Uredništvo in opravnlštvo:
Maribor, Koroške ulice 6. „STRAŽA“
izhaja r pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo
Z uredništvom se more govoriti vs&k dan od 11.—12. ure dopolcL
Tetefon št. 113.
Neodvisen političen list z& slovensko ljudstvo.
Maribor, dne 26. avgusta 1910.
(Mirina listo:
Celo leto...........f2	K
Pol leta ......	6	K
Četrt Leta.......... 3	K
Mesečno............. |	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne peötvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Letnik II.
Odsevi gospodarskega položaja.
Draginja! Vse, posebno revnejši sloji po mestih, vzdihuje radi velike draginje. Posebno draginja mesa silno tlači naše delavstvo. Socialni demokrati in liberalci sicer kriče, da povzroča to draginjo naš kmet, a to je neresnično in pomaga samo polniti nenasitne žepe raznih brezsrčnih 'špekulantov. Vzroki leže popolnoma drugod.
Eden glavnih je pomanjkanje živine. Akoravno se je konsum mesa v Avstriji zelo povečal, se število živine ni povečalo, ampak je celo padlo. Vpoštevati moramo tudi, da je radi 21etne suše naša živinoreja silno trpela ter hočejo sedaj kmetje, ko imajo zopet dovolj krme, Število svoje živine izpolniti. Nadalje povzročajo draginjo prekupci, ki delajo z velikim dobičkom. Ti izsesovalci ljudstva nastavljajo pri kmetu zelo nizke cene, mesarjem pa prodajajo zelo drago. Akoravno mesar to ve in čuti, si vendar ne more pomagati, ker je navezan na prekupčev kredit. To poglavje je marsikje zelo žalostno in kliče nujno po rešitvi.
A to še ni vse. Krivdo in draginjo nosijo tudi nevrejene razmere pri naših živinskih sejmih, potem nazadovanje planšarstva in končno nakup celih velikih posestev v lovske namene, kar se posebno na Zg. Štajerskem zelo prakticira.
Marsikdo si je že vbijal glavo, kako .odpraviti te nezdrave razmere, in nešteto predlogov je že prišlo v javnost.
Najbolj popularna in vsakdanja je zahteva po odprtju meje nasproti balkanskim državam. Ne glede na velike nevarnosti, katerim bi bila na ta način radi bolezni izpostavljena naša živinoreja, je zelo malo verjetno, da bi se s tem stalno izboljšal položaj. Pri prekupčevanju s Srbijo in Rumuinijo dominirajo neomejeno judovski Špekulanti, in dobiček od odprtja bi imeli le-ti, ne pa konsument. V ilustracijo samo en eksempel: „Neue Freie Presse“ od 21. t. m. je prinesla brzojavko, da se je plačevalo na izhodnih sejmi-ščih v, Srbiji za Italijo namenjeno, ne ravno izbrano živino z 70—82 lirami 100 kg žive teže. Ako primerjamo s temi številkami cene, ki so jih imeli prima o-grski voli dne 11. t. m. na dunajskem sejmui, namreč 62 —92 K 100 kg žive teže, potem uvidimo, da bi draginja z odprtjem mej še ne bila odpravljena. To velja Še veliko bolj kakor za Dunaj za provincijalna mesta in trge, ker pride Dunaj s svojimi trgovskimi zvezami in urejenim svetovnim trgom najprvo v poštev.
Iskati bo treba drugih sredstev, ako bomo hoteli res temeljito ozdraviti neznosne razmere. Po naših provincijalnih mestih bi bilo mogoče primerno o-snovati občinske mesarije. Dunajska velika občinska mesarija upliva zelo ugodno na ceno in dunajski listi poročajo, da so na Dunaju cene mesa veliko nižje, kakor n. pr. v Gradcu. Dne 18. avgusta je stal 1 kg boljše govedine v Gradcu 1 K 60 vin. do 1 K 80 vin., na Dunaju pa samo 1 K 16 vin. do 1 K 92 vin. Tako nekako kot v Gradcu so cene tudi v Mariboru, in to je vendar ogromna razlika.
Tudi znižanje raznih mestnih pristojbin, ki so po nekod naravnost oderuške in horendne, bo gotovo povzročilo, da bi cene mesu nekoliko padle. Sedaj se mora plačati po nekod do 16 K raznih pristojbin za vola ali kravo. Ako bi se to opustilo ali vsaj znižalo, bi imelo gotovo ugodne posledice.
Glavno našo pozornost pa moramo obrniti povz-digi naše živinoreje. Zboljšanje pašnikov in travnikov, okrepljenje planšarstva, zavarovanje živine, zadružno vnovčevanje, izpopolnjevanje zadružništva, to so pripomočki, s katerimi se da nezdrave odnošaje stalno sanirati.
*
Žitna letina na Ogrskem je letos izborna. Po malem lahko računamo, da se ,je pridelalo 50 milijonov meterskih stotov žita. Žito je že spravljeno, in sedaj bi morali pričeti ogrski veliki mlini svoje delo. Ravno sedaj so pa pričeli štrajkati mlinarski pomočniki. Ako vso stvar nekoliko globokeje premotrimo, se zdi, kakor da je ta Štrajk od mlinarjev samih insceniran, ter mu je namen, znižati! žitne cene.
Mlinarska obrt nima več nekdanjih zlatih časom Nastalo je preveč mlinov, ker so jih zidali mnogi samo radi špekulacije. Samo v okolici Budimpešte je 10 velikih mlinov, ki zmeljejo lahko 15 milijonov meterskih stotov žita na leto. Ker jih je že doma preveč in ker je nastalo tudi v inozemstvu več konkurenčnih podjetij, primanjkuje mlinom dela. Da bi pa imeli vseeno dober zaslužek, so inscenirali mlinarji štrajk svojih delavcev, ker upajo s tem znižati cene. Producent ne bo mogel prodati svojega žita, žitne zaloge bodo zaostale, ker ne bo nikakega povpraševanja in posledica padanje cene; tako računajo brihtni mlinarji. In res! Cena pšenice je že padla, cena moke je pa ostala na prejšnji višini.
*
* *
Vinska 1 e ti n a na Francoskem. Francosko poljedelsko ministrstvo naznanja na podlagi došlih poročil, da je smatrati letošnjo vinsko letino za popol-
noma uničeno. Le redki so vinogradi na Francoskem, kjer bi bila Še tretjina izdravega grozdja. Poleg tega pa vlada letos na Francoskem in v Švici še bolj mokrotno in hladno vreme, kot v naših krajih, zaradi cesar se je bati, da tudi trsni les ne bode mogel pravilno dozoreti in še bodoče leto v teh deželah ni upanja na boljšo letino,
V
„Narodna žrtev“ jv Žalcu.
Vedno težje dihajo liberalci, če se spomnijo svoje „narodne žrtve“ — Cokana! Kako tudi ne! Kron-ce, kiso jih dali za venec, bi se tako lahko porabile za kakšno „narodno“ požiranje v odrešitev naroda iz „klerikalnih“ verig. Lepa, 1 da, najlepša priložnost, udrihati po: klerikalnih tolovajih, hujskajočih kaplanih, krščansko-socialnih društvih — je šla po vodi. Najhujše je pa ostalo! ' Sramota, Večna, neizbrisna sramota na „liberalni naprednosti“, kakor jo imenuje „Straža“, je, pa ostala in ostane.
