GROB S TRINOŽNIKOM IZ NOVEGA MESTA
STANE GABROVEC 
Narodni muzej, L jubljana
Znam enit grob z oklepom iz Novega m esta1 je ležal v gomili, ki je 
dala še druge grobove, m ed katerim i im a posebej odlično m esto grob s 
trinožnikom . Na tem m estu želimo objaviti celotno preostalo gradivo iz 
gom ile in dokum entacijo.
K ratko zgodovino o d k ritja smo prikazali že p ri objavi groba z oklepom. 
Tu naj jo le na kratko ponovim o. L eta 1939 so p ri gradnji stadiona za 
tedanjo Zvezo fantovskih odsekov naleteli na oklep, ki ga je izkopal prof. 
Jan k o Jarc. Leta 1941 so nadaljevali z deli p ri stadionu in naleteli še na 
drugo gradivo groba z oklepom in odkrili tu d i nove grobove. Strokovna 
dela je vodil kustos N arodnega m uzeja dr. R ajko Ložar. Izkopavali so 
ju n ija 1941. L ožarjevi zapiski so od 4.—7., 9., 11. in 18.—20. junija.
Gom ila je ležala na nekdanjem sejmišču, k i ga je po letu 1936 dobila 
v upravo tedanja Zveza fantovskih odsekov in ga začela u re ja ti za svoje 
športne potrebe. P ri teh delih je leta 1939 tu d i prišlo do odkritja oklepa. 
Ložar je leta 1941 prostor svojega izkopavanja opisal takole: »Parcela se 
im enuje kandijsko sejm išče oz. kratko sejmišče. Im a obliko plitve kopaste 
gomile. Severni del je še ohranjen, to je grobišče, ki smo ga raziskovali. 
Ju žn i del je uničila Š tem burjeva cesta in hiša št. 4« (danes cesta V inka 
K ristan a 5). P rostor n ekdanje gomile oklepa danes na zahodu oz. jugoza­
hodu stanovanjski blok (V. K ristana št. 12), na severu stanovanjski hiši št. 
4 in 6, na jugu pa št. 5 in 9 (vse cesta V. K ristana). Vzporedno s cesto, 
tik ob njej, stoje danes garaže, sicer je prostor nekdanjega sejm išča z gomilo 
nezazidan. Ložar izkopavanja ni zaključil, zahodni del gomile je ostal ne- 
prekopan. Vse kaže, da nekaj grobov iz neprekopanega dela gomile še leži 
v zem lji na prostoru vzhodno pred stanovanjskim blokom št. 12. P ri grad­
benih delih so bili, po današnjem zunanjem videzu, komaj vsi uničeni. 
Tudi Staretovo zaščitno izkopavanje2 leta 1948 n i zajelo vsega zahodnega 
dela gomile. P rav tako je verjetno, da tud i cesta ni v celoti uničila gomile: 
sedanja vzpetina ceste kaže na nekdanji v rh gomile nekje na prostoru 
današnje ceste v križišču današnjih hišnih številk 5, 9 in jugovzhodnega 
vogala stanovanjskega bloka (h. št. 12). Gom ila je del večjega gom ilnega 
grobišča, ki ga sedaj načrtno raziskuje D olenjski muzej pod vodstvom T. 
K neza. Med gom ilam i p a leži piano latensko grobišče. Situacijo celotnega 
grobiščnega kom pleksa bo objavil T. Knez. G robovi na V andotovem v rtu 
(danes V. K ristana št. 15) že ne sodijo več v kom pleks naše gomile, am pak
1 S. Gabrovec, Situla 1, 1960, 27 ss.

Sl. 1. Novo mesto. N ačrt gomile in njen profil. Po Ložarju 
Abb. 1. Novo mesto. P lan und Profil (A) des Tumulus. Nach Ložar

prejkone v področje nove sam ostojne gomile. Že om enjeno latensko grobišče 
pa nam dobro razloži latenski grob 9 iz S taretovih zaščitnih izkopavanj, ki 
tako gotovo ne sodi neposredno h gomili z oklepom in trinožnikom .
V ir za naše poročilo so Ložarjevi terenski zapiski, deloma fotografije 
in njegov načrt, po katerem je n arejen tu d i naš n ačrt (sl. 1). Že pri objavi 
groba z oklepom smo om enili, da so Ložarjevi originalni zapiski in n ačrt 
bežne neredigirane notice n a teren u oz. skica, ki nam pogosto ne m orejo 
odgovoriti na vsa vprašanja. Iz n jih povzem am o dragocene podatke, n ji­
hova rekonstrukcija in tolm ačenje pa povzročata pogosto težave. Tako 
fotografije kot zapiski kažejo, da je bilo izkopavanje vseskozi zaščitno brez 
možnosti, da p reraste v sistem atično izkopavanje. Gom ila tudi ni bila iz­
kopana do konca. Ložar govori o polovičnem izkopu, dela pa n i več n ad a­
ljeval, b il je vojni čas. T udi Staretovo zaščitno izkopavanje leta 19482 ni 
dokončalo izkopa gomile. R ačunati moramo, da je bil del gom ile še n a k ­
nadno uničen; večji in dragocenejši del najdb p a nam je Ložar vsekakor 
rešil.
L ožar je posam ezne najdbe, po v rsti kakor so bile odkrite, označeval 
s številkam i. Te številke je tu d i vnesel v svoj načrt, ohranil sem jih tud i 
jaz v svoji redakciji n ačrta (sl. 1). Posam eznih n ajd b pa Ložar ni združil 
v grobne celote; poim enovanje grobov (grob 1—7) je naše in ni brez težav. 
O predelitev posam eznih n ajd b v grobne celote očitno ni bila vedno jasna 
že Ložarju. Vzrok je v n ačin u njegovega izkopavanja, ki m u n i omogočil 
videti, s kakšnim načinom pokopa im a opravka, in gotovo tud i v slabi 
ohranjenosti najdišča.
Glede načina pokopa lahko samo opozorimo na izvajanja pri objavi 
oklepa. Sam način izkopavanja in ohranjena dokum entacija ne dopuščata 
nedvom nih opredelitev. O dločilnejši so danes podatki izkopavanj v S tični3 
in predvsem gomile v neposredni bližini, k atere prvo polovico je leta 1967 
izkopal T. Knez.4 Iz obeh prim erov vidimo, da g re za enoten sistem pokopa: 
skeleti leže v gom ili v krogu. V obeh p rim erih n i bilo ohranjenih skoraj 
nobenih kostnih pokojnikovih ostankov, k a r je zopet dobra paralela za go­
m ilo z oklepom in trinožnikom . Dobro pa so ohranjene grobne jam e za 
skelete, ki jih pa seveda lah k o odkrije le sistem atično izkopavanje po stra ­
tili; tak ih opazovanj Ložarjevo zaščitno izkopavanje ni moglo dati. V sekakor 
lahko sedaj z večjo trdnostjo rečemo, da sodijo grobovi, ki jih objavljam o, 
h gom ili s skeletnim i pokopi. Koliko lahko vidim o v danem n ačrtu (sl. 1) 
krožni potek grobov, je seveda vprašanje, ki presega interpretacijske mož­
nosti danega načrta; izključeno pa ni. V tem p rim eru bi grobovi 1, 2, 6, 7 
p rip ad ali notranjem u krogu (grobovi so dejansko starejši), grobovi 3— 5 pa 
zunanjem u, m lajšem u krogu grobov. Da je bilo na izkopanem področju 
gom ile lahko tudi več grobov ali pa da naše združitve posam eznih najdb 
v grobne kom plekse niso povsem zanesljive, je iz opisanega načina izkopa­
v an ja in dokum entacije jasno.
2 F. Starà, Poročilo o zaščitnih izkopavanjih v K andiji pri Novem mestu. 
Arh. poročilo (1950) 41 ss.
3 Glej zač. poročila v V arstvo spom. 8, 1960-61 (1962) 197. 234 s; 9, 1982-64 
(1965) 140. 173 s.
4 Glej začasno poročilo v Varstvo spom. 11, 1967 (v tisku). Izkopavanje se je 
leta 1968 nadaljevalo in potrdilo že ugotovljeni način pokopa: T. Knez, Delo 14. 9. 
1968, str. 21. Naši razgledi 17, 1968, 528.

Opis gradiva
Grob 1 — grob z oklepom , glej Situla 1, 1960, 29 ss.
Grob 2 — grob s trinožnikom (točke 23—25 in 29 po Ložarjevem načrtu).
1. Bronast trinožnik.5 Iztolčen kotliček je fragm entarno ohranjen. Na njem 
so danes še vidni slabo ohranjeni sledovi okrasa, izvedeni z rahlim i, graviranim i 
linijam i. Vidne so še horizontalne linije pod ustjem , delno, predvsem v zgornjem 
pasu povezane s poševnimi črticam i. Raz spodnje horizontalne linije vise šrafirani 
trikotniki, ki so le deloma še vidni. Isto velja za pokončne, pravokotne šrafure. 
Noge so ulite, pravokotnega preseka, razčlenjene s trem i vertikalnim i žlebiči. 
Na sredi se uvijejo v zanko, na dnu izvijejo. Zgoraj se noge ploščato razširijo in 
oklepajo kotliček; nanj so p ritrjen e s stožčastim i zakovicami. Zanka ene noge je 
počila in so jo že antično obdali s pločevino, ki so jo ornam entirali s punciranim a 
krožcem a in poševnimi črticam i. Raz popravljene zanke visi obroček. V. 41,5 cm, 
pr. kotlička 24,5 cm. Inv. št. P 11415. Tab. 1 in sl. 2.
2. Bronasta situla.6 Vboklo dno je izdelano posebej in pritrjeno z zakovicami 
na spodnji rob plašča. Na obodu je utrjeno s posebnim debelejšim trakom , ki je 
bil z zakovicami p ritrjen na stojno ploskev in že antično popravljen. Plašč je 
spet z zakovicami, v ustju uvit okrog bronaste žice. Rame je blago uvito, brez 
ostrega prehoda in brez vratu. Ni verjetno, da bi situla im ela ročaj. V. 21, 5—22 cm, 
pr. u stja 19, dna 12 cm. Inv. št. P 11.416. Tab. 2, 1 in sl. 3; 4.
3. Fragm ent bronastega cedila. Ohr. v. 5,5 X 4 cm. Inv. št. P 11.417. Tab. 2, 2.
4. Trije bronasti razdelilni gumbi z visoko, usločeno strmo strehico. Inv. št. 
P 11.418—11.420, Tab. 2. 6—8.
5. Trije bronasti gum bi s široko, v sredini dvignjeno glavico in trnom na 
spodnji strani. Pr. 3 cm, v. do 1,3 cm. Inv. št. P 11.421. Tab. 2, 3—5.
6. Dva kolobarjasta bronasta obročka z ojačenim notranjim robom. F rag­
m entarno ohranjena. Pr. 5 cm, š. kolobarja 1,2 cm. Inv. št. P 11.422. Tab. 2, 9—10.
7. Dvojna bronasta žica, zavihana in razširjena v zanko. D. 4 cm. Inv. št. 
P 11.423. Tab. 2, 11.
8. Fragm enti železne konjske uzde, fragm entarno ohranjene. Vel. frgt. 6 cm 
in m anj. Inv. št. P 11.424. Tab. 3, 4.
9. Igla iz bronaste žice in z jantarjevo preobleko. Na bronasto iglo pravo­
kotnega preseka so nanizane 4 okrogle jantarjeve jagode, ena diskasta in stožčasti 
člen. Vmesni razm iki so preoblečeni z valjastim i, profiliranim i členi. Okrogle 
jagode so na največji površini horizontalno preluknjane. D. igle z jantarjevim i 
členi 15 cm, d. celotne igle ni ohranjena. Inv. št. P 11.425. Tab. 3, 1.
10. Močno fragm entiran železen nož. O hranjeno le rezilo brez držaja. Na 
rezilu so še dobro ohranjeni sledovi lesene nožnice. Ohr. d. 12,5 cm, š. do 3 cm. 
Inv. št. P 11.426. Tab. 3, 2.
11. Fragm ent konice železne sulice. N ajden je bil med konjsko vprego. F rag­
m ent tulca pri t. 23 po Ložarju. V. 5, 5 oz. 6 cm. Inv. št. P 11.427. Tab. 3, 3.
12. Vaza iz črnorjave gline, glajene površine n a prstanasti nogi. O valni trup 
doseže največjo površino v zgornji petini. Nizek v rat je usločen. Na ram enih je 
vaza ornam entirana z visečim i polkrogi, ki oklepajo izmenoma rogljičaste izrastke 
oz. jamice. V. 24 cm, pr. u stja 16,5 cm. Inv. št. P 10.017. Tab. 3, 6.
13. Vaza kot zgoraj, v. 22,5 cm, pr. ustja 17,5 cm. Inv. št. P 11.429. Tab. 3, 5.
14. Posoda n a nizki nogi iz sive gline z rdečim premazom. Površina je bila 
ornam entirana v rdeči barvi, vendar ornam ent ni več določljiv. V. ca. 31,5 cm, 
pr. u stja 17 cm. Inv. št. P 11.430. Tab. 4, 1.
15. Posoda kot zgoraj. Na površini ostanki rdečih pasov in cinastih lističev. 
O blika ornam enta ni več določljiva. V. 35 cm, pr. u. 20,5 cm. Inv. št. P 11.431. 
Tab. 4, 2.
16. Posoda kot zgoraj, fragm entarno ohranjena. P r. u. 21,5 cm, dna 13 cm. Inv. 
št. 11.432. Tab. 5, 1.
17. Posoda kot zgoraj, ohranjena le v nesestavljivih fragmentih. Pr. dna 14 cm. 
Inv. št. P 11.428.
5 Objavil ga je že F. Starò, Zbornik fil. fak. 2, 1955, 114, tab. 29; 45, 2.
6 O bjavljena že pri F. Starò, o. c., tab. 6, 1.

