egipt postavila. To vemo, da se bo Gordon denarja lahko znebil, morda mu ga bo še celo premalo, bolj dvomljive vrednosti zdi se nam pa misel, da bi se Beduini za angleške zavetnike (če že ne sobojevnike, vendar za neutralne sosede) priznali. Tem rodovom ni kmalo še tako lepo solnce sijalo, kakor ravno sedaj, ko silni Mahdi s krvavim nožem v roci od sela do sela prodira, Beduini pa za njim in kjer na sovražne rodove zadenejo, ropajo in plenijo, da je groza. Na vsak način bodo morali Angleži že precejšnje število vojakov v Egipt poslati, da mu bodo kos, kajti število Mahdi-jevih privržencev je od dne do dne veče, egiptovske armade pa od dne do dne manj. Angleška, tako mogočna država, da se lahko o njej trdi, da ji solnce nikdar ne zaide, ne ve, kako bi v kozji rog ugnala razbitega in fanatičnega človeka, ki si je po angleški malomarnosti skoraj že večjo polovico severne Afrike osvojil. Li še bodo morda zastonj vsi vojaki, kolikor jih bo ravno iz indiškega cesarstva dvigniti zamogla in vseh 400.000 goldinarjev, ktere ima Gordon za limance pri sebi, na ktere misli Beduine loviti. Če se le sam ne bo na nje vsedel? (če se telegram iz Londona potrdi, so ga že Beduini na-nje posadili.) „Standard" piše, da je vsled poslednje zgube Backer paše Sudan za Egipt odločno izgubljen. Egipčanski vojaki, ki so to veliko in najbolj sramotno zgubo, odkar svet stoji, provzročili, so take mevže, da večih svet ne pozna, če tudi bi jih iskal križem sveta. Še toliko niso bili zmožni, da bi napravili kare, ko se jim je sovražnik približal, če tudi jih je blizo 4000 le 750 sovražnikom nasproti stalo. Ko so vstaši prvokrat vstrelili, vrgli so se Egipčani starim babam enako s tulenjem in jokom na tla, potem pa zbežali, kakor bi bil smodil za njimi. Vse drugače obnašali so se pa Arabci. Bojevali so se častno in pogumno in iz vsega, kar so počeli, odsevalo je nezmerno zaničevanje egipčanske vojske. Ko bi no bilo tolpe laških in turških vojakov, ki se je Mahdijivemu naskoku nasproti postavila in ga prostregla, bili bi Egipčani do zadnjega moža po-tolčeni, kar bi se jim bilo v očigled take ,.hrabrosti" tudi popolnoma spodobilo, tako je pa vendarle nekaj teh „junakov" vteklo v bližnje trdnjave, kjer naj bi jih za plačo obesili, vsaj zaslužili so si tako čast. Streljali se tudi na lastne častnike in so razun mnogo angležkih tudi še deset inostrancev pobili. Med poslednjimi pravijo, da je bil tudi konjiški častnik rojen Tržačan. Domače novice. {Oslcrhiik križarslccga reda v ^Krimtikih'' v Ljubljani) postal je namestu dosedanjega oskrbnika gosp. Bregarja tukajšnji bilježnik (notiir) gosp. dr. Vok, moral pa jo položiti 4000 gld. varščine. (Franc Knohloch, liolhovniJc v pohoji), povzdig-njen je kot vitev železne krone 3. vrste v vitežki stan s priimkom „Sudfeld". {OUni zbor Elizabctne otročje bolnišnice) bo 13. t. m. v magistralni dvorani. Dnevni red je letno poročilo, računi, volitve odbora, oskrbnikov itd., ter podaljšanje pogodbe z usmiljenimi sestrami. (Ljubljana je vendar slovenska.) „Čujete, gospod" — rekel je oni dan Dunajčan, ki večkrat sem prihaja, — znancu, kterega je srečal — „to se mi pa kaj čudno zdi. Kedar pridem v Ljubljano, slišim zmiraj manj nemščine. Zdaj se že gospoda po sprehajališčih med seboj zelo slovenski pogovarja in celo mlade gospodične sem slišal govoriti slovenski, kar se jim veliko lepše poda, kakor