Kaj vse so mislili Žalčani — recimo rajši nekaj hujskačev v Žalcu, ki nimajo pod božjim solncem drugega dela, kakor krasti Bogu čas in teptati žalsko cesto — kaj vse so mislili ti ljudje doseči s svojo „narodno žrtvijo“ ! Bojne načrte, da jih lepših ni izumil nijtj oče Radecki, so snovali proti preklicanim „klerikalcem“'; ' vse „klerikalne“ stebre so videli se majati; gledali so že, kam bodo skočili, da jih n9 poškoduje kakšen podirajoč se „klerikalni“ steber; videli so že Antona Peskota z vrvjo okolu vratu in pa gospoda kaplana Schreinerja)' v verigah orožnikov stati pred državnim pravdnikom,
A sedaj! S polomljenimi perutnicami se vlačijo okrog, podoba strašne klavernosti! Cela dolina se jim smeji in jim privošči to blamažo, saj so si jo nakopali sami. Ko bi bili posnemali Lemberžane in pa 'vlekli vola po vrveh v zvonik, in bi (ubogi živali, ko bi že molela jezik iz gobca, samega usmiljenja,, češ, je že lačen, ponujali trave, ne povzročili bi tako velikega krohota, kakor so ga s to svojo „narodno žrtvijo“ !
Zategadelj se pa liberalci naj nič ne jezijo nad nami, mi vendar nismo za to tukaj, da bi liberalce vlačili iz blata. Juho, katero so kuhali, n a,j le srebajo sami, saj je zadosti vodena; za liberalce ravno prav. Mi gledamo sedaj čisto mirno, kako se zanjka, v kateri so liberalci, sama od sebe zadrguje in kako se liberalci zvijajo in premetujejo kakor riba, če jo vržeš na suho.
Mirta Stanku Vrazu.
(Konec,]
3.	Vrazov ilirizem je bojda frazarski. Res, tudi Stanko Vraz je bil otrok svoje dobe in ta doba ima na sebi nekaj mladeniško-sanjavega. A če premotrimo natančneje Stanka Vraza in ga primerjamo ž njegovimi sodobniki, vidimo v njem pravi realizem. Takrat se je mnogo govorilo in sanjarilo o slovanstvu, a malo jih je poznavalo slovstvo in zgodovino drugih slovanskih narodov. Vraz ne govori mnogo,f' ampak proučuje slovansko slovstvo. Pafriotična navdušenost je bila na slovstvenem polju plodovita, a pride Reše-tar iz Cerovca in začne s kritično vejačo ločevati pšenico od plev. Vraz je že tisti čas opozoril na skrilo zlato rudo naše zgodovine in narodopisja, ta ruda tiči v ljudstvu. Vraz sicer ni kabinetni učenjak kakor njegov ožji rojak in tovariš Miklošič* vendar ob stoletnici po pravici tudi naša veda polaga palmovo vejo na njegov spomenik, zlasti narodopisje in zgodovina. Pri Vrazu nam ugaja njegova demokratična poteza.
L.	1810, k1o se je Vraz rodil, smo imeli feudalno-ai> solutastično obliko vlade, sedaj Čez 100 let je naša politika dobila demokratičen značaj, imamo občno volil, no pravico. ‘Sličen korak je storila narodopisna in zgodovinska znanost.. Iz dvorskih salonov in kabine-jtov diplomatičnih intrigantov je stopila tudi med ljudstvo, iz hrumečega, krvavega bojišča tudi v tiho \a* Žko idilo. Oznanjevalec te struje je bil pri nas Stanko Vraz, ravno po njem so padle velike ideje evroo-skega kulturnega sveta na našo njivo. Vraz gre med
narod in s pravim poznanjem naroda hoče potegniti mreno iz oči svojim rojakom. Drobne sličice iz našega ljudstva, zgodovinske spomine naših domačih krajev .je umno vpletel v svoje poezije ter tako pokazal, kako se naj domači element! povzdigne do občne ve ljave. Ne, Vraz ni v tem oziru fantast, ampak nam Še sedaj kliče prav resno iz groba: proučujte svoj narod in njega zgodovino! Ko bi le ne bili zlasti mi štajerski Slovenci pozabili Vrazovih tradicij! Prihod, nje leto bo 60 let od Vrazove smrti, kaj smo v tem času storili? Imamo nekaj zgodovinskih spisov od Sle-kovca, Trstenjaka i. dr. A kje je naše zistematično narodopisje, kje imamo muzej, knjižnico, arhiv itd.? Naši nasprotniki so od vasi do vasi f pobirali' naše starine, napolnili si muzeje v Mariboru, v Ptuju, v Celju in celo v Laškem trgu, najboljše reči pa spravili v Gradec in na Dunaj, naši inteliigenti pa so se zibali na zložni blazini neumne fraze: Štajerski Slo-venci nimamo zgodovine! 1 In ko je naposled ob 11. uri začelo delovati v tem oziru „Zgodovinsko društvo“, je zadelo na vseh koncih na gluha ušesa;, brez moke, soli in ognja bi naj peklo kruh!
Ne „prav nič“, ampak prav mnogo ima Vraz povedati tudi našemu pokolenju! Vraz ni zanešenjak, ampak nasprotno opominja svoje rojake: naše delo in trpljenje je senca boljše bodočnosti, pripravljajmo olje v svojih svetilnicah, s pristno kulturnim delom v duševnem in gospodarskem področju. Ako je dr. Pri. jatelj z. Masarykom mnenja, da še tudi sedaj ni prišla doba vseslovanske kulturne zajednice, se je tega zavedal že tudi Stanko Vraz iji se menda zavedajo tudi sedanji pristaši „Starega ilirizma“!,, če se pa-vsak korak k temu cilju osmeši in proglasi za frazarsko zagašenjaštvo, ne pride nikoli do tega cilja. €e bi bilo to odvisno od Masaryka, tudi res no
bi nikoli prišlo do kake slovanske vzajemnosti in solidarnosti, ker ravno Masaryk je oni zli duh, ki v najodločiilnejših trenutkih in najvažnejših zadevah napeljujte vodo na mlin našim najljutejšim sovražni-kom. Ce iščemo bistre studenčnice prave slovanske zavednosti, jo najdemo boljšo pri Vrazu kakor v, motni cisterni Masarykovih kolobocij.
Gospod pisatelj bi z večjim pravom obrni’ na, naše socijalne demokrate Prešernove besede: „auch das verkehrte Streben ist besser als Apathie, gegen alles Vaterländische“, ko jih pa obrača na Vraza, mu dela 1 veliko 1 krivico. Vsaka vrstica Vrazovih poezij protestira zoper podtikanje — „Apathie gegen alles Vaterländische,“
Ako nam je zopern oni ilirizem, ki ga dr, Prijatelj očita dr. Ilešiču, pa ravno tako obsojamo cinični realizem, ' ki ometava z blatom častitljivo podobo Stanka Vraza.
Tko se i jedan danak čist borio za Slavu,
Tomu neče nikad minut vienac glavu.
Sodnij ski obrok.