Sl. 2. Novo mesto. Trinožnik 
Abb. 2. Novo mesto. Dreifuss
11 A rh e o lo š k i v e s tn ik

Sl. 3. Novo mesto. S itula 
Abb. 3. Novo mesto. Situla 1 8 1 9 2 0 2 1
18. Lonec iz rjave gline, glajene površine. T rup je ornam entiran s plastično 
valovnico po vsej površini, valovnica se v spodnjem zavoju nekajkrat končuje v 
bradavici, enkrat pa stoji bradavica tudi prosto. Nekoliko razširjeni v rh n ji rob 
je ravno odrezan. V. 11,5 cm, pr. u. 24,5 cm. Inv. št. P 11.433. Tab. 5, 4.
19. Vaza na precej visoki nogi iz rdeče gline, ohranjena le v fragm entih, 
tako da oblika ni določljiva. Površina je bila delno grafitirana, verjetno tudi delno 
rdeče barvana. Dobro je viden spodnji grafitirani pas noge. P r. noge ca. 15 cm. 
Inv. št. P 11.434. Tab. 5, 3.
20. Skledica iz sive gline, neuglajene površine, vrhnji prem az je odpadel. 
V. 7 cm, pr. u. 15 cm. Inv. št. P 11.435. Tab. 5,2.
21. Vaza na nizki nogi, ohranjena le v nesestavljivih fragm entih. Iz sive, s 
peskom mešane gline s črnim premazom, ki močno odpada. Pr. noge 8,5 cm, en 
fragm ent je ohranjen v v. do 7 cm. Inv. št. P 11.436.

Ložar om enja v svojih zapiskih še eno železno sulico in sekiro, ki nista 
ohranjeni. Vsa keram ika in bronasta situla sta ležali skupaj (t. 29 po Ložarjevem 
načrtu), med keram iko so ležali deli konjske opreme, dve sulici in železna se­
kira. Posebej je stal trinožnik (t. 25), vmes igla z jantarjevim i členi. Pod t. 24 
om enja Ložar črepinje lonca, ki niso ohranjene. Na eni izmed fotografij iz časa 
izkopavanj se vidi m ed keram iko tudi estenska vaza z grafitiranim i pasovi brez 
plastičnih reber (kot. npr. Este-R ebato 92: Fogolari-Frey, St. Etr. 33, 1965, fig. 
11, 23), ki pa se ni ohranila. Zaradi važnosti jo m oram o kljub tem u om eniti. 
Dvomno je, da bi fragm ent tab. 5, 3 sodil k tej vazi.
Grob 3 (točka 17 po Ložarjevem načrtu).
1. Fragm enti v ratu neke posode na nogi. Iz rdeče gline s premazom. V rat 
je bil grafitiran. V. 5,5 cm. Inv. št. P 11.439. Tab. 6, 3.
2. Skodelica iz fine, prečiščene gline, sijoče uglajene. Dno je vboklo, tru p je 
nizek, v rat usločeno koničen. N ajvečja površina je om am entirana s snopi po treh 
poševnih uglobljenih črt. V. 7 cm, pr. u. 11 cm. Inv. št. P 11.440. Tab. 6, 4.
3. Fragm enti vaze na nogi iz rdeče gline. Vaza je im ela trebušast tru p in 
nizek, profiliran vrat. P ovršina je bila om am entirana s horizontalnim i grafiti­
ran im i pasovi. Vel. frgt. do 19 cm in manj. Inv. št. P 11.465. Tab. 6, 1.
4. Fragm enti vaze istega tip a kot zgoraj. Inv. št. P. 11.466. Tab. 6, 2.
K eram ika tega groba je bila že deloma zam ešana, tako da smo vazi n a nogi
(tab. 6, 1—2) lahko priključili tem u grobu le n a podlagi Ložarjevega opisa, 
pripadajoči listki so bili že izgubljeni. Ložarjev opis seveda ni tako natančen, 
d a bi mogel odstraniti vse dvom e o naši dodelitvi. Po Ložarjevem načrtu ne bi bilo 
izključeno, da sodita v ta grob še obe skodelici pod št. 3 (tab. 5, 5) in 16 (tab. 5, 6).
Sl. 4. Novo mesto. Dno situle 
Abb. 4. Novo mesto. Boden d er Situla

K eram ika pod 2 je bila uničena že na terenu. Teoretično bi lahko sem sodila 
tudi vaza pod 15 (tab. 7, 12), vendar je dodelitev prem alo zanesljiva, to še po­
sebej, ker se zdi, da bi dodelitev delala tudi kronološke težave.
Grob 4 (točka 26 po Ložarju).
1. Zapestnici, bronasta in železna, sprijeti skupaj. Bronasta je iz drobne 
žice okroglega preseka, n a zunanji površini razčlenjena. V železno zapestnico je 
vdet obroček. Pr. 7,5 cm. Inv. št. P 11.444. Tab 7, 8.
2. Fragm enti verjetno dveh bronastih zapestnic (nanožnic), okroglega preseka, 
na zunanji strani razčlenjenih. Konca obeh zapestnic sta bila speta z zakovico. 
Pr. 10,5 cm. Inv. št. P 11.445. Tab. 7, 1—2.
3. Fragm enti dveh bronastih zapestnic (nanožnic) iz drobne okrogle žice. 
K onca sta bila speta skupaj z železno zakovico. Zapestnica je bila na zunanji 
strani profilirana. Pr. 10,5 cm. Inv. št. P 11.446. Tab. 7, 3. 5.
4. Bronasta zapestnica okroglega preseka, n a zunanji strani jagodasto raz­
členjena. Sedaj prelom ljena in deform irano ohranjena. Pr. ca. 10,5 cm. Inv. št. 
P 11.447. Tab. 7, 4.
5. Bronasta certoška sam otrelna fibula dvodelne sheme. D. 6 cm. Inv. št. 
P 11.448. Tab. 7, 7.
6. Fragm ent bronaste fibule s trakastim lokom. O hranjen je le del noge in 
loka. V. 4 cm. Inv. št. 11.449. Tab. 7, 6.
Grob 5 (točka 27 po Ložarjevem načrtu).
1. Bronasta zapestnica polkrožnega preseka s presegajočim a se stanjšanim a 
koncema, ki sta n a n o tran jih robovih narezana. Pr. 6,5 cm. Inv. št. P 11.450. 
Tab. 6, 5.
2. Skodelica iz sive gline. Vboklo dno prehaja brez ostrega prehoda v nizek 
trup, ta pa v ostrem kleku v visok usločen vrat. N ajvečja površina je razčlenjena 
s skupinam i nohtnih vtisov. V. 8 cm, pr. u. 14,5 cm. Inv. št. P 11.451. Tab. 6, 6.
3. Skodelica iz sive gline, slabo uglajene površine. V. 5 cm, pr. u. 10,5 cm.
Grob 6 (točka 28 po Ložarjevem načrtu).
1. Bronasta zapestnica polkrožnega preseka, s presegajočim a se stanjšanim a 
koncema, dvakrat uvita. O rnam entirana s skupinam i prečnih zarez, ki jih dva­
k ra t sprem ljajo poševne. Pr. 8,5 cm. Inv. št. P 11.453. Tab. 8, 3.
2. Ogrlica iz jantarjevih jagod, kroglaste in kolobar j aste oblike, delom a že 
preperelih. Sedaj je ohranjenih 27 jagod. Pr. 0,7—1,4 cm. Inv. št. 11.456. Tab. 8, 1.
3. Vaza na nogi, črnosive, dobro glajene površine. Visoka noga, bikoničen 
trup, usločen cilindričen v ra t z izvihanim ustjem. Na ram enih je vaza ornam en­
tira n a s trem i razčlenjenim i bradavicam i, med njim i so po trije snopi v erti­
kalnih uglobljenih črt. V. 27,5 cm, pr. u. 20 cm. Inv. št. P 11.454. Tab. 8,5.
4. Vaza kot zgoraj, ohranjena v nesestavljivih fragm entih. Inv. št. 11.455. 
Tab. 8, 2.
5. Skleda z uvitim ustjem , ki je pošev fasetirano. Pr. 18,5 cm, v. 5 cm. Inv. 
št. P 11.459. Tab. 8, 6.
6. Kot zgoraj. Inv. št. 10.019. Tab. 8, 7.
7. Skodelica iz zelo fine, prečiščene gline, sijajoče glajene. Rahlo vboklo dno 
je zelo tanko, stisnjen, nizek trup je na največji površini vertikalno nažlebljen. 
Skodelica je fragm entarno ohranjena, možna je le risarska rekonstrukcija. Inv. št. 
P 11.458. Tab. 8, 4.
Ložar om enja v zapiskih pod točko 28 dve posodi na nogi, zapestnico in 
»krožnik«. Pozneje je našel skoraj na istem mestu, vendar 15—20 cm nižje še ja n ­
tarjevo zapestnico. Ložar m isli pod krožnikom najverjetnejše na skodelico z uvitim 
ustjem . Skodelic tab. 8,4. 6—7 ne moremo več zanesljivo uvrstiti v našo skupino. 
K ot krožnik bi prišla v poštev tudi skodelica sl. 5, 1.
Grob 7 (točka 30—34 po Ložarju).
Pod t. 30 om enja Ložar skledo, pod t. 31 skledo, lonec in črepinje, pod t. 32 
fragm ent bronaste fibule, železne igle in lesa, pod t. 33 vazo in pod t. 34 dve 
vazi. V tem gradivu že Ložar dom neva »posebno skupino« najdb, tako da lahko 
m islim o na poseben grob. N ajdbe se niso ohranile oz. kolikor so se, so zm ešane 
z drugim gradivom.
Sporadično gradivo: Preostalo gradivo m oram o obravnavati posamično oz. 
sploh ni ohranjeno. N avajam o ga po Ložarjevih točkah. (Sl. 5.)