tista nemščina, ki jo tukaj lomijo. Ne pomaga nič, Ljubljana po svojem licu ni več nemška, naj zunaj to še tako trdijo in pišejo, ker nemščina se vidno zgublja in nekteri ljudje, akoravno znajo nemški, na nemška vprašanja nič kaj radi ne odgovarjajo in so prav kratkih besedi". Tako je govoril Dunajčan na veliko veselje gospodu, ker ta je bil narodnjak. {Prav smešen prizor,) čeravno ne zgleden, j6 bil danes popoldne v glediščnih ulicah pred Lasni-kovo žganjarijo. Pridrla je iz veže cela tropa capin-skih žganjarjev in se jela zunaj prepirati in suvati, da je vse postajalo, posebno mladina. V tem pridrvi voznik, zagledavši gručo, upije, naj gredo s pota, a zastonj, nobeden nič ne sliši. Že je videti vozniku na obrazu strah, da bo gotovo kterega povozil, že je konjeva glava v sredi gruče, a glej 1 Kakor steber stoji hipoma konj in obrne glavo v stran. Vse se čudi temu, a eden gledalcev, priprost človek, se oglasi: „Yidite, s....., tako smrdi žganje iz vas, da je konja kar „paual", da vas šo povoziti ni maral, grdobe, fej!" Splošen smeh, pijanci pa so se godrnjajo na vse kraje razpršili. — Sploh je ta Lasnikova žganjarska kazina kaj pohujšljiva, ker se se tam vedno kaj grdega vidi in sliši. Razne reči. — v Železnikih je bil za župana voljen znani šolnik g. Jože Levičnik, ki je o cesarjevi navzočnosti bil odlikovan s srebrnim križcem za zasluge. — Škoda, ki jo je ogenj v P resnici napravil, ne iznašalo, temveč 1500 gold., ter se sploh misli, da jo bo c. kr. ravnateljstvo državnih železnic povrnilo, ker so dotični kmetje že pred leti vodstvo železnice na to opozorili, da so v vednem strahu, da jim lokomotiva nekdaj ne zapali pohištev. — Za popravo frančiškanske cerkve v Piranu je cesar daroval 300 gold. iz lastnega. — Slovenskipekovskipo močniki imajo v Trstu svoje pevsko društvo, kar je prav hvale vredno, da ne zabijajo ob prostem času pri igri svojega denarja, temveč si ob prostem času s petjem srce blažijo. Društvo se imenuje „.Jadranska zarja" in bo 10. t. m. napravilo predpustno veselico pri „zelenem hribu", kjer bodeta moški zbor in ženska četvorica popevala. Cisti donesek je namenjen društvenemu zakladu za ude, ki nimajo dela. — E op ar j i vlomili so v stanovanje vikarja pri sv. Martinu na Krasu ponoči od sobote na nedeljo, t. j. od 2. na 3. t. m. ter nekaj čez 309 gld. odnesli, med kterimi je bilo 270 goldinarjev cerkvenega premoženja, — ,.S(ldsteierische Post" prinaša izgled, koliko bi stalo, ko bi si kdo v Gradcu volil, da naj ga po smrti sežgejo mesto pokopljejo. Ker Gradec in Ljubljana nista ravno celo večnost vsaksebi, bi bili stroški za Ljubljančana z razločkom nekaj goldinarjev skoraj ravno tisti. Najbližnja peč, kjer mrtva trupla sežigajo, je za Gradec na Nemškem v Gothi, kjer so jo pred 5 leti postavili in do sedaj 147 teles sežgali. Kakor je bil vrišč ve-likan.sk, da je sežiganje mrličev potreba, ki se dandanes živo občuti, tako je vspeh v resnici malo.sten — piškav! V petih letih nič več nego 147 teles, za državo, kakor je Nemška, ki se s 44,200.000 prebivalcev ponaša, ktera so si volila sežgana biti. je res živ dokaz, kako da jo ljudstvo za sežiganje vneto. Ljubljana ima 25.000 prebivalcev in jih v petih letih povprečno nekako 5470 do 5500 pokopljejo; daljšo primero naj si vsak sam napravi, ako ga zanima. Poslopje, kjer se mrliči sežigajo je podobno kakemu razstavnemu