Kmet Pankracij Grabotka stoji pred svojo, s svetlo, zeleno barvo barvano hišo in kadi tobak iz malega vivčka. Sive oči gledajo na streho, kjer se igrajo golobje,
„Dobro se jim godi“, 'si. ■ misli naš Pankracij Grabotka, „ker jih nihče ne sili, da bi morali kaj govoriti.“
Da se živalice, grgraje in skakljaj e medjpeboj umevajo, tega on ne sliši, ker je gluh kakor noč. In
Bolj nemirno čakamo na to, kedaj bodo liberal-ni listi v Celju začeli obsojati Cokana. Strah nas je namreč, .kam je naenkrat izginilo „stališče dostojnosti“, s katerega so liberalci presojali delovanje našega kaplana gospoda Schreinerja na Dobrni. (Sedaj, ko so liberalci v dno duše prepričani, da je začel Cokan in napadel fante,' bi morali čez vse dostojni liberalci vendar najti; v svojih slovarjih dostojnosti tudi kakšno besedo graje o takem početju svojega zvestega pristaša! Saj so se vendar zgražali liberalci obojega spola in vsake starosti nad našo organizacijo, zakaj da trpi Antona Peskota v svojih vrstah. Prvič povemo liberalcem, da 'Anton Peško ni bil in ni član Orla; idrugič pa naj si zapišejo liberalci, posebno v Žalcu, za svoja kosmata ušesa, da dokler bodo sami trpeli v svojih naprednih (!) vrstah ljudi, kakor je bil Franc Cokan, in iz njih delali celo „narodne žrtve“, da tako dolgo tudi mi nimamo najmanjšega vzroka obsojati fanta, ki je branil svoje življenje pred cestnim napadalcem!
Morebiti liberalci to razumejo! Ce ne, smo primorani, da liberalce opozorimo, naj vprašajo gospo vdovo Seniče.vo, kako je komaj rešila svoje, življenje pred Cokanom, ki ji je grozil z nožem, ko je še bil neoženjen in je sedanja vdova Cokanova služila pri Seničevih!, Ko bi živel gospod Koceli, bi vedel zapeti enako pesem o „hrabrem Cokanu“', sedanji „narodni žrtvi“, ko je moral' bežati pred Cokanom takrat, ko je sedanja vdova Cokanova služila pri Kocelijevih!
Ce to ne bode dovolj, ( pa vprašajte ' sorodnike Satlerjevega, po domače Jajčnikovega fanta, katerega je Cokan pred desetimi leti v St. Petru „pomiril“ v smrt!
Poglejte,, liberalčki, mi imamo boljši spomin in dobro bi bilo, če bi drugikrat, ko bodete zopet ustvarjali kakšno „narodno žrtev“ v Žalcu, vprašali nas za svet, da se ne bodete nesmrtno osmešili. Zato, pa le sedaj urno na „stališče dostojnosti“ in namerite svoje zlobne, a nič nevarne strele na samega sebe, ne pa na „Stražo“, „Slovenskega Gospodarja“ in na „Slovenca“, ker ne obsojajo Antona Peskota! Seveda, bobneče fraze so vam bolj in prej pri rokah, nego pa resnica —
„Stališče dostojnosti“ se tudi ne sme premakniti pred „kjidovnimi vilami“, in ker ste svoje „stališče dostojnosti“ zatajili, bo morebiti dobro, da vas mi o-pozordmo na to, da grajate in obsodite tudi Korenta, ki je, „skočil po kidovne vile“ dne 17, julija. Ker je pa nesreča hotela, da je Korenta zadela kap, imamo ž njim usmiljenje in ne zahtevamo, da bi proti njemu gromeli)r s „stališča dostojnosti.“ Pač pa bi, v vseh drugih slučajih radi videli to liberalno „stališče,“ Le nič ga ne skrivajte! Vse človeštvo, ki mu je stališče dostojnosti pri liberalcih čisto novo, vam bo hvaležno zanj! Pa tudi mi zahtevamo hvaležnost, ko dajemo liberalcem brez dvoma lepo priložnost, da lahko zopet obsojajo nož in slučajno tudi kidovne vile!
Močno se nam pa zdi, da se liberalcem z obsojanjem Cokana, oziroma samega sebe, ■ nič prav ne mudi. JSto, pa par dni že počakamo! Saj se tudi tistemu znanemu polžu, ki je sedem let lazil po plotu in nazadnje le padel na zemljo, ni posebno mudilo, am. pak Še hud je bil povrh, kakor pričajo njegove hladnokrvno izgovorjene., besede, ' češ, nagljiea ni nikoli prida! Sicer bi nobenemu žalskemu naprednjakoviču ne smeli očitati polževe narave, zakaj z (Lažmi in obrekovanjem so bili nagli, a sedaj z obsojanjem Cokana in sebe gre vendar prepočasi.
Vidi se sicer, kako se jim delajo gube na obrazih samih skrbi, kaj bi odgovorili na ,,, Slražine“ u darce, a kaj si hočeš, če ni več — „narodne žrtve“!
Iz te so vreli bojeviti članki kakor iz studenca, sedaj je ta luknja popolnoma zamašena in pri kraju je tndi — liberalna	m -	«««
m--------fe	v « iv, ;i	V i
Crna gora — kraljevina.
(Izviren dopis).
Cetinje, 24. avg. 1910.
Cela Crna gora, zlasti pa glavno mesto Cetinje, se pripravlja na veliko slavnost, proglašenje kneza Nikolaja I. kraljem. Svečanosti se bodo vršile od 27. do 29. avgusta po našem koledarju. Dospelo še ir angleško potrdilo, druge velevlasti so že priznale knezu novi naslov. Italijanski kralj, kralj bulgarski in srbski prestolonaslednik so prišli osebno; drugi vladarji bodo zastopani po odposlanstvih.
Po mestu napeljavajo telefon in elektriko, stavijo razne paviljone, lepšajo ceste is slavoloki, zastava mi in zelenjem, popravljajo vladna poslopja in Danilov dvorec.
Največja in najlepša zgradba je bila doslej avstrijsko poslaništvo, sčasoma ga prekosi veliko poslopje za skupna ministrstva, ki ga sedaj zidajo. Do-sedaj so bila nastanjena ministrstva v malih, pritličnih hišah s tremi pročelnimi okni in vhodom ob strani.
Ruski car je poslal vojakom, aktivnim in rezervistom (do 60, leta) popolnoma novo obleko. Vežbajo se pridno vsak dan, da bo parada lepša. Ponosno stopajo Crnogorci, saj čaka njihovo domovino proslava, kakršne narod še ni videl. Pričakujejo do 30.000 tujcev. Sobe so že skoro vse oddane, draginja že sedaj velika. Vprašal sem popa, ali je „gospodar“ kaj priljubljen? Odgovoril je značilno: Narod ga voli više nego li Boga.
Ker se boji vlada raznih sumljivih elementov, zato so straže ob mejah .’ojačene in vsak tujec se mora legitimirati, imena pa vsak dan dvakrat poslati vladi. Avtomobil vozi slednji dan v Kotor in Bar.
Politični pregled.
1 Cesarjeva zahvala.
Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je bla-goizvolilo izdati nastopno najvišje ročno pismo: „Ljubi baron Bienerth!
O priliki, praznovanja: Mojega f 80. rojstnega dneva so Mi; došle iz vseh delov Mojih dežel brez, številne čestitke in nebrojni dokazi zveste vdanosti, kar je globoko ganilo in razveselilo Moje srce, ki bije za, vse Moje narode enako vroče, in Me je o-krepilo za nadaljne delo,
S čuti globoke hvaležnosti za varstvo in pomoč, ki Mi jo je naklonil Bog v Mojem dolgem življenju, ’se vzdigujejo k Vsemogočnemu Moje vroče molitve, naj tudi v bodoče ne odreka Svojega blagoslova ' Mojemu delovanju, (posvečenemu ' blagru skupnega prebivalstva Mojih držav.
Vsem, ki so se Mene spomnili v teh dneh v ljubezni, izrekam iz vsega srca Svojo zahvalo, ter Vam naročam, da to javno razglasite.“
Bad Išl, dne 21. avgusta 1910.
Franc Jožef I. s. r.
Bienerth s. r.