T. 2: »Razbit lonec, najden 31. 5. 1941«, že pred Ložarjevim prihodom. Č re­
pinje se niso ohranile.
T. 3: Skleda iz rjave gline z ročajem. Vboklo dno prehaja brez ostrega p re­
hoda v trup. Prehod v ram e je oster. Trorebrasto razčlenjeni ročaj veže največjo 
površino in ustje. V. ca. 10 cm, pr. u. 14 cm. Inv. št. P 11.437. Tab. 5, 5.
T. 15: Skleda z dvem a ročajem a. Površina je črno sive barve in dobro glajena. 
Vboklo dno, največja površina je nagubana, ročaji spajajo spodnji del vratu in 
u stja ter ga visoko presegajo. Skledasto usločeni ročaji se na vrhu oblikujejo 
v živalske glavice. V rat je ornam entiran s tritračnim i trikotniki. Dve nasproti 
si ležeči gubi na največji površini sta ornam entirani s 3 plastičnim i očesci, tri- 
tračne linije dobimo tudi m ed gubami. V. 13 cm, pr. u. 19 cm. Inv. št. P 11.438. 
Tab. 7, 12.
T. 16: Skleda iz rjave gline z ročajem. Vboklo dno prehaja brez ostrega 
prehoda v polkroglasti trup. Ročaj veže največjo površino z ustjem in ga nekoliko 
presega. Sedaj je ročaj v vrhnjem delu odlomljen. V. 8,5 cm, pr. u. 13,5 cm. Inv. 
št. P 10.016. Tab. 5, 6.
T. 18: M ajhna skodelica. V. 4,2 cm, pr. u. 5,5 cm. Inv. št. P 11.442. Tab. 7, 11.
Vretence za statve, ornam entirano. V. 2 cm. Inv. št. P 11.441. Tab. 7, 10. G ra­
divo pod to točko bi lahko sodilo k našem u grobu 4.
T. 19: »Nekaj črepinj«, neohranjeno.
T. 20: »Lonec sredi zelo m astne kulturne zemlje«, neohranjen. 
T. 21: »Skodelica«, neohrajena oz. zamešana.
Sl. 5. Novo mesto, Vandotov vrt. Sporadične najdbe — Sporadische Funde. 1, 2, 5 
glina — Ton. 3, 4 bron — Bronze. 1—5 = 1/2

T. 22: Ložar om enja pod to točko »lonec, Buckelkranz«. O hranil pa se je 
lonček iz sive gline, slabo glajene površine. Vboklo dno prehaja brez ostrega 
prehoda v stisnjeno kroglasti tru p in ta v visoki, cilindrični vrat. V. 11 cm. F rag­
m entarno ohranjen. Inv. št. P 11.443. Tab. 7, 9.
T. 35: »Črepinje najdene sredi m astne sive zem lje, po zaključku izkopavanj«. 
Izgubljene.
Pod oznako »ognjišče« navaja Ložar še bronasto šivanko, d. 12 cm. Inv. št. 
P 11.460, tab. 5, 7 in fragm ente posode, nedoločljive oblike. Posoda je im ela na 
ram enu ornam ent, izveden v tehniki vtisnjenih pik. Za bikonično vretence, v. 
1,5 cm, pr. 2,2 cm, inv. št. P 11.464, tab. 5, 8 nim am o nobenih lokacijskih podatkov.
V tem času je Ložar rešil nekatere najdbe tudi iz sosednega Vandotovega 
v rta (danes V. K ristana 15). Iz Ložarjevih zapiskov ni jasno, ali jih je izkopal 
Ložar ali, kar je verjetnejše, lastnik sam. Ložar je napravil skico teh n ajd b s 
točkam i 1—8. K er za skico nim am o nobenih fiksnih točk, je ne prinašam o.
T. 1—3: Ložar navaja pod »skupino ob hruški« vazo, skledo in latvico. O hra­
n jena je skodela z uvitim ustjem , iz rjave gline, dosti neskrbno glajene površine. 
V. 5—6 cm, pr. u. 16 cm. Inv. št. 10.018. Sl. 5, 2.
T. 4: »Tasa«. M orda m isli Ložar na skledo z uvitim ustjem iz tem no sive 
gline in z vboklim dnom. Skleda im a na največji površini bradavico. V. 5 cm, pr. 
u. 17 cm. Inv. št. P 11.457. Sl. 5, 1.
T. 5: Ložar om enja grob med kam ni, dve posodi naj bi še ostali v grobu. 
Ugotovil in izkopal ga je B ranko Vandot.
T. 6: Ložar navaja »izkopan grob, v katerem lonec in tasa«. O hranjen je 
lonec iz sivo rjave gline, površno uglajene površine. Dno je rahlo vboklo. Jajčasti 
tru p se proti dnu usloči in močno stanjša. Višina v ratu ni ohranjena. Na prehodu 
v v ra t je ohranjena ena bradavica. V. 22 cm, pr. u. ca. 14 cm. Inv. št. P 11.462. 
Sl. 5, 5.
T. 7: Fragm enti bronaste pločevine. Ee del je neornam entiran (sl. 5, 3), drugi, 
ožji je ornam entiran z vtolčenim i krožci in pikam i (sl. 5, 4). Inv. št. P 11.463.
Zdelo se nam je p rav, da objavim o iz tako važnega najdišča celotno 
gradivo, čeprav je v n e k a te rih prim erih že nekoliko zamešano. Iz poročila 
je jasno vidno, koliko je zanesljiva posam ezna dodelitev. Važno je vsekakor 
poudariti, da p ri najvažnejšem gradivu (grob s trinožnikom , grob z oklepom ) 
n i nobenih bistvenih nejasnosti p ri opredelitvi grobne celote. N ajdbe z V an­
dotovega v rta ne pripadajo več gom ili z oklepom in trinožnikom , am pak, 
ko t smo že omenili, novi gom ili oz. planem u grobišču.
Interpretacija posam eznih najdb
Trinožnik. B ronasti trinožnik je v jugovzhodnem alpskem p rostoru po­
znan v edinem p rim erk u iz novom eškega groba. Na našem prostoru po­
znam o le še glinast trin o žn ik iz K ranja,7 ki ga pa ne m orem o neposredno 
povezati z našim kosom, isto velja za glinasti kos iz Este.8 V širšem pogledu 
ga najdem o na dveh področjih, v G rčiji9 in Ita liji.1 0 1 1 Severno od danes slo­
venskega ozem lja je nepoznan, kos iz D ürkheim a je im port iz Italije.1 1 P ra v ­
7 W. Schmid, Eiszeit und Urgeschichte 7, 1930, 111 s.
8 Not. Sc. 1930, fig. 8, 5. M üller-K arpe, B eiträge zur Chronologie (Röm.- 
Germ . Forsch. 22, 1959) Taf. 101, B 35. V nadaljnjem citiram Chronologie.
9 Ebert, Reallexikon der Vorgeschichte 2, 1925, 455 ss.
1 0 Ducati, St. Etr. 5, 1931, 85 ss, je zbral (danes že nepopolno) listo italskih 
trinožnikov, ki nosijo kotliček. Poseben tip trinožnika obravnava H. Hencken, 
A m erican Jour, of Arch. 61, 1957, 1 ss. Cfr. še G. Camporeale, St. Etr. 32, 1964, 
22 s. Največ gradiva ima še vedno M ontelius v Civ. prim itive (1895—1910).
1 1 Ebert, o. c. Taf. 215.

k a r navedeni trinožniki so seveda najrazličnejših tipov, druži jih le ideja 
tre h nog. Na našem m estu pa nas ne zanim a problem trinožnika v celoti, 
predvsem ne njegovega p rv eg a izvora. Om enim naj le, da je M erh art do­
m n ev al izvor trinožnika izven Italije,1 2 pač n a področju dom nevne izho­
diščne žarnogrobiščne k u ltu re, kot ga je zarisal v svojih znam enitih štu ­
d ijah , izpeljal pa te svoje m isli ni več. Po M erh artu je Italija idejo trin o ž­
n ik a samo povzela v bronu. V zvezi z novom eškim trinožnikom pa nas 
v en d arle v p rv i v rsti zanim a Italija, kjer dobimo za novom eški kos n ajbližji 
p araleli v Bologni (A rsenale M ilitare gr. 20)1 8 in v V etuloniji (Tom ba del 
D uce).1 4 V obeh prim erih oklepajo kotliček podobno zankasto ovite noge 
k o t v Novem m estu, le da je novom eški trinožnik s svojim i visokim i nogam i 
elegantnejši. Povezava pa je nedvom na in se da tu d i kronološko izkoristiti. 
G rob 20 iz Bologne (A rsenale M ilitare) p rip ad a periodi A rnoaldi, oz. kot 
sedaj označujem o ta čas, tre tji periodi Bologne (Bologna 3). N atančno iste­
m u času pripada tu d i tom ba del Duce. A bsolutno je to čas okoli sredine
7. stol pr. n. e. in tre tje četrtin e tega stoletja, ko t p rav i G. K ossack1 5 za 
Tom ba del Duce, ali pa enostavno čas 7. stol., kot ga za svoje potrebe 
op red elju je bolj splošno H. M üller-K arpe.1 6 P ra v isto datacijo je za oba 
ita lsk a grobova s trinožnikom našega tip a p red lag al že D ucati,1 7 av to r še 
d an es glavne študije o b ro n astih trinožnikih. D atacija je glede na solidna 
m oderna dela K ossacka in M üller-K arpe j a zanesljiva in dobro soglaša s 
časom, za katereg a smo že pogosto ugotovili,1 8 da se slovenska halštatsk a 
k u ltu ra prvič plodno sreča z italskim prostorom . A li gre v našem p rim eru 
tu d i za direkten im port, ko t m isli F. Starò,1 9 ali pa le za pobudo, k i jo je 
h alštatsk a obrt kot toliko d ru g ih v tem času, h lastno sprejela, bi se težko 
odločili.2 0 Za to tu d i ornam ent ni odločilen. Bolj ali m anj podoben ornam ent 
je n a kovinskih posodah te g a časa običajen.2 1
Situla. S itula2 2 iz groba s trinožnikom nekoliko izpada iz okvira situl, 
k o t jih poznamo n a slovenskem ozemlju. N ajstarejše halštatske situle (tako 
M agdalenska gora)2 3 lahko še pripišem o tip u K u rd ali pa stoje neposredno 
v njegovi trad iciji (Stična).2 4 Z anje je značilno posebej izdelano dno, ki je 
z zakovicam i speto na plašč situle. Tipološko starejši prim erek z M agda- 
lenske gore im a še tipične ročaje tipa K urd, stiški pa sta že brez p ritrje n ih
IS BRGK 37—38, 1958, 132.
1 3 Ducati, o. c. 94, tav. 8, 3.
1 4 Ducati, o. c. fig. 2.
1 5 Südbayern w ährend der H allstattzeit (Röm.-Germ.-Fosch. 24, 1959) 55 ss. 
Cfr. še 45 s. V nadaljnjem citiram Südbayern.
1 6 M üller-K arpe, Chronologie 87 s.
1 7 Ducati, o. c. 101 s.
1 8 AV 15—16, 1964-65, 37 s. G erm ania 44, 1966, 25. 33 s.
1 9 Zbornik fil. fak. 2, 1955, 114.
2 0 Za to bi bilo potrebno preveriti tudi originale, ker skrom ne objave ne 
zadostujejo. Vsekakor je tre b a v tej zvezi še enkrat poudariti večjo višino novo­
m eškega trinožnika.
2 1 S trnjen pregled glej pri M erhart, Festschrift RGZM Mainz 2, 1952, Taf. 1 ss.
2 2 Odličen pregled slovenskih situl glej pri F. Starò, Zbornik, fil. fak. 2, 1955, 
105 ss. Tem eljno delo: M erhart, Festschrift RGZM M ainz 2, 1952, 1 ss. Sedaj posebej 
za m lajše situle dobro dopolnjeno, W. Kimmig, BRGK 43—44, 1962-63, 31 ss., po­
sebej 77 ss. Za Italijo: M. V. G. Pomes, Studi Etr. 23, 1954, 149 ss.
2 3 Nazadnje S. Gabrovec, AV 15—16, 1964-65, 127 ss. s starejšo literaturo.
2 4 Ložar, GMDS 18, 1947, 1 ss. Krom er-Gabrovec, Inv. Arch. Y 41.