poslopju. Veljalo jo 120.000 mark, marka po 50 kr. našega denarja. Da so eno truplo sežgo, potrebuje se za to 50 sto-tov (centov) premoga po 50 kr. = 25 gold. in nekako za 80 kr. slame, s ktero se podkuri. Taksa je pa 16 mark. Vožnja iz Gradca v Gotho traja po tovornem vlaku 5 dni in 300 gold. velja. Eaztele-senje stane 50 gold. Pri tem je pa še dvojne kovinske rakve potreba in kar je še druzega v mrtvaške obrede spadajočega, tako da se nekako 800 gl. vmane, človeka pa še vedno ni v nebesih, ako mu niso dobra dela tja pomagala, če tudi že na tem svetu pot skozi vica tja nastopi, ker se sežigati dil. Kdor zahteva, blagoslovi se mrlič še enkrat v Gothi; ker se pa katoliški duhoven ondi iz verskega stališča temu protivi, blagoslovlja vsakega, ktere vere ali nejevere tudi, samo da se plača, protestantovski pastor ondi! Preden se peč zadosti razbeli in zopet ohladi, mine polčetrto uro, mrlič pa zgori v četrt ure s kovinsko rakvo (trugo) vred, ktera se že v nekoliko minutah stopi, ko so jo notri postavili. (Da kdo škode ne trpi, mu že bolj svetujemo, se v Milanu oglasiti, kjer imajo tudi tako peč na miro-dvoru sezidano. Koliki so sicer stroški, pač ne vemo, pa saj bližej je in tedaj se prej do zaželjenega pepela pride in mogoče, da tudi cenejše. Vredn.) Tujci. 7. fobruvarija. Pri Maličl: Štefan DragančiS in pl. Draehenfeld, e. k. podpolkovnik, z družino, iz Serajeva. — Josipina Wciss, gled. igralka, z Dunaja. — Weste, Lceb in Fiseher, kupci, z Dunaja. — Janez Lcban, posestnik, s soprogo, iz Trsta. Pri Slonu: D. Zanior in Ant. Fanehi, kupca, iz Benetk. Taussig in Juri Buscha, kupca, z Dunaja. — Toseher, kupec, iz Linca. — Janez Hladnik, kupe. lesa, iz Logatca. — Skarpa. kupe. lesa, Leskova Dolina. Pri Južnem kolodvoru: A. Seidl in L. Lutz, kr. bavarska častnika, iz Monakovega. — Avgust Lokan, o. k. častnik, iz Ptuja. — A. Muri, kupč. lesa, z Jezera. Žitna cena. Pšenica banaška 1 hklt. 9 gl. 40 kr., — domača 8 gl. 40 kr. — Ež 5 gl. 75 kr. — Ječmen 4 gl. 75 kr. — Ajda 5 gl. 90 kr. — Proso 4 gl. 75 kr. — Turšica 5 gld. 75 kr. — Oves 3 gl. 10 kr. ^Dunajska borza. 8. februvarija. Papirna renta po 1(M) gld.....79 gl. 85 Sreberna „ „ „ „ . . . . 80 „ 40 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . 101 „ 20 Papirna renta, davka prosta . . . 95 ^ _ Ogerska zlata renta . . . . 121 „ 80 „4% , . . . 90 „ 05 „ papirna renta 0% . . . 87 „ 70 Kreditne akcije . . . .160 gld. 308 „ 60 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 gld. 115 „ — „ avstr.-ogerske banke . . . 852 „ — „ Liinderbanke.....113 „ 75 „ avst.-oger. Lloyda v Trstu . . 621 „ — „ državne železnice .... 316 „ 50 „ Tramway-društva velj. 170 gl. . . 227 „ 20 4% državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl. 123 „ 25 4^6 ......„ 1860 . 500 „ 135 „ 50 Državne srečke iz I. 1864 . . 100 „ 172 „ — ........ 1864 . . 50 „ 171 „ 75 Kreditne srečke . . . . 100 „ 173 „ — Ljubljanske srečke . . . . 20 „ 23 „ — London.......121 „ 25 Srebro.......— ^^ _ Ces. cekini.......5 69 Francoski napoleond......9 „ 60'/, Nemške marke......59 „ 20 kr. (3) Razglas. stavbeni odbor t. Sori naznanuje, da bode 20. februvarija 1.1. ob 9. uri zjutraj v farovži zmanj-ševalna javna dražba, o kteri se bodo oddajale sledeča dela za tukajšnjo novo cerkev, in sicer: 1. Zidarska dela..... 2. Tesarska dela..... 3. Dela kamnoseka s potrebno tvarino....... 