Občinski svet v Sarajevu
je razpuščen. Bosanska deželna vlada je dne 23. avgusta razpustila sarajevski občinski svet. Razpisane so nove volitve za 17, oktober.
Agende občinske uprave je prevzel vladni komisar Brodnik.	*'’ i;(
I Volitve se bodo vršile po starem občinskem Šta-
Ce bodo izvoljeni Srbi in moslemini' sprejeli mandate, kar pa je zelo dvomljivo, in se bo vse vršilo z veliko naglico, potem je mogoče, ( da se bode občinski svet konstituiral še-le začetkom meseca decembra.
Svoboda na Mažarskem.
Volilna svoboda na Mažarskem je že tako grdo kompromitirana, da že ne vzbuja nikake pozornosti, če pridejo na beli dan še tako zelo neverjetni slučaji.
Sedaj se je zopet odkril mal škandalček, ki kaže volilno svobodo na Mažarskem v pravi luči.
Načelnik aranyostordskega komitata je '■ poslal naučnemu ministrstvu zaupno poročilo, v katerem naznanja, da je volil tamkajšnji učitelj Simonfi protivladnega kandidata. Načelnik zahteva, da se radi te ga prestavi učitelj v kako slovaško vas, da se s tem „štatuira eksempel,“
Novi tajni svetniki.
Sekcijski načelnik v trgovinskem ministrstvu dr. Mataja in sekcijski načelnik y naučnem ministrstvu Josip vitez Ranera sta imenovana za tajne svetnike.
Češka v linancijelnili zagatah.
Deželni odbor je z ozirom na slab financijelni položaj sklenil, da se letos ne vrše običajni tečaji v sadjarstvu, ki so se vsa prejšnja leta prirejali po de-želi,
) Železničarji v Bosni.
so imeli dne 24,; avgusta v Sarajevu veliko zborovanje, na katerem so izrazili razne zahteve glede pokojnin in svojih plač.
Ce se jim do 1. oktobra ne ugodi, pretijo, da se bode po vseh bosanskih železnicah pričela pasivna resistenca.
Iz socialne demokracije.
V Kodanju se je pričel v nedeljo dne 21. avgusta 8, mednarodni socialistični kongres, katerega se udeležuje do 900 zastopnikov, socialne demokracije iz vseh evropskih držav.
Nikolaj II. v ruski Poljski.
„Hamburger Nachrichten“ poročajo, da se car iz grada Friedberg na Hesenskem poda v Spalo v ruski Poljski, kjer ostane nekoliko dni. V spalskem gradu delajo že priprave.
Jubilej črnogorskega kneza.
Naš cesar je pisal črnogorskemu knezu sedaj ob priliki njegove oOletnicö vladanja lastnoročno pismo. V njem izraža cesar svoje veselje, ker mu je dana prilika, čestitati knezu k njegovemu jubileju. Nadalje omenja cesar velik gospodarski in kulturni napredek, ki ga je dosegla Crna gora pod vlado kneza Nikolaja ter končno naglaša, da z veseljem uporabi priliko, ki mu omogoča, da. prinese knezu dokaz prijateljstva in spoštovanja.
Važen sestanek.
Avstrijski zunanji minister grof Aehrenthal pride dne 27. t. m, v Išl in ostane tam do 29. t. m., nakar se poda v Solnograd, kjer se sestane z laškim zunanjim ministrom. Sestanku bodeta prisostvovala tudi laški poslanik na Dunaju in avstrijski poslanik v Rimu.
ker je gluh, zato misli, da ni večje težave na svetu, kakor govorjenje.
'Ali čeprav nerad govori, (ima vendar’ veselje nad lepimi 'barvami. Nad zelenim hišnim zidovjem se blišči rudeea strešna opeka, na njej je z velikimi številkami napisana letnica 1900.
Nasproti hiše stoji 'mogočna Šupa. (Na vsako stran vrat se sveti rudeče barvana neška, in v desni stoji sveti Pankracij, v levi pa podoba svete Ane,
Po gnojišču, ki leži na dolgo in široko pred hišo, rije par svinj, okrog leta raznovrstna kuretina, ki pobira zrnje — in vse te živali in živalice se vesele čisto tiho — kakor meni gluhi Pankracij Gra-botak — svojega življenja.
Naenkrat se sliši iz hleva glasno mukanje krave. Kmet misli, da je završala muha, in zamahne z roko preko ušesa. iTakoj nato zazveni drug glas sEo» zi nedeljsko tišino,, da je celo gluhi Pankracij slišal, kdo vpije. VivČek potisne v drugi kot ustnic in jo sedaj mahne z dolgimi koraki skozi vrata na vaško cesto. Čemu bi si pokvaril mir nedeljskega jutra s tem, da posluša govorjenje in vpitje?
On sicer spoštuje gospodarske prednosti stare Rotije, svoje sorodnice, ki je bivala pri njem že od smriM njegove žene — ali njenemu klepetanju in blebetanju se rad izogne.
Kdo drugi bi Še dalje na vaški cesti slišal, kako se Rotija jezi nad svojo hčerko Marijanko, da je Še ni iz cerkve, in nad Pankracijevim sinom Flbrija-nom, da ni nakrmil živine. Saj potrebuje živina tudi v nedeljo krme, ali ne?
Gluhi kmet vsega vpitja in krega ne sliši. (Veseli se prijaznega nedeljskega miru, ki biva povsod, samo v obližju stare Rotije ne.
Počasi korakajoč po cesti krene na stezo, ki
pelje proti njegovemu travniku, Gledat gre, kako rase trava in če je ni morda živina kaj popasla.
V solneu lesketajoč se travnik ' leži pred njim, prepleten z najlepšimi cvetkami, ih vse naokoli je tiho in svečano. Samo tupatam na poljskem potu se zasveti rudeča jopica te ali one kmetice,; !ki se vrača iz cerkve.
„Služba božja je končana“, si misli Pankracij. „Marijanka bo morebiti po (ti poti prišla iz cerkve in morebiti Florijan z njo.“
Marijanka je bila pri delu jako pridna. Pankracij Grabotka je večkrat dejal pri sebi, da zaleže ona za tri dekle. In zato ni imel nič proti temu, da bi se omožila f z njegovim sinom in dedičem Florija-noim
Bogata nevesta bi mu bila sicer ljubša, ali kdo jo bo iskal? Koliko govorjenja in nemirnega čakanja je treba, predno jo pripelješ svojemu sinu na dom.
Sicer pa —< saj je njegovo posetvo tako in tako najlepše in največje v vasi *— Florijan je njegov edini sin — / e, pa naj vzame dekleta, če mu je po volji.
„Stari smo“, je rekla Rotija, „in če se Florijan oženi z Marijanko, potem bomo Šli lahko k počitku, nobenih skrbi ne bo več.“
Zato je Rotija z vaškim učiteljem (pred njegovo veliko učenostjo je bilo Pankracija Grabotko že .kar strah) napisala vse potrebne listine.
Pankraciju je bilo treba reči le Še „da“ — za sredo je bil določen sodnijski obrok pred sodnikom — in stvar bi bila pri kraju.
„Prestara sva za delo“, to je 'trobila stara Rotija kmetu v oho dan nadan, toliko časa, da je verjel. In sedaj je čisto nemiren in nekako nevoljen čakal srede.
Ob zelenem travniku Jo stal in zrl ipo poljski
poti. — Ni bilo ne Marijanke, — in tudi ni bilo Florijana. —
Florijan je med tem časom sedel v gostilni poleg cerkve in pil.