ro čajev oz. že z gibljivim ročajem in atašam i. V podobi našega halštatskega 
pro sto ra im ajo situle vedno cilindričen nizek v rat. M lajše situle pa im ajo že 
tehnično drugače p ritrje n o dno, in sicer s pregibom (Falzboden). Novo­
m eška situla stoji p rav tak o v tradiciji tipa K u rd tako po tehniki izdelave 
d n a kakor tu d i po oblikovanju ram en, v tej točki celo bolj od drugih, 
v en d a r jo p rav oblikovanje ram en brez v ra tu loči od starejših h alštatsk ih 
situ l v jugovzhodnem alpskem prostoru. S posebnim pločevinastim trak o m 
ojačen obod dna poznam o tu d i že na veliki situ li v Stični.2 5 Da je z zakovi­
cam i p ritrjeno dno n asp ro ti dnu s pregibom starejše, ne dokazujejo samo 
tipološki in razvojni vidiki, am pak tud i zaključene najdbe v dolenjski 
skupini,2 6 M ostu na Soči (Sv. Luciji)2 7 in E ste.2 8 Tega dobrega kronološkega 
p ra v ila ne om aje tudi H allstatt2 9 sam, k jer m očno prevladuje dno, p ritrje n o 
z zakovicam i: m ed 68 situlam i, ki jih prinaša K rom er, im ajo samo tr i dno 
s pregibom . Obe v rsti d n a se uporabljata v obeh halštatskih stopnjah, Ha 
C in D. Za nas zadostuje ugotovitev, da je novom eška situla razvojno 
dobro razum ljiva v časovni stopnji, kam or stavljam o grob, da pa za sedaj 
v en d arle predstavlja sam ostojno enačico v v rsti situl našega prostora.
N eposredno v zvezi s situlo lahko obravnavam o fragm ent bronastega 
cedilca (tab. 2, 2). V ažna je že njegova prisotnost v grobu, pojav, k i je v 
slovenskem halštatskem krogu zelo redek. V dolenjskem krogu ga do sedaj 
nism o poznali, v M ostu (Sv. Lucija) om enja cedilce M archesetti samo en k rat,3 0 
nekaj pogosteje se dobi drugod v jugovzhodnem halštatskem krogu.3 1 P aralele 
iz E ste3 2 so istočasne in kažejo, kako si m oram o naše cedilce p redstavljati. 
G re očitno za cedilce z ročajem v nasprotju z bronastim i sitastim i posodam i, 
k i jih poznamo že od starejše stopnje k u ltu re žarnih grobišč dalje. U poraba 
cedil je na splošno v k u ltu ri žarnih grobišč pogostejša in se izgublja, sodeč 
po grobnih najdbah, v h alštatskem obdobju. Cedilce —• položeno skoraj go­
tovo v situlo — nam dobro razloži značaj prid ev k a: nedvom no gre za pivsko 
garnituro, uporabljano v nagrobnem kultu. P rizo ri na figuralno ornam enti- 
ra n ih situlah kažejo obravnavano posodje v uporabi. Podobno sestavo piv ­
skega posodja v grobu, k i kaže na isto funkcijo, poznamo od k u ltu re žarnih 
grobišč dalje. V prašanja, k i nastajajo v zvezi s funkcijo situl ozirom a pivske 
g arn itu re, obravnavata sedaj sintetično in pregledno W. K im m ig in G.
2 5 Inv. Arch. Y 41, 3. D ruge prim erjave n av aja Kimmig, o. c. 80.
2 6 Gradivo glej v Inv. Arch. Y 41—42 nasproti Y 45—46. Za druge prim erke 
nam m anjkajo grobne celote, tako predvsem za kose, ki so geometrično ornam en- 
tirani. Glej. F. Starè. o. c. tab. 7—10. 14.
2 7 V Mostu n a Soči (Sv. Lucija) im a večina situl dno s pregibom, vse so 
m ladohalštatske. N asproti tem stoji m aloštevilnejša skupina z dnom, ki je bilo 
speto z zakovicami, torej v tradiciji tipa Kurd, ki je večinoma starohalštatska, v 
nekaterih prim erkih pa vendarle lahko sega še tudi v m ladohalštatski čas. Tako 
npr. situla iz gr. 1496 (izkopavanje J. Szombathy, neob.).
2 8 Fogolari-Frey, St. Etr. 33, 1965, fig. 4, 12; 5, 19 nasproti fig. 14, 11.
2 9 Kromer, Das G räberfeld von H allstatt (1959). Časovno opredelitev cfr. 
Textband 23 ss. Kimmig, o. c. 80 s.
3 0 Arch. Triestino NS 13, 1887, 250.
3 1 Npr. K lein-G lein: W. Schmid, PZ 24, 1933, 232, Abb. 11. Frög: H auser, 
MZK N. F. 18, 1892, 43, fig. 3. M odrijan. C arinthia I, 147, 1957, 12. H allstatt: MZK 
N. F. 1, 1875, 2, Taf. 1, 2.
3 2 M üller-Karpe, Chronologie Taf. 95, 5, 6; 102, 2. Fogolari-Frey, St. Etr. 33, 
1965, fig. 3, 8.

K ossack.3 3 V zvezi s cedilcem načenja Kim m ig tu d i vprašanje pijače, ki se 
je pila, in misli na vino.3 4
Igla. Večglava igla z ja n tarjev im i členi je v tej obliki posebnost novo­
m eškega groba s trinožnikom . Značilna je ja n ta rje v a preobleka, ki gotovo 
ne bo en k ratn a n iti v jugovzhodnem alpskem p ro sto ru 3 5 niti izven njega,3 6 
jo pa za sedaj preslabo poznam o, da bi lahko o igli z jantarjevo preobleko 
kaj več povedali. J a n ta r je v tem času na naših najdiščih domač. Za vm esne 
člene m ed glavicam i igle naj še posebej navedem podobne člene iz ja n ta r­
jev ih ogrlic v Stični,3 7 k i k lju b svoji neizrazitosti vendarle nastopajo sam o 
v starejšem obdobju, ki u streza času novom eškega groba. Koliko m oram o 
m isel jan tarjev e obloge n a naši igli vezati na oblogo fibul, je še neraziskano, 
čeprav se povezava vsiljuje. P ri fibulah nastopa ko t obloga poleg redkejšega 
ja n ta rja 3 8 predvsem kost in steklo.3 9 Po sedanjem vedenju nastopa v našem 
k ro g u fibula z oblogo rahlo pozneje, v Ha D l.4 0 Fibule z oblogo so nedvom ­
no domače, vendar kom aj brez italske pobude p ri nastanku.
V širšem sm islu pa je igla gotovo le inačica večglavih igel s stožčastim 
zaključkom ; na tem m estu jim želimo zarisati njihovo kronološko in k u ltu r­
no pripadnost4 1 (glej k arto razprostranjenosti in seznam najdišč k njej na 
str. 175 s). Značilne za te igle so bolj ali m anj kolobar j asto-kroglasti 
členi, običajno so trije, m ed katerim i so lahko tud i diskasti, spodnji 
zad n ji člen pa je bolj ali m anj izrazito stožčast. V neposredni zvezi z 
njo so igle brez stožčastega zaključka, ki so običajno nekaj starejše4 2 
ozirom a tudi v delno lastn i podobi zastopajo posebni zahodnobalkanski 
k u ltu rn i krog.4 3 Estenske grobne celote so v relativno kronološki govo­
rici jasne in kažejo dobro zaporedje: igle s stožčasto glavico, večglave 
igle brez stožčastega zaključka, večglave igle s stožčastim zaključkom . V 
poznejši razvojni stopnji doseže igla že prav baročno razčlenjene oblike. 
T udi preobleka z ja n ta rje m sodi že v to m lajše razdobje. Vse opisane raz­
vojne stopnje se dajo z grobnim i celotam i p rav dobro datirati. Poleg Este
3 3 BRGK 43—44, 1962-63, 91 ss. Kossack, T rinkgeschirr als K ultgeräth der 
H allstattzeit. V aria Arch. D eutsche Akad. d. Wiss. Berlin. Schriften d. Sekt. f. Vor. 
u. Frühgesch. 16 (1964) 96 ss., pos. 100.
3 4 o. c. 98 s. Cfr. tudi S. Gabrovec, AV 7, 1956, 72 ss.
3 5 Večglavo iglo z jantarjevo oblogo om enja v Bregu (Frög) M archesetti: 
Boli. Soc. Adr. 15, 1893, 264 op. 7. Hauser, MZK N. F. 18, 1892, 42 s. Fig. 2.
3 6 Cfr. iglo z jantarjevo oblogo že v Bologni (San Vitale-Savena). D. R andall- 
M aclver, Villano vans and early Etruscans (1924) pi. 2, 13. Este: Fogolari-Frey, 
Studi Etr. 33, 1965, fig. 6, 17. Čfr. tudi istočasni grob Rebato 187.
3 7 Izkopavanja Nar. m uzeja 1960-64, gom. I, gr. 127, 156.
3 8 Npr. Stična: Gabrovec, AV 15-16, 164-65, tab. 10, 6 (= G erm ania 44, 1966, 
Abb. 12, 6). Večje število jih poznamo iz Sm arjete (neobjavljeno).
3 9 Haevernick, Jhb. RGZM 6, 1959, 57 ss. Tudi igle poznajo kostno oblogo. Glej 
Este, Benvenuti 124: Fogolari-Frey, St. Etr. 33, 1965, fig. 14, 6.
4 0 Za kronološko m esto teh fibul prim erjaj že citirani grob 27, gom. I iz Stične 
in sedaj tudi grob iz Libne, ki ga objavljata v tej številki AV Skaler in Knez.
4 1 Kossack, Südbayern Taf. 153 A 1 in seznam najdišč, Textband 288. Kossack 
navaja 22 najdišč. Gabrovec, 900 let K ranja (1960) 16, karta 2.
4 2 M üller-Karpe, Chronologie Textband 98 in pripadajoče tabele.
4 3 Drechsler-Bizič, Inv. Arch. Y 83, 1; Y 84, 1. Ista Vjesnik (Zagreb) tab. 4, 1; 
5, 1; 5, 15; 11, 1.