4. Mizarska dela s potrebno tvarino ........ 5. Klučavničarska dela s potrebno tvarino...... 6. Kleparska dela s potrebno tvarino....... 7. Barvarska dela s potrebno tvarino....... 8. Steklarska dela s potrebno tvarino....... 9. Pasarska dela s potrebno tvarino....... 10. Dvojni zid za podslombo s potrebno tvarino .... Vsak mojster, ki hoče kako delo po dražbi prevzeti, mora pred dražbo 10"!^ Stavbeni odbor v Sori, dne 1. febr. 1884. 5354 gl. 94 kr. 936 „ 23 „ 889 „ 40 „ 1602 „ 38 „ 641 „ - „ 731 „ 88 „ 151 „ 93 „ 110 „ 97 „ 160 „ - „ 1770 „ - „ „vadium" vložiti. Terfiek & Nekrep, trgovina z železnino v I4iil)ljaiii, mestni trg gt. 10 " jjriporočata stalno, dobro izbrano zalogo iii\il>ol{-tsog-a ItiiiotijMitOB:« in i>o\j<»aol- ovotljii in ssti-ojov, posebno move^uie in i4lui»oi'o:«iiio Henrika Lan žil v Mannheimu, kakor tudi djruge najbolje izkušeno izdelke; nadalje; Žitno Hiia^.nil-iiilu4jo, Monnl-iiicsc, co> i za voclnjuko in voaii jjUco same, &to<1iliia ojrnjiiii^ifi, i3e<5i, ojjuja in^ tatov vJU'no kašo itd. — vso to po najnižjih eenah v zalogi in po unanjem naročilu, ki so vsako naglo in iiataufiio Izvršuje. (4) Imamo jo!! Po vstrajnih študijah posrečilo se je dr. pl. Bedenu izumiti iiaJo za lase, o kteri se lahko z dobro vestjo reče, da je na svojem mestu. V čisto kratkem času po tej pomadi priraste gosta in krepka brada, kakor tudi lasje; zabranjuje pa tudi izpadanje las. Izumiiik je porok za brezpogojen vspeh. (8) Steklenica velja 2 gld. a. v. Edina prava se dobi pri izumniku dr. pl. Beden-u v Pragi, Salmove ulice štev. 7, kamor je treba denar predposlati. _ Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo po dr. Maliču smatrati kot ponarejeno. Cv6l zoper po dr. Maliču, je odločno najboljše zdravilo zoper pro-iin ter revmutizem, trganje po udih, bolečine v krili ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cfetu zoper trganje po ,, , ^ dr. Maliču'^ z zraven stoječim zna- Var.tyena znamka, ^ ^^ Gospodu J. pl. Trnkoezyju, lekarju v Ljubljani. Moja mati so na protliiski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko jo pa bolezen čedalje hujša prihajala in vžc več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Va5 dr. Mallčev protlnski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeh, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Maličev protlnski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočam. Vaši blagorodnosti pa izrekam najprisrčuišo zahvalo, zvsem spoštovanjem udani Franc Jug, (3C) posestnik v Smarji p. Celji. mm lellščii m icrijski, izborp zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučno bolečine; 1 stekl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini so nahajajoči soki in siropi. Pomiihljcvo (]>orsc]i) najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline. 1 stekl. (50 kr. Saliciliia ustna voda, aromatična, vpliva oživlJa.]oCe, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duli iz ust. 1 stcklenica 50 kr. Kričistilne krogljice, <•. Ic. i>i'iv., ne smele bi so v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skažcnem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gl. 5 kr. Kazpošiljava so 'le jeden zavoj. Izvrstna homeopatična zdravila se pri nas zmlrom frišne dobivajo. -'fKk Naročila iz dežele Izvriž se takoj V lekarni pri „samorogu" Jiil. pl. Triik()czy-ja na mestnem trgu v Ljubljani.