Ko je Marijanka videla, kako je izginila njegova velika in Široka postava v krčmi, ji je postalo tesno pri srcu, (in čudna misel ji je Šinila ,v glavo: „Ravno tak bo postal enkrat, (kakor je njegov oče, malobeseden, neroden in dolgočasen v mišljenju in delu. Nekoliko gluh je že tudi!“
In bilo ji je, kakor bi siva senca zagrnijla vse poletno lepoto, kakor bi kak prav težek kamen padel na njeno srce.
Zamišljeno je stopala skozi vas.
Stara ženica je stala ob potu — mati Glombka, ki jo je poznala že od otroka. Bila je dekla pri Pankraciju, tedaj ko je prišla Marijanka s svojo materjo na Grabotkino posestvo. >Z njenim sinom Gregorjem je pasla gosi.
Mlado ’dekle je mislila nekako o tem in je nehote postala.
„Kako, mati Glombka?“ vpraša starko, ki kaže kolena in vzdihuje.
„Slabo, slabo, Marijanka. Noge me nositi nočejo več! — Daj, pomagaj mi, da pridem do železniške postaje!“
„Ali hočete kam odpotovati?“
„'Odpotovati ? Nikdar v žilvjenju se nisem vozila po železnici in se nikoli ne bom. Pa vendar bi se lahko zgodilo — zgodilo bi se lahko, Marijanka, da se vrne Gregor.“
„O — Gregor! Ali Še živi?“
Marijanka je odprla Široko oči, kakor bi gleda-, la nekaj neverjetnega pred seboj.
Starka pokima.
(Dalje prihodnjič.)
Ljudsko štetje.
(Ne narodnost, ampak „občevalni jezik,“)
Zadnja številka državnega zakonika ima' naredbo ministrstva notranjih stvari od 20. t. m. glede izvedbe ljudskega Štetja.
Po tej, naredbi ostane; tudi pri letošnjem ljudskem štetju rubrika „občevalni jezik.“
Vkljub temu, ■ da je poslanska zbornica v seji dne 22, junija t. I. vsprejela resolucijo, zahtevajočo, da se ima' pri letošnjem ljudskem Štetju | vpoštevati tudi narodnost,, se vlada vendar ni ozirala na omenjeni sklep zbornice, marveč je odredila, da. se ima ljudsko štetje vršiti edino-le na podlagi občevalnega jezika.
Vlada utemeljuje obširno ta ukrep, a bila bi si
to utemeljevanje lahko prihranila, da namen tega ob’ čevalnega jezika ni drugi, nego prikrajšati nas Slovane, oziroma Maloruse v Galiciji. Sicer pa naj nas Slovane Še tako potajujejo na papirju, iz sveta nas vkljub temu vendar ne spravijo.
Parlamentarna palača popravljena.
Ko se bodo vrnili meseca oktobra državni poslanci zopet v zbornico, bodo izvršene že razne pre-uredbe v parlamentarnih prostorih na Dunaju.
Finančni odsek dobi novo posvetovalnico, isto-tako tudi Italijanska klub.
Razni hodniki so preurejeni, tako, da bodo razni opozioionelni vladinovci lahko na tiho smuknili v svrho intrigiran j a K ministrskim frakom,
Ljubljana.
Za dne •30. 'avg. je sklican ljubljanski občinski svet k izvanredni občinski seji.
Na dnevnem redu je: poročilb deželnega predsednika jn volitev župana.;
Nadomestne volitve
za po dr. Luegerju izpraznjeni državno- in deželno-zborski mandat na Dunaju so razpisane na dan 28. oktobra.
Za državni zbor kandidira dunajski župan dr. Neumayer.
Poslanec Stapinski ov položaju.
Urednik; lista „Wiek Nowi“ je imel razgovor s predsednikom poljske ljudske stranke, poslancem Janom Stapinskim, ki se je izrazil o raznih aktualnih političnih vprašanjih tak'o-le:
Odločitev o kanalskem vprašanju pade v gali-škem deželnem zboru. Poslanci poljske ljudske stranke ne bodo glasovali za kanalsko predlogo, r marveč zato, da se dotične svote porabijo za potrebno regulacijo galiških rek.	I
Glede krize v Poljskem klubu je poslanec Sta-pinski mnenja, da se bodo razmere kmalu zboljšale, čim se nova demokratska stranka, ki šteje 12 članov, poljska ljudska stranka f in.1 konservativna stranka strnejo v kompaktno večino.
Dosedanji predsednik dr. Glombinski bo prisiljen odstopiti in na njegovo mesto bo izvoljen dvorni svetnik dr. German,
Glede gališkega deželnega zbora se je poslanec Stapinski izrazil, da bo v jesenskem zasedanju moral razpravljati o volilni reformi.
Stanek o češM politiki.
„ Venkov“ od 25., t. m. prinaša naslednje Stane-kovo situacijsko poročilo: „Od marsikatere strani se priporoča, naj se za rešitev sedanje krize združijo češke stranke. Pri sedanjih razmerah je pa težko doseči združenje, ker so nekatere češke stranke vladi na razpolago, akoravno na videz pövdarjajo, da so za opozicijo. Po mojem mnenju je potreben razgovor onih čeških strank, ki zavzemajo enako stališče v državnem zboru, naj si bo že v opozicijonalnem ali vladnem smislu. Na podlagi te združitve bi se moralo doseči nove volitve. Pri sedanji sestavi češke državnozborske delegacije je vsako sodelovanje pri vladi nemogoče, ako nočemo doživeti novega razočaranja. Cehi ne smejo privoliti v rešitev državnih zahtev, ker bi pofltej rešitvi bili gotovo, kakor že mnogokrat, potisnjeni iob stran.
Na Portugalskem
se pripravlja revolucija, V Ljsboni je proglašeno obsedno stanje., Cele so vedno v pripravi,1, enako tudi mornarica.
Portugalska vlada priznava odkrito,, da se je razvila neka nevarna zarotja, a ne daje sicer' nikakih pojasnil.
Konferenca hrvaške koalicije.
Minoli torek popoldne se je sestal' plenum hr-vaško-srbske koalicije. V prvi vrsti se je razpravljalo o banovi ponudbi v, „Narodnih Novinah“, da je pripravljen javno v plenumu koalicije pojasniti, zakaj je koalicija v sedanjem njenem sestavu nesposobna za nadaljno delovanje.
Po kratki debati: je bila ta ponudba soglasno odklonjena, ker je ban te svoje nazore že Itak imel priliko razviti na raznih posvetovanjih.
Nato se je izbral volilni agitacijski odsek, v katerega so bili izvoljeni za stranko prava: dr^-Tuš-kan, dr. Bauer,, dr. Mažuranič, dr. Novosel in dr. Lukinič; za napredno stranko: dr. Lorkovič, Wilder in dr. Šurmin; < za srbsko samostalno stranko: dr. PribičevSč, dr. Medakovič in I. Benjamin; za avtonomni klub: dr. Nikolič, dr. Badaj 4n Milan Rojc. iZa predsednika tega odseka sija bila izvoljena:	dr,
iTuškan in dr. Medakovič, za tajnika pa dr, Lukinič in Pribičevič. "
Prihodnji teden i bo imela koalicija ' zopet sejo, na kateri bo definitivno sklepala o ustanovitvi nove, enotne stranke.
Ob zaključku seje je dr. Tuškan naznanil, da bo načrt programa za novo stranko t izdelan najkasneje do prihodnje sobote.
Strankarski shod nemških radikalcev se bo vršifj letos dne 1. in 2. oktobra za vso državo na Dunaju.
Koreja.
Kakor smo že poročali, je Japonska anektirala Korejo.