n am om enjeno kronološko gledanje p o trju jejo tu d i druga najdišča.4 4 V svoji 
klasični obliki je večglava igla s stožčastim zaključkom dober p redstavnik 
H a C stopnje, kakor jo je postavil že Reinecke.4 5 Podobno je sedaj postavil 
tu d i Jacobsthal začetek te igle v čas okoli 700.4 6 V poznejših bolj razčlenjenih 
in baročnih oblikah je še vseskozi običajna v m lajšem odseku Ha C (hori­
zont grobov z oklepom , Stična—Novo mesto) in lahko sega v n ek aterih 
p rim erk ih še tu d i v m lajše halštatsko obdobje.4 7 To pa je seveda že bolj 
izjem a; v jed ru jo im am o lahko za enega vodilnih starohalštatskih tipov.
N aša k a rta razpro stran jen o sti pa nam kaže tu d i njeno domovino. N e­
dvom no je n jen center v svetolucijskem -estenskem krogu. Tu je n jen a 
u p o rab a daleč največja in sega v desetine kosov. Po številnosti se ji p ri­
d ru žu je sam H allstatt. Š tevilna je še tu d i v B regu-Frögu, k ar je tu d i dobro 
razum ljivo zaradi ozke povezave B rega s Sv. Lucijo. V dolenjskih h a lšta t- 
skih najdiščih im a dosti m anjšo vlogo. Tu je k a rta razprostranjenosti v a r­
ljiva. V dolenjskem krogu jo nam reč kljub številnosti grobov srečam o kom aj 
k je več kot v enem p rim eru . Iz tesnje naslonjenosti G orenjske n a sveto- 
lucijsk i prostor je razu m ljiv a n jena relativ n a številnost v tem prostoru. Iz 
svetolucijskega-estenskega prostora se razm erom a močno razširja v alpske 
predele, pogostna je tu d i n a področju vzhodnoalpskega prostora, k je r je v 
h alštatskem času ostala žarnogrobiščna trad icijn m očnejša: v skupini K lein - 
G lein - M artijanec, D alj, kalenderberški h alštatsk i skupini (G em einlebarn- 
S tatzendorf po P ittioniju). B alkan in japodsko področje je v klasični obliki 
skoraj ne poznata. Izredno pogostna pa je n a japodskem ozem lju podobna 
igla v lokalni varian ti,4 3 k i lahko nastopa še tu d i v m lajšem času.
K onjska oprema. M ed konjsko oprem o m oram o om eniti žvale, k i v 
o h ran jen i obliki sicer niso značilne, v en d ar gotovo sodijo v standarden 
in v e n ta r konjske vprege, k i stoji v trak o k im erijsk i tradiciji.
Značilni so bronasti razdelilci za jerm enje, votlo uliti gum bi s spodnjim 
obročem , visoko usločeno stožčasto strehico in štirim i okenci. V dolenjskem 
k u ltu rn em krogu so vedno značilni za knežji h alštatsk i sloj tip a Stična—No­
vo m esto (Ha C 2). N ajbližje paralele so v Stični: grob z oklepom in grob 
s situlo z okrašenim pokrovom , grob 72 gom. I (izkopavanje N arodnega 
m uzeja),4 8 še en p rim erek iz Stične.4 9 N ekoliko bolj so že oddaljeni raz­
delilci iz Novega m esta, M alenškova gom ila.5 0 tako po obliki ko t tu d i 
kronološko. Iz Slovenije jih poznam o (v različnih variantah) še iz Š m arjete, 
M agdalenske gore5 1 in iz Sv. Lovrenca.5 2 Iz jugozahodnega alpskega kroga
4 4 Pom em bna je kronološka situacija v L jubljani (dvorišče SAZU), k je r n a ­
stopi večglava igla s stožčastim zaključkom (grob 226) v izrazito horizontalno- 
stratigrafsko najm lajšem delu. Za podatek se zahvaljujem I. Pušu.
4 5 AuhV 5, 1911, 403 in Taf. 69, 1277 (= M ainzer Aufsätze zur Chronologie der 
B ronze- und Eisenzeit (1965) 43 ss. Taf. 7).
4 8 Jacobsthal, Greek P ins (1956) 177 s. N ekatere Jacobsthalove pozne datacije 
(npr. grob Benvenuti s tako iglo) so danes ovržene. P rav tako m oram o im eti 
grobno celoto gr. 7, gom. iz Stične (izkopavanje M ecklenburg), kot jo navaja 
Jacobsthal o. c. 177 za zam ešano.
4 7 Tako npr. v H allstattu. Krom er, o. c. T extband 26 s.
4 8 Gabrovec, AV 15—16, 1964-65, tab. 4, 13—14: 6, 10—11; Inv. arch. Y 41, 
23—24.
4 9 Ložar, GMDS 11, 1930, 21, sl. 8 b.
5 0 W. Šmid, Carniola 1, 1908, 202 ss. Taf. 15, 13—15.
5 1 Narodni muzej, L jubljana, N aturhistorisches Museum, Dunaj, neobjavljeno.
6 2 F. Starò, AV 6, 1955, 284, tab. 1, 3.

n aj om enim še B reg-Frög,5 3 iz zahodnega sosedstva pa predvsem E ste,5 4 
k je r nastopajo v istem časovnem horizontu k ak o r n a Dolenjskem . Celotno 
gradivo je zbral G. Kossack, k i je prvi pokazal n a n jih kronološki in k u ltu r­
nozgodovinski pom en v h alštatsk ih k u ltu rah severno in južno od Alp. V 
svoji k a rti razširjenosti je lahko navedel 87 najdišč.5 5 V jugovzhodni hal- 
štatsk i k u ltu ri so važno kronološko m erilo, k er so om ejeni na knežji horizont 
tip a Stična—Novo m esto, k i smo ga označili prav s tem , da stoji s svojo k o n j­
sko oprem o v trak o k im erijsk i tradiciji, k u ltu rn o pa pod prv im i italskim i 
vplivi.5 6 N ašteti p rim erk i razdelilcev z našega ozem lja se m ed seboj k a r 
precej razlikujejo, ne da b i m ogli to razliko za sedaj zadovoljivo tolm ačiti. 
N e sm em o izključiti možnosti, da bomo konjsko oprem o trako-kim erijskega 
tip a oz. trad icije našli še tu d i v starejših grobovih. Sam a na sebi je nam reč 
starejša, le da p rid e v grobnem k u ltu po sedanjem pričevanju grobov do 
izraza šele v horizontu knežjih grobov tip a S tična—Novo mesto, ko doseže 
h a lšta tsk a k u ltu ra na našem p rostoru prvo vidnejšo sociološko diferenciacijo.
V erjetno sodijo h konjski oprem i tu d i b ro n asti žebljički s široko izbo­
čeno glavico (tab. 2, 3—5) in kolobarjasti obročki (tab. 2, 9—10), funkcija je 
b ila n ajb rž okrasna. Za žebljičke lahko navedem o dobre paralele iz L ju b ­
lja n e (grobišče SAZU),5 7
N a tem m estu naj še om enim o standardni tip orožja, sekiro in dve sulici, 
k i sta ležali v grobu. S ekiro in še eno sulico L ožar v zapisniku izrečno 
om enja, nista se pa ohranili.
K eram ika. K eram ika iz groba s trinožnikom nam pom em bno ra z širja 
pogled na keram ično stru k tu ro kasnega starohalštatskega obdobja (Ha C 2), 
k i je bila do sedaj zaradi pom anjkanja grobnih celot dokaj zakrita. V idi se, 
d a m oram o raču n ati s precejšnjo pestrostjo oblik v tem času. To nam 
kaže že samo keram ika v grobu s trinožnikom , še bolj pa, če jo prim erjam o 
z drugo keram iko istočasnih grobov (grob z oklepom , grob 6). V k eram ik i 
tega časa se na izredno zanim iv način m ešajo oblikovni in o rnam entalni 
elem enti starejšega časa z novim i. Med starim i ornam entalnim i m otivi naj 
om enim o predvsem o rnam ent visečih polkrogov n a obeh vazah5 8 (tab. 3, 
5— 6), m ed m odernim i p a rdeče črno barvane pasove estenske vaze (še brez 
plastičnih reber), k i se sicer n i ohranila, dobro p a je vidna iz fotografije 
g ro b a in situ.
Na tem m estu pa želim o podrobneje o b ravnavati le k rašenje keram ike 
z aplikacijo kovinskih lističev, ki smo ga ugotovili na velikih posodah 
(tab. 4), čeprav nismo m ogli več ugotoviti njegovih oblik. Tako nas p red ­
vsem zanim a sam a tehnika, n jen nastop na našem prostoru in njegovo 
razširjenje. V sam em dolenjskem k ulturnem krogu, kam or sodi Novo m esto, 
ga poznam o še iz Stične (grob z oklepom), Sm arjete, Libne, M agdalenske 
gore,5 9 v svetolucijski sk u pini je prav tako poznan,6 0 enako v m ejni Go- * 6 4 6 5 * * * 6 9
5 3 W. M odrijan, C arinthia I, 147, 157, Abb. 11, 5. 7—8.
6 4 M üller-K arpe, Chronologie Taf. 94 D 10; 102, 12—13.
6 5 Jhb. RGZM 1, 1953, 158 ss. K arte 3.
5 8 AV 15—16, 1964-65, 34 s (= G erm ania 44, 1966, 26 s).
5 7 Grob 235. Za podatek se lepo zahvaljujem I. Pušu, vodju izkopavanj.
5 8 Ta motiv nastopa posebno pogosto na keram iki starohalštatskega obdobja 
v Podzem lju in Dragatušu. N aturhistorisches M useum, neobjavljeno.
6 9 Ložar, GMDS 18, 1937, 73 ss. Pod. 5 (= G erm ania 44, 1966, tab. 7, 1—8) za 
Stično. Hoernes, WPZ 2, 1915, 101 (keram ika sedaj ni ohranjena, cfr. Gabrovec

ren jsk i,* 6 1 , znam enit je n a B regu,6 2 6 3 6 4 6 5 6 6 6 7 6 8 6 9 razm erom a pogost v skupini K lein-G lein- 
M artijanec,6 3 v D alju,6 4 v kalenderberški skupini (Statzendorf-G em einlebarn 
po P ittioniju).6 5 Na zahodu ga dobimo v Istri.6 6 Na območju južnoalpskega 
ozem lja m oram om eniti predvsem Este6 7 in še starejši C anegrate.6 8 V za- 
hodnoalpskem področju je predvsem poznan v švicarskih koliščih6 9 in še 
bolj proti zahodu v S avojskih A lpah (Lac B ourget).7 0 Italija ga pozna v Bo­
logni (predvsem B enacci-C aprara) in v villanovskih najdiščih E tru rije .7 1 
R adij raširjenosti sega torej od Zahodnih A lp do Panonije in na ju g u do 
sred n je Italije. Izven teg a območja poznam o še nekaj prim erkov v S k an ­
dinaviji, ki so gotovo sekundarnega izvora in so prišli tja iz Z ahodnih 
A lp.7 2
Pregled južnovzhodnega alpskega tovrstnega ornam enta kaže, da so v tej 
teh n ik i pogosto upodobljeni m eandroidni m otivi. V ečkrat pa so lahko na 
posodo aplicirani tu d i bolj kom plicirani ornam enti, da celo antropom orfne 
upodobitve, kakor kaže Breg. A plikacija ta k ih kovinskih lističev p a se je 
pogosto izgubila in je kovinska aplikacija o h ran jen a le še v beli patini. Z a­
ra d i tega je ornam ent pogosto ostal neopažen in v lite ra tu ri neom enjen. Po 
vsej verjetnosti m oram o raču n ati s še večjo gostoto, kot jo kažejo najdišča, 
k i smo jih podali. P ra v tak o pogosto ostaja neznano, k ateri kovini p rip ad ajo 
aplikacije. O m enjajo se cin, svinec in tud i bron.7 3 Kronološko m esto tega 
ornam enta dajejo najdišča, ki smo jih navedli: ornam ent je v južnovzhod-
AV 13—14, 1962-63, tab. 12—13) za Magdalensko goro. K. Vinski, V jesnik Zagreb 2, 
1961, 50 (za Libno).
G 0 M archesetti, Boli. Soc. Adr. 15, 1893, 218 s.
6 1 K ranj : S. Gabrovec, 900 let K ran ja (1960) 28, tab. 2. 23. G erm ania 44, 1966, 
Abb. 3, 9.
6 2 M odrijan, C arinthia I, 140, 1950, 103 ss. Sem spada vsa skupina B svinčenih 
figuric po M odrijanu. Poznam o pa tudi geom etrični ornam ent te vrste. H auser, 
MZK 1889, 71.
6 3 K. Vinski, V jesnik (Zagreb) 2, 1961, 43 ss. P ri obravnavi ornam enta s ci- 
nastim i lističi iz M artijanca prinaša K. Vinski za to ornam ent izčrpne paralele 
z literaturo. Iz naše skupine navaja še Sp. Podlože, K lein-G lein (W. Schmid, PZ 
24, 1933, 235, Abb. 15, 3), W ies (Szombathy, MAG 20, 1890, 183, Abb. 100), W ildon 
(M. Grubinger, Eiszeit und Urgeschich. 7, 1930, Abb. 3. 114 ss).
6 4 K. Vinski, 1. c. 45 s.
6 5 Dungel-Szombathy, M PK 1, 1903, 65, fig. 54—55. Szombathy, 1 . c. 79 ss. 
K. Vinski, o. c. 51 s n av aja še vrsto najdišč iz G radiščanske in zah. M adžarske.
6 6 Glej Vinski o. c. 49, op. 45.
6 7 Stjernquist, Medd. f. Lunds Univ. Hist. M useum 1958, 136 ss.
6 8 R ittatore, Sibrium 1, 1953-54, 28. 36. fig. 6. Tav. 12.
6 9 Gessner, Die geom etrische O rnam entik des spätbronzezeitlichen P fah lb au ­
kreises der Schweiz (s. a.) 22 ss. V op. 106 seznam koliščarskih švicarskih po­
stojank s to ornam entaci jo. Za Baden: Kimmig, U rnenfelderkultur in Baden 
(Röm-Germ. Forsch. 14, 1940) 36, op. 6. S tjernquist, o. c. 112 ss.
7 0 Stjernquist, o. c. 120 ss.
7 1 Stjernquist, o. c. 127 ss.
7 2 Castiglione, Rivista arch. Como 138, 156, 29 ss. Tav. 7 daje karto raz­
prostranjenosti, vendar brez jugovzhodnoalpskih prim erkov. N ajboljše je zbrala 
gradivo in obravnavala celotno problem atiko B. S tjernquist v citiranem delu. Se­
daj tudi v Civiltà del ferro (1960) 431 ss.
7 3 Svinčene so predvsem figuralne aplikacije v Bregu (Frög), po M arche- 
settiju tudi v Mostu na Soči (Sv. Luciji). Analize običajno niso izvedene, tako da 
se je pogosto težko odločiti m ed činom in svincem. Svinčene aplikacije igrajo večjo 
vlogo na našem ozemlju, k jer nastopa svinec pogostejše tudi pri drugih okrasnih 
predm etih.

nem alpskem prostoru starohalštatski, n a podlagi slovenskih prim erkov 
pogostejši v Ha C 2, dobi se p a že tudi p rej (npr. skodelica iz K ranja) in 
seveda tu d i v m lajšem halštatsk em obdobju.7 4 Pač pa v našem p rostoru še 
n e poznam o žarnogrobiščnih prim erkov.
S tarejša je o rnam entalna tehnika v zahodnoalpski skupini k u ltu re ž a r­
n ih grobišč, k jer nastopa v zelo pisanih v arian tah . V ložena je lahko cinasta 
žica k ak o r tudi zelo široki cinasti lističi v n ajrazličnejših m otivih, zelo po­
gost je tu d i tu m eander. N ek ateri dobro ohranjeni kosi iz švicarskih kolišč 
n am lahko posredujejo tu d i tehnično izvedbo teg a o rnam entiranja: pogosto 
je bil ornam ent v risan že v m ehko glino, lističi sam i pa so bili prilep ljen i 
šele pozneje na že žgano glino s posebnim lepilom , k er pri nizki topljivosti 
cina posode sicer ne bi m ogli še en k rat žgati.7 5 Z arad i boljše lepljivosti ko­
v in skih lističev im am o pod njim i pogosto v glino vdolbljene m ajhne jam ice, 
p ra v isto tehniko dobro poznam o tud i p ri nas tak o v Stični kot p ri M ostu 
n a Soči (Sv. Luciji)7 6 in seveda nim a nobenega ornam entalnega pom ena. 
D atacija švicarske koliščarske keram ike, k jer je ta ornam entalna teh n ik a 
znana, je Ha B, po obliki orn am en ta bi n ek ateri kosi lahko bili še starejši 
(Ha A). To pa so za sedaj tu d i n ajstarejši zanesljivi prim erki ornam enta 
te vrste. Običajno žele v id eti raziskovalci tega ornam enta v Z ahodnih 
A lpah tu d i izvor krašenja, p ri tem se poudarja zveza s C ortaillod kulturo, 
k i pozna po m otiviki podoben ornam ent, ki je nan esen na keram iko z neke 
v rste inkrustacijo.7 7 Ta povezava ni najbolj p rep ričljiv a.7 8 V p rim erjav i z 
našim prostorom je prav tak o starejše krašenje v tej tehniki v Italiji, k je r 
n astopa v p rv i in drugi stopnji Bologne po M üller-K arpeju. Po današnjem 
poznanju je torej tehnika k rašen ja s kovinskim i lističi p ri nas najm lajša. 
V en d ar bi bilo zaradi tega preuranjeno in neupravičeno izvajati ornam ent 
te v rste p ri nas iz zahodnoalpskega kroga. O dvisnost jugovzhodnega h al- 
štatsk eg a prostora od zahodnoalpskega kroga n i sicer v ničem er izpričana 
in tu d i ni verjetna. P rej b i p rišla v poštev odvisnost od Italije, v en d ar so 
tu d i tu koneksi še zelo n ejasn i in celo sam o rnam entalni motiv, ki nastopa 
v tej tehniki najpogostejše, m eander, kaže v obeh prostorih različno obliko.7 9
Dvom postane še večji, če si pokličemo v spom in, da je b ila in tarzija 
s činom, kakor vem o že iz H om erja,8 0 znana tu d i v G rčiji. Tako ne b i bilo 
izključeno, da je tud i n astan ek te ornam entalne tehnike skrit nekje v po­
donavskem prostoru, k ak o r je m islil M erhart očitno za sam m otiv m ean­
d ra.8 1 Za to misel govori tu d i pogostnost tega k rašen ja p rav v skupinah, za
7 4 Tako bronaste aplikacije na keram iki v Stični, gom. I, gr. 114 (izkop. 
N arodnega muzeja), neobj. M lajše so očitno tudi aplikacije na M agdalenski gori, 
glej op. 59.
7 5 Opis pri Gessner, o. c. 23 s in Stjernquist o. c. 152 s.
7 6 Ložar, GMDS 18, 1937, 13 ss, pod. 5. M archesetti, Boli. Soc. Adr. 15, 1893, 
Tav. 7, 4. 10'.
7 7 Castiglione o. c. 30 s.
7 8 Obe vrsti ornam enta sta prerazlični, poleg tega tudi kronološko predaleč 
vsaka sebi. Bronastodobni prim erki s tem okrasom (Gessner, o. c. 24) so neza­
nesljivi.
7 9 Glej sedaj Him m elm ann-W ildschütz, Der M äander auf geom etrischen Ge- 
fässen. M arburger W inckelm ann-Program m 1962, 10 ss.
0 0 II. 23, 503. 561.
8 1 M erhart, Festschrift d. BGZM Mainz 2, 1952, 7 ss.

k a te re je poznana m očna povezava s predhodno kulturo žarnih grobišč. 
P rim e r sam ne bi bil osam ljen, vendar je v našem prim eru še nedokazan in 
zarad i tega problem atičen, to še toliko bolj, k er dobiva M erhartovo pojm o­
v an je izhodišča žarnogrobiščnega m aterialnega zaklada v najnovejšem času 
že pom em bne m odifikacije.8 2
K ronologija in za klju ček
G rob s trinožnikom lahko že na podlagi dosedanje analize lepo u v rsti­
m o v horizont knežjih grobov tipa Stična-N ovo mesto, kot smo ga že defini­
rali.8 3 Vse elem ente teg a horizonta im am o v našem grobu: konjsko oprem o 
trako -k im erijsk e tradicije, italske vplive, ki segajo v čas in krog italskega 
orientalizirajočega stila. Tom ba del Duce iz V etulonije, grob, k i je dal h k ra ti 
z Bologno, A rsenale-M ilitare najbližjo p aralelo za novom eški trinožnik, je 
p ra v predstavnik italskega zaledja, iz katereg a smo že izpeljali italske vpli­
ve tega časovnega h o rizo n ta8 4 in za k atere smo rekli, da so p rv i italski 
vplivi, ki prih ajajo v jugovzhodnoalpsko halštatsk o kulturo. P ra v k a r im e­
no v an i grob smo že im enovali p ri paralelah za ornam ent novom eške čela­
de8 5 , k i je ležala v grobu skupaj z oklepom. S itu la kaže n a žarnogrobiščno 
tradicijo, vendar že p retopljeno v halštatsko podobo. Igla z jan tarjev o ob­
logo je v tej podobi za sedaj še zelo enkratna, ko t tip igle p a dobro zastopa 
standardno halštatsko iglo, ki je posebej značilna za estensko-svetolucijski 
p ro sto r in ne toliko za dolenjskega. T udi k eram ik a kaže tipično podobo tega 
horizonta: na eni stran i im am o ornam ent, k i im a korenine nedvom no v sta­
re jši predhodni stopnji dom ačega prostora (tako tab. 3, 5—6), na d ru g i s tra ­
n i p a ornam ent s cinastim i lističi, ki se v času našega horizonta n a novo 
u v eljav lja pod vplivi, k i jih še nismo m ogli povsem jasno opredeliti. Sam o 
n a fotografiji ohran jen a podoba estenske vaze z grafitiran im i pasovi brez 
plastičnih reb er kaže n a vpliv estenske k u ltu re, in sicer kronološko jasno 
določene II c oz. že p reh o d n e stopnje II-III, ko t ju je opredelil F re y 8 6 in ki 
obsegata čas druge polovice 7. stol. in čas okoli 600. S tem je naš časovni 
horizont tipa Stična-N ovo m esto razširjen z važnim novim grobom , ki v 
celoti p o trju je že dano kronološko in kulturnozgodovinsko definicijo teg a ho­
rizonta. Grob s trinožnikom sega v starejši del tega horizonta, v tisti del, v 
k aterem je trak o -k im erijsk a trad icija v k o n jsk i oprem i še živa,8 7 torej v 
čas, k i ga lahko izrazim o v Reinecke-K ossackovi shem i tud i z Ha C 2.
V naši gom ili sodi v isti čas še grob 6 (tab. 8). Dokaz za to je k eram ik a: 
obe skodelici s poševno nažlebljenim ustjem (tab. 8, 6-7) im am o tu d i v gro­
b u z oklepom, m ala skodelica (tab. 8, 4) je po obliki in izdelavi podobna 
posodici iz groba 72, gom. I8 8 v Stični. T udi vazi v črni glini (tab. 8, 2, 5)
8 2 Cfr. M üller-K arpe, G erm ania 40, 1962, 255 ss. G erm ania 41, 1963, 9 ss. Jhb. 
DAI 77, 1962 (1963) 59 ss.
8 3 Situla 1, 1960, 49 ss. AV 15—16, 1964-65, 34 s. G erm ania 44, 1966, 15 ss.
8 4 AV 15-16, 1964-65, 34 ss.
8 5 Situla 1, 1960, 45.
6 6 Fogolari-Frey, St. Etr. 33, 1965, 241 s.
8 7 Pozneje do nastopa skitskih vplivov sploh nim am o konjske oprem e oz. n a ­
stopi že nova, kot jo kaže grob z Libne (Knez, Škaler, AV 19, 1968, 250 ss), ki jo je 
kulturnohistorično potrebno še opredeliti.
8 8 AV 15-16, 1964-65, tab. 7, 3 (= G erm ania 44, 1966, Abb. 9, 3).