Se pred dobrimi 10 leti je bila med Kitajsko in Japonsko ležeča Koreja docela neznana dežela. Se-le po vojski leta 1894 med Kitajci in; (Japonci se je svet začel zanimati za Korejo. Njeno veliko važnost sta spoznali zlasti Japonska in Rusija.
Poleg velikega strategičnega pomena krije Koreja v sebi tudi mnogo bogastva. Dežela ima velike množine bakra, svinca, srebra in zlata. Dasi se dobavlja zlato še na zelo primitiven način, se ga ven-dar-le dobi vsako leto Štiri do pet milijonov kron.
V Koreji je tudi zelo rodoviten svet;, prideluje se žito raznih vrst, riž, tobak, bombaž in še mnogo drugo.
Koreja je bila stoletja zaprta tujcem. Vsakdo je bil v smrtni nevarnosti, ako je prekoračil korejsko mejo.
Ljudstvo je zelo verno in pošteno. Narod bodo sedaj drli še bolj, kajti domačim oderuhom se je pridružila že druga vlada.
Japonsko cesarstvo je postalo sedaj za polovico večje, 'Japonska meri 417.000 kvadratnih kilometrov, Koreja pa 218,200. Koreja ima približno 9,800,000 prebivalcev,, je torej zelo redko naseljena.
Za Japonce je to zelo dobro, ker jim postaja njihova domovina zelo tesna. Aneksija ne bo prinesla Korejcem nič dobrega,
Turčija v trozvezi?
Londonski listi javljajo iz Carigrada,. da je približanje Turčije k trozvezi doršen čin.
'Obstoje baje dalekosežni dogovori, ki pa puščajo Turčiji popolnoma svobodno roko. Nemčija in Avstrija sta — tako javlja „Daily Chronicle“ — že eno leto snubili Turčijo in sedaj tudi dosegli svoj namen.
Konečni cilji nove zveze f imajo naperjeno ost proti, Rusiji,
Kolera.
Vsak dan prihajajo bolj vznemirljiva por očija o Širjenju kolere. Najprvo se je mislilo, da so glasovi o koleri v naših in sosednih deželah le časnikarska domnevanja, a prišlo je tako dafleč, da je sedaj res popolnoma resna nevarnost, da se ta grozna epidemija vgnezdi v naših krajih.
*
•	m
Na Dunaju je bilo že več slučajev kolere. V Franc Jožefovi bolnišnici je dne 24. avgusta umrla neka deklica na sumljivih znakih kolere. Dekle je bila služkinja pri nekem kapitanu. Nadalje je umrla na Dunaju na koleri tudi neka 451etna žena krmarja podonavske plovne ladij e.
Dne 25. t. m. se je pojavilo zopet več slučajev kolere na Dunaju. Zdravniki sicer izjavljajo v svrho pomirjen j a prebivalstva, da pri umrlih in kolere sumljivih bolnikih, ne najdejo nalezljivih bacilov, vendar je ves Dunaj resno vznemirjen. (Sanitarne in druge državne oblasti so odredile obširne odredbe, da se prepreči razširjenje te azijatske kuge.
Železniško ministrstvo;(je določilo stroge predpise za potujoče občinstvo po železnicah. Uporabiti se morajo vse določbe, s katerimi se skuša preprečiti Širitev kolere, 'Sprevodniki in načelniki postaj morajo strogo paziti na potnike. Potniki;, ki prihajajo iz Italije, Rusije ali drugih radi kolere sumljivih dežel, se morajo skrbno ločiti od drugih potnikov.
Iz Reke se poroča dne 24. t. m.:
Parnik „Brasso“, 1 last { ogrskb-hrvaške plovne družbe, je pripeljal y Reko 8 od kolere okužene Ru-munce, ki so se nameravali izseliti v Ameriko. La-dija in vsi potniki se morajo podvreči razkuževanju.
Izletniki v bližini Reke beže domov.
*
* *
Galicija je vsled sosednje 'Rusije v veliki nevarnosti, da se razširi kolera. Do danes se je pojavilo v Galiciji že več slučajev kolere. Na vlaku je med Lvo-vum in Krakovem zbolel neki Ruczinski. Vse potnike in železniške vozove so takoj desiniecirali. Časniki poročajo, da se je v vasi Uhrynov ob ruski meji pojavilo več nevarnih siučajev kolere; nek zidar Ščuka je umri. V ruskem obmejnem mestu Tomaševem je v eni ulici zbolelo 10 oseb na koleri.
• *
V Rusiji se širi kolera zelo nevarno. Vsak dan Umrje mnogo ljudi, V Petrogradu in Moskvi ter drugih večjih mestih so celi mestni deli okuženi. Ker v Rusiji ne poznajo modernih zdravstvenih odredb proti koleri, se je bati, da se razširi ta nesreča tako, kot Še nikdar do sedaj. Mnogo ljudi beži iz mest na deželo.
• • "
Radi kolere so odpovedane rumunske velike vojaške vaje., (Veliko Število kmetov'l se je obrnilo na ministrstvo s prošnjo, naj se vojaške vaje odpove,
ker je radi bližine ruske mejcf nevarnost okuženja velika.
Poljedelski in minister notranjih zadev sta to vpoštevala, ter sta stavila kraflju tozadevni predlotr, ki je bil odobren.
V	južni Italiji se kolera silno širi. Slaba letina je povzročila veliko pomanjkanje in ne mal vzrok tega je hitra Širitev te epidemije.
Sedaj je odpotoval v okužene kraje državni tajnik Calissano, da uredi vse sanitarne odredbe «enotno. Oblasti z mrzlično naglico delajo, da bi ustavile razširjanje.
Najnovejša poročila pravijo, ' da se je že med vojaštvom pojavilo več slučajev kolere,
V	Krakovu, Lvovu, Prozemizlu In KaŠavi jo obolelo nekaj rezervistov in v Lvovu en poročnik.
Ob državnih mejah morajo vsi tuji potniki izstopiti, da se preiščejo.
*
* *
Da se v naših krajih ' ne vgnezđi ta nevarna epidemija, svetujemo, da se drži naše ljudstvo strogo snage. Najbolj se kolera vkorenini tam, kjer vlada nesnaga. Skrbno umivanje, kopanje, snažno perilo in posoda, varstvo pred velikim prahom, snažnost v straniščih in stanovanjih so glavni pogoji, da se kolera ne bo razširila, Pokvarjena jedila: klobase, meso in sir, zelo vplivajo, da se tisti, ki jih uživa, naleze kolere. Slaba pitna voda in sadje je najbolj sprejemljivo za kužne bacile. Nikdar torej ne piti vode, ki je stala f na solncu in je izpostavljena cestnemu prahu, .Varujmo se gnjilega sadja; s sadjem, ki prihaja z Italije, pa se najložje zatrosi kolera. Pazimo torej na jedila in držimo strogo snago, če se hočemo obraniti kolere.
Raznoterosti.
Nadaljevalne obrtne Šole na Štajerskem, so ravnokar dobile znatne deželne podpore. Omenjamo le, da je sedem obrtnih šol v Gradcu dobilo 7750 K kot podporo. Na Spodnjem Štajerskem so dobile sledeče šole podporo: Celje,800 K, Maribor 2600 K,, Ptuj 300 K, Radgona 500 K, Slov, Bistrijca 150 K, Slov. Gradec 200 K, ter tri slovenske Šole v Žalcu 200 K, So-šjanju 250 K in v St. Juriju ob juž. žel. 100 K. Kako lepe podpore odpadejo na nemške obrtne Šole, na slovenske pa tako malo, ker jih nimamo več. Zganite se,, merodajni činitelji, in ustanovile obrtne Šole, za katere dobile od države in dežele lepe podpore, koristite pa v veliki meri samemu sebi,, 'oziroma slovenskemu obrtniškemu stanu.