dobro kažeta starohalštatske poteze. Zapestnica (tab. 8, 3) je v tej obliki v 
stiski gom ili I stalno povezana s čolničasto fibulo.8 9
N ekaj m lajši je grob 3. M ala skodelica (tab. 6, 4) sodi v vrsto že om e­
n jen e keram ike iz groba 6 (tab. 8, 4) in n jen krog, rdeča keram ika z grafi- 
tira n im i pasovi (tab. 6, 1— 3) nastopa v stiski gom ili I vedno že s kačasti­
m i fibulam i in bi jo lahko dobro opredelili v Ha D 1 stopnjo, torej v m lado- 
h alštatsk i horizont pred nastopom certoške fibule. Še nekoliko m lajši je 
grob 5 (tab. 7, 9— 11), opredelim o ga lahko po k eram iki.9 0 ki kaže na m la- 
dohalštatsko obdobje (Ha D 1-2). N ajm lajši grob je grob 4, ki ga opredelju­
jejo sam ostrelna certoška fibula in tipično m lade zapestnice v horizont 
negovske čelade in razvite certoške fibule (Ha D 3). Tudi vse posam ezne in 
raztresen e najdbe lahko dobro porazdelim o v tako opredeljeno časovno 
obdobje gomile. P ra v tako S taretovo zaščitno izkopavanje, ki je dalo p red ­
vsem gradivo iz m lajšega halštatskega obdobja.
N ovom eška gom ila z oklepom in trinožnikom sodi torej v tipično d ru - 
žinsko-rodovno gomilo dolenjskega kroga. Sodeč po gotovo nepopolno izko­
pan em gradivu im a svoj začetek in poudarek v starejšem h aštatu (Ha C 2, 
horizont Stična—Novo m esto) in obsega ves m lajši halštat. Z ačetek lahko 
dobro opredelim o tu d i absolutno (7. stol.), konec p a m anj, gradivo sam o ne 
pom aga prek standardne oznake 5. stol. Pač p a bo celotni kom pleks K an- 
dije, k je r imamo obširno gom ilno grobišče in vm es latensko piano nekropolo, 
k i ga sedaj uspešno raziskuje D olenjski m uzej pod vodstvom T. Kneza, 
lahko prinesel več jasnosti v trajan je slovenskega m lajšega h alštatskega 
obdobja in v podobo njegovega srečanja z latenskim . O pravičeno sm em o 
nam reč v K andiji, n a p ro sto ru naše gomile, pričak o v ati sklenjeno nekropolo 
od starejšega halštatskega obdobja pa vse do najm lajše latenske stopnje.
G rob s trinožnikom n am še enkrat potrjuje, da sodijo h gradivu knež­
jeg a m oškega groba tu d i situle in druge kovinske posode. K akšne razlike 
v družbenem in osebnem položaju pa lahko vidim o v obeh osebnostih iz 
iste družine oz. rodu, ki sta bili skoraj istočasno pokopani en k rat z bojno 
oprem o, drugič s situlo in trinožnikom , nam vsekakor ostaja nejasno. N am 
se je zdelo vsekakor bolj v skladu z osebnostjo profesorja Klem enca, da bi 
m u napili za njegovo sedem desetletnico s čistim vinom, ki bi se ga držal 
d u h starih obrednih posod. Sedaj pa ga lahko sam o še zlijem o na njegov 
grob, pio anim o in m em oriam anim ae piae.
RAZPROSTRANJENOST VECGLAVIH IGEL S STOŽČASTIM ZAKLJUČKOM
VERBREITUNG DER MEHRKNOPFNADELN MIT FALTENWEHR
1. Brezje. K. Krom er, B rezje (AKS 2, 1959) tab. 18, 2.
2. Dragatuš. Spitzer, D ragatusch (1956) Taf. 15, 3. (Tipkopis, dis.).
3. Dobrnič. Narodni m uzej, Ljubljana.
4. Ig pri Ljubljani. N arodni muzej, Ljubljana.
5. Kobarid. Om enja M archesetti, Boli. Soc. Adr. 15, 1893, 263.
6. K ranj. Gabrovec, 900 let K ranja (1960) tab. 4, 10.
7. K rižna gora pri Ložu. M. Urleb, Inv. Arch. Y 106, 5.
8. Ljubljana, dvorišče SAZU, gr. 226 (neobjavljeno, izkop. I. Puš).
9. M agdalenska gora. Jacobsthal, Greek Pins (1956) fig. 578.
10. Velike M alence p ri Brežicah. V. Stare, AV 11-12, 1960-61, tab. 10, 1.
8 9 Tako grob 167 in 87, neobjavljeno.
9 0 Za posodo tab. 6, 6 glej Volčje njive grob. 10: AV 7, 1956, 107, tab. 11, 1,

K arta 1. R azprostranjenost večglavih igel s stožčastim zaključkom 
K arte 1. V erbreitung der M ehrkopf nadeln m it Faltenw ehr 1 1
11. Mengeš. Gabrovec, K am niški zbornik 10, 1965, tab. 3, 1.
12. Novo mesto (var.). AV 19, 1968, tab. 3, 1.
13. Orle pri Ljubljani. V. Stare, Varstvo spom enikov 9, 1962-64, tab. 3, 14.
14. Otok pri Podzem lju. Pokrajinski muzej, M aribor.
15. Pivola pri M ariboru. Pokrajinski muzej, M aribor.
16. Podzemelj. N arodni muzej, Ljubljana.
17. Rifnik pri Celju. Bolta, AV 7, 1956, 282, tab. 11, 147.
18. Slepšek pri M okronogu. Narodni muzej, Ljubljana.
19. Stična. Ložar, G lasnik L jubljana 18, 1937, 75, sl. 2, 2. Gabrovec, AV 15-16, 
1964-65, tab. 3, 3 (= G erm ania 44, 1966, 11 Abb. 5, 3).
20. Most n a Soči (Sv. Lucija). M archesetti, Boli. Soc. Adr. 15, 1893, tab. 22 
in 23.
21. Sm arjeta. N arodni m uzej, Ljubljana.
22. Šmihel. N arodni m uzej, L jubljana.
23. Vinica. Om enja T reasures of Carniola (1934) 48.
24. Dalj. Z. in K. Vinski, Arh. radovi i raspr. 2, 1962, tab. 7, 82.
25. Donja dolina. WMBH 9, 1904, Taf. 37, 1.
26. Picugi (Pizzughi). Amoroso, Atti e Mem. Soc. Istr. 5, 1889 ss. Tav. 7, 9.
27. Frög. M odrijan, C arinthia I, 147, 1957, Abb. 2, 4—7.
28. Graz. W. M odrijan, Frühes Graz (1968) Taf. 7, 1; 8, 3.
29. Leibnitz. Joanneum . Neobjavljeno.

30. Leoben-Hinterberg. M odrijan, Schild v. Steier 11, 1963, 12, Abb. 10.
31. Wies. Szombathy, MAGW 15, 1895, Taf. 6, 11. Pittioni, Urgeschichte (1951) 
613. Abb. 433.
32. Feichtenboden-Fischau. MAGW 54, 1924, 163 ss. Abb. 5, 738.
33. Gem einlebarn. Szombathy, Präh. Flachgräber (1929) 59, Taf. 24, 9.
34. M aiersch (Horn). Berg, Das Flachgräberfeld der H allstattkultur von M ai- 
ersch. Veröf. d. öst. Arbeitsgem . 4 (1962) Taf. 26, 6; 42, 17; 47, 5.
35. Schandorf bei Rechnitz. MAGW 67, 1937, 93 ss. Abb. 7.
36. Statzendorf (St. Pölten). Jhb Zentr. Komm. 2, 1904, 58, Abb. 63 b.
37. Sopron-Oedenburg. MAG 21, 1891, 181.
38. H allstatt. Krom er, Das G räberfeld von H allstatt (1959) passim.
39. Gilgenberg-Gansfuss. Kossack, Südbayern (1959) 288.
40. Mechel. W PZ 14, 1927, 93, Abb. 7, 1. 2.
41. Melaun. W PZ 14, 1927, 93, Abb. 7, 14. 15.
42. Wörgl. Lucke, G erm ania 22, 1938, Taf. 30, 11.
43. Cerinasca d’Arbedo. Ulrich, Die G räberfelder in der Umgebung von Bel­
linzona (1914) Taf. 15, 5.
44. Pfaten-V adena. Mon. Ant. 38, 1940, 338, Abb. 19 d; 414, Abb. 94 b.
45. Castello V altravaglia (Como). R. M aciver, Iron Age in Italy (1927) pl. 
18, 8.
46. Ca’ Morta. Mus. Como.
47. Cotogna V eneta (Verona). BPI 23, 1897, 138 Abb. 5.
48. Oppeano (Verona). M ontelius, Civ. prim. pl. 49, 4.
49. Peschiera. Kossack, Südbayern (1959) 288.
50. Este. M üller-K arpe, Chronologie (1959) Taf. 101 B, 1—3; 102, 3. Fogolari- 
Frey, St. Etr. 33, 1965, fig. 3, 11; 5, 17; 6, 2; 9, 8; 11, 3—4.
51. Bagnarola di Sesto al Raghena. Anelli, Bronzi prerom ani del Friuli. Atti 
d. Accad. d. Sc. Lett, e A rti di Udine. Ser. 6, 13, 1954-57 (1957) tav. 6, 6.
52. Agro Concordiense. Anelli, o. c. tav. 9, 1.
53. Socchievo. Anelli, o. c. tav. 17, 2.
54. S. Pietro al Natisone. Pigorini, BPI 6, 1880, 131.
55. Redipuglia. M archesetti, Castellieri (1903) tav. 17, 6.
56. Em m erting-Bruck, Kossack, Südbayern (1959) Taf. 119, 43.
57. Rigsee (Weilheim). Kossack, o. c. I l i , 19.
58. W illenbach (Weilheim). Kossack, o. c. 98, 11.
59. Bruchm ühl (Rosenheim). Muzej Mainz.
M archesetti, Boll, Soc. Adr. 15, 1893, 364 n av aja med najdišči igel z več 
glavicam i tudi Medeo, Šentviško goro, Sveto pri Kom nu, Beram, ki jih nismo 
mogli kontrolirati. Za prvi dve najdišči, ki sodita v svetolucijski krog, lahko to 
iglo zanesljivo suponiram o, prav tako tudi za Sveto pri Komnu. Težje se je odločiti 
za istrska najdišča, kjer že igla iz Picuga, ki smo jo vzeli v listo, ni čisti tip.
ZUSAMMENFASSUNG 
Das Dreifussgrab aus Novo m esto
Im selben Grabhügel, aus dem w ir schon das Panzergrab kennen,1 w urden 
noch andere G räber gefunden, unter welchen das bedeutendste das D reifussgrab 
ist. Im Skelettgrab w aren ausser dem Dreifuss (Taf. 1, Abb. 2) noch eine Situla 
(Taf. 2, 1, Abb. 3—4), das F ragm ent eines bronzenen Siebes (Taf. 2, 2), Ringfussknö- 
pfe aus Bronze (Taf. 2, 6—8), Fragm ente eines eisernen Zaumzeugs ((Taf. 3, 4), 
3 Bronzestifte m it breitem K öpfchen (Taf. 3, 2—5), 2 kleine scheibenförm ige Rei­
fen (Taf. 2, 9—10), eine B ronzenadel m it Bernsteinbesatz (Taf. 3, 1), ein frag­
m entiertes M esser aus Eisen (Taf. 3, 2), 2 Lanzen sowie eine Tüllenaxt aus Eisen, 
— erhalten sind nur Fragm ente einer Lanze (Taf. 3, 3) — und K eram ik (Taf. 3.

5—6; 4, 1—2; 5, 1—4). A uf der K eram ik (Taf. 4, 2) sind Spuren von V erzierung 
m it Z innblättchen erhalten. Die übrigen Funde, die w ir in G rabeinheiten vereini­
gen können (Grab 3—6), zeigen die Tafeln: 6; 7, 1—8; und 8. Das restliche M ate­
ria l m üssen w ir als sporadisch behandeln.
Der Dreifuss hat seine besten P arallelen in Vetulonia, Tomba del Duce,1 3 und 
in Bologna (Arsenale M ilitare, tom ba 20).1 4 Beide P arallelen deuten auch gut auf 
die absolute Zeit des G rabes in Novo mesto hin, die M itte und 2. H älfte des 7. 
Jh. v. u. Z. Auch die S itula w eist nach ih rer technischen A usführung (Bodenscha­
le) noch die M erkm ale d er Situlen aus der älteren H allstattzeit im südöstlichen 
A lpenraum auf. Das Sieb m üssen w ir form al u n d chronologisch m it den Beispie­
len aus Este3 2 erklären.
Die Nadel m it B ernsteinbesatz ist verhältnism ässig selten (cfr. noch Frög3 5 
u n d Este3 6 ). Ä hnlich kennen w ir den B ernsteinbesatz (wie auch anderen) bei 
F ibeln.3 8 — 3 9 Im w eiteren Sinn ist jedoch diese N adel gewiss nur eine V ariante der 
M ehrkopfnadeln m it Faltenw ehr, deren V erbreitungskarte und F undortverzeich­
nis w ir hier bringen (K arte 1). F ür diese N adeln sind charakteristisch die m ehr 
oder w eniger scheibenförm ig-kugeligen Glieder, in der Regel drei, u n ter denen 
auch diskusförm ige Vorkommen können, das u n tere ist aber m ehr oder w eniger 
ausgeprägt kegelförmig. In unm ittelbarer V erbindung m it solchen N adeln stehen 
die N adeln ohne Falten w ehr, die m eistens etw as älte r sind, bezw. in einer te il­
w eise gew andelten Form einen besonderen w estbalkanischen K ulturkreis v e rtre ­
ten können.4 3 Die G rabeinheiten in Este sind in relativ chronologischer Aussage 
k la r und zeigen gut die Reihenfolge: Kegelkopf nadeln, M ehrkopf nadeln ohne F al­
tenw ehr, M ehrkopfnadeln m it Faltenw ehr. In der späteren Entw icklungsstufe 
e rh ä lt diese Nadel schon nahezu barock aufgegliederte Formen. Auch der B ern­
steinbesatz gehört schon in die jüngere Periode derartiger Nadeln. Alle beschrie­
benen Entw icklungsstufen k ann m an durch die G rabeinheiten recht gut datieren. 
A usser Este bestätigen uns die erw ähnte chronologische A uffassung auch andere 
Fundorte.4 4 In ih rer klassischen Form ist die M ehrkopfnadel ein guter V ertreter 
d er H a C Stufe, w ie sie schon Reinecke definiert hat. In den späteren m ehr auf­
gegliederten Form en ist sie noch durchwegs üblich im jüngeren Z eitabschnitt der 
H a C (Panzergrabhorizont Stična—Novo mesto) u n d kann m it einigen Beispielen 
auch noch in die jüngere H allstattzeit reichen.4 7 Dies ist aber natürlich schon 
eher ein A usnahm efall; im w esentlichen können w ir sie als einen der führenden 
T ypen der älteren H allstattzeit ansehen.
U nsere V erbreitungskarte zeigt uns aber auch ihre Heim at. Ih r Z entrum ist 
unzw eifelhaft im Este — Sv. L ucija — K reis zu suchen. H ier ihre V erw endung 
w eitaus am häufigsten und beträgt m ehrere zehn Exem plare. Nach der M enge 
gesellt sich ihm H allstatt selbst bei. Zahlreich ist sie auch noch in Frög, w as w e­
gen d er engen V erbindung Frögs m it Sv. L ucija (Most na Soči) leicht zu v er­
stehen ist. Im U nterkrainer Kreis, zu dem Novo m esto gehört, spielt sie eine w eit 
geringere Rolle. Da ist die V erbreitungskarte trügerisch. In den U nterkrainer 
F undorten kom m t sie näm lich trotz der grossen A nzahl der G räber aus der älte­
ren H allstattzeit kaum w o in m ehr als einem E xem plar vor. Aus dem E ste—Sv. 
L ucija—Raum verbreitet sie sich verhältnism ässig stark in die A lpengebiete, 
häufig ist sie auch noch im ostalpinen und im m ittleren Donauraum , wo sich die 
U rnenfeldertradition in d er H allstattzeit stärker erhielt: in der G ruppe K lein- 
G lein—M artijanec, Dalj, K alenderberg (G em einlebarn—Statzendorf nach Pittioni). 
A uf dem Balkan und im w estbalkanischen G ebiet ist sie in ih rer klassischen

F orm fast unbekannt. Dagegen ist im j apodi sehen G ebiet eine ähnliche Nadel in 
lokaler V ariante ausserordentlich häufig.4 3
Das Pferdegeschirr w ah rt die thrako-kim m erische Tradition und ist im F ü r ­
stenhorizont des Types Stična—Novo mesto (Ha C 2) üblich.4 8 — 5 6 Die K eram ik 
erw eitert uns bedeutsam den Einblick in ihre S truktur der Spätphase der älteren 
H allstattzeit; auf der Vase auf Taf. 4, 2 ist der Schm uck von Zinnblättchen noch 
erhalten, dessen P latz im südostalpinen H allstattkreis im slowenischen T ext in 
K ürze Umrissen w ird.5 9 — 8 2
Das Dreifussgrab aus Novo mesto können w ir gut in den Horizont der F ü r­
stengräber des Types Stična—Novo mesto8 3 einordnen. In unserem G rab finden 
sich alle Elemente dieses H orizonts: das Pferdegeschirr nach thrako-kim m erischer 
Ü berlieferung und italische Einflüsse, die in Zeit und K reis des italischen orien- 
talisierenden Stils reichen. Die Tom ba del Duce aus Vetulonia, das Grab, das 
zusam m en m it dem G rab 20 aus Bologna, A rsenale-M ilitare, den ähnlichsten D rei- 
fuss geliefert hat, ist so recht ein V ertreter des italischen U rsprungslandes, von 
w o w ir schon die italischen Einflüsse dieses Zeithorizonts8 4 abgeleitet haben und 
von denen w ir gesagt haben, sie seien die ersten italischen Einflüsse, die in die 
südostalpine H allstattkultur gelangten. Das eben erw ähnte Grab führten w ir 
schon bei den P arallelen fü r das O rnam ent des H elm s8 5 von Novo mesto an, der 
m it dem Panzer vergesellschaftet war. Die Situla w eist auf die U m enfelder- 
trad itio n hin, doch schon im hallstättischen Sinn um gestaltet. Die N adel 
m it Bernsteinbesatz ist in diesem K reis einstw eilen noch selten, als N adeltyp aber 
v e rtritt sie gut die S tandardnadel dieser Zeit, die besonders kennzeichnend fü r 
den Este — Sv. L ucija — R aum ist, nicht so sehr jedoch fü r U nterkrain (Dolenjsko). 
A uch die K eram ik zeigt den typischen Aspekt dieses Horizonts: einerseits haben 
w ir ein Ornament, das in der älteren vorhergehenden Stufe des heim atlichen 
R aum s w urzelt (so Taf. 3, 5—6), andererseits aber das O rnam ent m it den Zinn­
blättchen, das sich zur Zeit unseres Horizonts u n te r Einflüssen, die w ir nicht 
ganz k lar bestim m en konnten, als etwas Neues geltend macht. N ur die auf der 
D okum entationsphotographie aus der Zeit der A usgrabung bezeugte Este-Vase 
m it graphitierten Zonen ohne plastische Rippen (wie Fogolari-Frey, St. Etr. 33, 
1965, Fig. 11, 23), w eist auf die Einw irkung der E ste-K ultur hin, und zw ar der 
chronologisch klar bestim m ten II c- bzw. II-III-S tufe, w ie sie Frey8 6 eingeteilt hat 
u n d welche den Zeitabschnitt am Ende des 7. Jh. bzw. noch die Zeit um 600 um ­
fasst. Dadurch w ird der Zeithorizont des Typs Stična—Novo m esto durch ein 
w ichtiges neues G rab erw eitert, das die bereits gegebene chronologische und 
kulturhistorische Definition dieses Horizonts in Gänze bestätigt. Das D reifuss­
grab reicht in den älteren Teil dieses Horizonts, in jenen Teil, in dem die th rako- 
kim m erische Tradition im Pferdegeschirr noch lebendig ist,8 7 also in die Zeit, die 
w ir im Reinecke—Kossack—Schem a m it H a C 2 bezeichnen können.
In unserem G rabhügel gehört in dieselbe Zeit noch Grab 6 (Taf. 8). Den 
Beweis dafür erbringt die K eram ik: beide Schälchen m it facettiertem M undsaum 
(Taf. 8, 6—7) haben w ir auch im Panzergrab, und das kleine Schälchen (Taf. 8, 4) 
ähnelt nach Form und M achart dem Gefässchen aus G rab 72, G rabhügel I, in 
Stična.8 8 Auch die zwei Vasen aus schwarzem Ton (Taf. 8, 2. 5) haben ausgeprägte 
Züge der älteren H allstattzeit. Der A rm ring (Taf. 8, 3) ist in dieser Form in G rab­
hügel I in Stična ständig m it der Kahnfibel®9 vergesellschaftet.
Etw as jünger ist Grab 3. Das kleine Schälchen (Taf. 6, 4) gehört zur G at­
tung der schon erw ähnten K eram ik aus G rab 6 (Taf. 8, 4) und ihrem Kreis, die

rote K eram ik m it graphitierten Bändern (Taf. 6, 1—3) aber tritt im G rabhügel I 
in Stična im m er schon gem einsam m it Schlangenfibeln auf, und w ir könnten sie 
gut in die Ha D 1 Stufe setzen, also in den jüngeren H allstatthorizont vor dem 
Aufkom m en der Certosafibel. Noch um etwas jünger ist Grab 5 (Taf. 7, 9—11), das 
w ir durch seine K eram ik0 6 einreihen können, die auf die jüngere H allstattzeit 
hinw eist (Ha D 1-2). Am jüngsten ist G rab 4, das durch die A rm brust—C ertosafi­
bel und die typischen jungen A rm reifen in den Horizont des Negauerhelm s und 
der entw ickelten Certosafibel (Ha D 3) eingeordnet wird. Auch alle vereinzelten 
und zerstreuten Funde können w ir gut in den so bestim m ten Zeitraum des G rab­
hügels (Ha C 2—D 3) einreihen.
So gehört also der G rabhügel m it Panzer und Dreifuss in Novo m esto zum 
typischen Fam ilien- und Sippengrabhügel des U nterkreiner Kreises. Nach dem 
gewiss nicht vollständig ausgegrabenen M aterial zu schliessen, w urde der G rab­
hügel angelegt und w ar von Bedeutung in der älteren H allstattstufe (Ha C 2, Ho­
rizont Stična—Novo mesto), um fasst aber auch noch die ganze jüngere H allstatt­
stufe. Der Fürstenhorizont des Typs Stična—Novo mesto ist durch das neu publi­
zierte Dreifussgrab beachtensw ert bereichert w orden.



oo



Novo mesto. Grob s trinožnikom — Dreifussgrab. G lina — Ton, 2 s cinastim ok ra­
som — m it Zinnverzierung. 1, 2 = 1/4

Novo mesto. 1—4 grob s trinožnikom — D reifussgrab. 5—8 sporadične najdbe — 
sporadische Funde. 1—6, 8 glina — Ton, 7 bron — Bronze.
1 = 1/6, 2—6 = 1/4, 7—8 = 1/2

Novo mesto. ï —4 grob — G rab 3, 5—7 grob — G rab 5. 1—4 glina — Ton, 5 bron 
— Bronze. 1—2, 4, 6 = 1/4, 3, 5, 7 = 1/2