Socialni tečaj za kat. nar. abiturijente in akademike se je vršil v dneh 23., 24. in 25. t. m. na Sv. Joštu nad Kranjem.'-Udeležilo se ga je blizu 40 dijakov. Predavala sta dr, Krek in dr. Korošec.
Pozor! Ne zavijajte jedil, bodisi mesa, klobas, sira, sadja itd., v časnike ! Sedaj, ko je nevarnost, da se razširi kolera, moramo biti v tem oziru strogo previdni. Snaga, snaga in zopet snaga je glavni pogoj, da se obranimo tega nevarnega ljudskega sovražnika.
Celjski mladini so se vzdramili. Neprestani nar padi „Slov. Naroda“ na mladine so jim vendar razburkali kri. „Narodni Dnevnik“ od 25. t. m. je ponatisnil ostro notico „Rdečega Prapora“ proti sklepu napredne stranke, da se vsa odločitev glede nadaljnih korakov v zadevi nepotrditve prepusti Hribarju, in pristavlja sicer boječe, a vendar, da je to tudi njegovo mnenje. Spor v liberalnem taboru postaja vedno bolj lušten. Se dr. Brenčič bi moral reči kakšno o „lilij alki liberalne stranke“, potem bi bilo Še zanimivejše.
V Ljubljani se je vršil dne 22. t. m. občni zbor „Mlekarske Zveze“, V pretečenem letu je imela ta zveza prometa 1,40.474 K 25 vin., čistega dobička 3288 K 40 vin. Promet se je proti onemu iz leta 1908 trikrat pomnožil.
Romanje v Jeruzalem. Romarski odbor naznanja, da sta prazna Še dva ženska prostora v I. razredu, dva v II. in eden v III. Do 28, avgusta se Še sprejmejo potniki za ta prazna mesta. Poslati se mora takoj denar in potni lisi. Oglasiti se je pri romarskem odboru v Ljubljani.
Vedno lepše. Razdor v liberalni stranki je dosegel svoj višek. „Slovenski Narod“ od dne 25, t. m, ima sledečo velezanimivo in za y liberalnem smislu žalostne razmere zelo značilno vest:) „Dr. Iv. Tavčar in dr. Triller se ne spuščata z brezimnimi obrekovalci v nikakršno polemiko več, temveč jim bosta dala priliko, da v javni sodni dvorani dokažejo resnico svojih trditev.“
Nepristranost južne železnice. Velikokrat smo imeli že priliko opozarjati na nepristransko postopanje južne železnice, ki daje nam vedno brce, čeravno vozi po naši zemlji in ji dajemo mi Slovenci Iveliko zaslužka. Zopet nov Škandalozen slučaj. V celjski okoliški občini ima južna železnica volilno pravico vi. razredu, kjer je tudi vsak posamezni glas odločilen. Dr. Ivan Benkovič je interveniral pri generalnem ravnatelju dr. Alfredu Kaizl, naj se vzdrži volitve, kar pa se mu ni ugodilo. — Kako naj imenujemo ta- . ko početje ? Da je izzivalno, bode vsak pripoznal. In , taka izzivanja naj Še nadalje hladnokrvno prenašamo. Tako ne ho šlo dalje, kajti prišel bo dan obračuna, katerega go mi pač nič ne bojimo. Gospod generalni ravnatelj 'južne železnice pa je za eno blamažo bogatejši, kajti ni sö mu posrečilo, rešiti gnilega, celjskega nemštva s pooblastilom.
V kn. šk. dijaška semenišče v Mariboru so bili letos na novo sprejeti iz II. gimn. razreda: Janez Drev. iz Smartna na Paki, Janez Granfola, iz Sv. Lovrenca v Slov. gor., Ivan Grebenšek iz Šoštanja, Franc Jazbinšek iz Sv. Vida pri Planini, Janez Lukman iz Ormoža., Karol Prelog od Sv. Jurija na Ščavnici, Franc Veber iz Frama in Anton Zemljič iz Kapele pri Radgoni; iz III. razreda: Anton Hrastnik iz Dobja, iz I, razreda : Janez Goršič iz Svetinj.
Bij! To liberalno načelo, ki se je uporabljalo drugače brez pardona proti nam, in je liberalno časopisje dan za dnem nas pobijalo z najumazanejšimi sredstvi, so začeli liberalci sedaj prakticirati v medsebojnem boju. Zelo veselo je' čitati, kako se sedaj mladim in starini, torej ljudje, ki dobro poznajo liberalne težnje in liberalno moralo, borijo na nož v lastnem taboru. Vse lepe lastnosti o koritarstvu, o sebičnosti, o častihlepnosti, o umazanosti in kar je še drugih takih lepih „čednosti“, ki smo jih mi že velikokrat osvetlili, si mečejo sedaj liberalni bratci med seboj v obraz. Mladini predbacivajo starinom, da nič ne delajo, da so buržoazijci, da se jim gre samo za polne sklede, radi katerih izdajo vse svoje iprograme in še marsikaj drugega. Starini pa tudi ne ostanejo dolžni odgovora. „Slovenski Narod“ od 23. t. m. tako označuje „delovanje“ škalašev, med katerimi imajo glavno besedo prejšnji člani izvrševalnega odbora narod-no-napredne stranke na Kranjskem: Nekateri mladi ljudje, ki so še pred par leti na najgrši način ruvali zoper narodno-napredno stranko, potem pa sami vanjo stopili, hočejo danes vso stranko komandirati in terorizirali, dasi večinoma Še pasivne volilne pravice nimajo in torej še politično niso polnoletni. Ti ljudje in njih zavezniki, ki se pa ne upajo na dan, ker vedo, kako 'oi jih javnost, pozdravila, niso še ničesar koristili, samo razodevali so in povzročili stranki največjo (škodo . . . Priznavamo vsakemu pravico svobodne kritike in svobodno tudi vsakdo lahko kritikuje dr. Tavčarja, Ali med kritiko in med lopovščinami je bistven razloček, To pa so lopovščine, in nič drugega, kakor lopovščine, če se pisari, da sta dr. Tavčar in dr. Triller žrtvovala Hribarja. — „Slovenski Narod“ od 25, t, m. pa prinaša sledečo pikantno karakterizacijo gotovih, na podlagi moderne etike „delujočih“ mladmov: Tisti skaloviti značajniki, ki jih diči samo posebno razvit instinkt za dobre službe in korita, in katerih politično in gospodarsko „delo“ je tako, da je povzročilo stranki največjo Škodo, hočejo (s spletkami samo sejati razdor in s hujskarijami vstvarjati nasprotja, da bi mogli v kalnem ribariti. — Naj zadostuje! Radovedni smo, kako se počutijo celjski mladini, ko čitajo take „zanimivosti“ v liberalnih listih. Njihovo, po koritih hrepeneče srce gotovo krvavi, ko slišijo take „ljubeznivosti“. Resnica pač v oči bode.
Hinavci. Naši liberalni postenj ako viči se silno razburjajo, ker je imenovan Dreilak za Šolskega nadzornika v mariborskem okraju, To je pa sama liberalna hinavščina. Dejstvo namreč je, da so se liberalci potegovali za to, da je postal Heric okrajni nadzornik ptujski. 'S tem intrigjranjem f so r onemogočili vsako akcijo naših poslancev glede mariborskega o-kraja, ker vsak bi bil moral že vnaprej vedeti, da se Dreflaka ne da ubiti. Vse sedanje liberalno kričanje je samo izliv liberalne politike, ' ki rabi za svoj obstoj Škandale. Poleg vsega tega pa Še vprašamo dr, Kukovca, koliko korakov je on napravil v tem o-ziru. General liberalne stranke je vendar zaščitnik liberalnega učiteljstva in z njim združene nemšku-tarije.
Napredek katoliškega gjibanja med Cehi. kirn-ski socialdemokraški dnevnik „Rovnost“ se pritožuje, ker tako zelo napreduje katoliško organizatorično gibanje med Cehi, Od 1. januarja 1910 do 1. julija se je na Češkem ustanovilo 147 podružnic Gospodarske zveze krščanskih čeških kmetov. Nadalje se je osno. valo 49 čeških kmečkih mladeniških zvez, 14 mladeniških zvez za krščansko mladino v mestih, 8 podružnic splošnega krščanskega obrtnega društva in 5 podružnic krščansko-sociajne obrtne zveze. Torej v 6 mesecih se je na Češkem ustanovilo 223 novih organizacij katoliško mislečih Cehov.
Dobava železniških pragov. Železniško ministrstvo je razpisalo dobavo železniških pragov. Ta dobava ni tako velika, kakor prejšnja leta1.
Vrhove gorenjskih planin je zadnje dni pobelil sneg, ki je ozračje znatno ohladil. Tudi v ravninah se njegov vpliv malo pozna, vendar pa prevladuje prijetno, toplo vreme.
Novi vrhovni ravnatelj Salezijancev. Dne 16. t. m. se je vršil v San Šalice blizu Turina na Laškem generalni svet Salezijancev. Navzočih je bilo 74 odposlancev ! iz celega sveta. Za novega vrhovnega predstojnika Salezijancev (po smrti don Mihaela Rua) je bil izvoljen duhovnik profesor Pavel Albera.
Frischaulov dom na Okrešlju je obiskalo vkljub slabemu vremenu v letošnji sezoni 320 turistov, med njimi mnogo Cehov, a tudi — Nemcev.
Kdo je zakrivil, da Hribar ni bil potrjen? Liberalni listi so dolgo časa trosili okrog po sveth laž-njivo vest, da so „klerikalci“ zakrivili Hribarjevo ne-potrditev. 1 Ker mora biti celjski „Narodni, Dnevnik“ povsod, kjer se kaj laže, zraven, je umevno, da je to vest Širil tudi ta poštenjakovič. Radi prepirov, ki vladajo med mladini in starini;, so pa sedaj vendar povedali ti „pravicoijubni“ bratci resnico. Mladini o-čitajo dr. Tavčarju in dr. Trillerju, da sta ona dva intrigirala proti Hribarju ter ga že „pred mesecem dni žrtvovala“, starini se pa branijo v „Slovenskem
Narodu“, ki ima v jutranji številki od dne 25. t. m. sledečo debelo tiskano trditev: („iTisti temni elementi (to so mladini ali skalaši, op. ur.), ka so, največ krivi, da Hribar ni potrjen, so začeli s podvojeno silo nadaljevati svoje podlo početje in obsipati dr. Tavčarja, in dr. Trillerja z najgrjimi obrekovanji.“ Kaj sle® iz vsega tega? Da so brezdvomno liberalci sami povzročili nepotrditev, ker rabijo politične škandale in ljubijo — korita.
Slavnosti ^tvoritve Slovenskega doma I v St. liju v Slov. gorsl se udeleži bralno društvo na Dobrni z zastavo. Prosimo društva, da prijavijo svojo u-deležbo,
6 tedenski gospodinjski tečaj na deželni kmet. Šoli v St. Jurju ob jnž. žel. začel se bode dne 5. septembra t. 1. ter trajal do 15. oktobra. Namen tega tečaja je, kmečka dekleta pripravljati za njih bodoči poklic kot gospodinje. One naj bi se vsposobile, da znajo razumno sodelovati pri razvoju kmetijstva tako pri pridelovanja kakor tudi posebno pri umnem predelovanju in | porabi pridelkov, varčnost in vspešnost vporabe -povišati. One naj spoznajo naloge gospodinje glede dobrobitja družine in naj postanejo zmožne te naloge tndi prav izpolnjevati. Število udeleženk, ki se sprejemajo, je omejeno na 10. Teh 10 dobi vse prosta mesta. V zavodu dobijo brezplačno poleg poduka tudi hrano in stanovanje. Ukloniti se pa morajo brezpogojno hišnemu in šolskemu redu. Podučevalo se bode teoretično in praktično: Vrtnarstvo in poraba sadja. Govedoreja, svin-jereja in perutninstvo ter mlekarstvo Gospodinjstvo: pripravljanje jedil z ozirom na domače pridelke in navade. Naloge gospodinje v stanovanju in knhinji. Računanje in knjigovodstvo gospodinje. Kako je skrbeti, da se ohrani zdravje, kako se streže bolnikom itd. Prapje. —fProšnje za sprejem naj se pošljejo najkasneje do j2. septembra podpisanemu ravnateljstva. Sprejemajo se le dekleta štajerskega rodu, ki so dopolnile vsaj 16. leto in so vsaj v ljudski šoli dobro napredovale. — Ravnateljstvo štaj. deželn. kmet. šole r Št. Jurju ob juž. žel.
Štajersko.
Mariborske novice.
Posvečevanje novega oltarja pri Sv, Jožefu pri Mariboru. Veličastna je bila in nepozabna nam bo slovesnost, ki se je vršila minolo nedeljo, dne 21. avgusta v cerkvi sv. Jožefa pri Mariboru. Prevzvi-šeni knezoškof dr. Mihael Napotnik so posvetili novi oltar presv. Srcu 'Jezusovemu. Že v soboto je mogočno streljanje naznanjalo daleč na okoli, da se ima vršiti nekaj posebnega. Na predvečer ob 6. uiri se pripeljejo prevzvišeni knezoškof z relikvijami sv. mučenikov, ki so se imele vložiti v novi oltar. V spremstvu stolnega kapiteljna in druge duhovščine so se prinesle relikvije v cerkev in položile na stranski oltar, pred katerim so se potem opravile predpisane molitve: zornice in hvalnice, po katerih so se Nj. ekscelenca odpeljali zopet domov. V nedeljo na dan posvečenja so se premilostni knezoškof pripeljali ob 8. uri, in bili ob lepem slavoloku, kjer jih je čakal stolni kapitelj, duhovščina, slov. izobr. društvo, belo oblečene deklice z banderčki in ljudstvo, s pozdravnim nagovorom č. g. superiora, ter navdušenimi nagovori dveh deklic in enega dijaka, slovesno sprejeti, katerim nagovorom so premilostni knez krasnomilo odgovorili. Potem je bil slovesen vhod v zelo lepo ozaljšano cerkev. Pričeli so se sv. obredi posvečevanja, katere so prem. knez ob obilni asistenci, stolnega kapiteljna in mnogo duhovščine izvrševali. Po končanem posvečenju so prevzvišeni z mogočnim glasom popevali sveto pontifikalno 1 mašo, kateri je sledila krasna pridiga. V tej so .prevzvišeni omenili za uvod dosedanje slavnosti in nove nabavitve pri sv. 'Jožefu, s katerimi se je cerkev skoraj čisto preobličila. Potem pa so razpravljali o današnji slavnosti posvečenja novega oltarja in govorili s pretresljivo ginljivimi besedami o Srcu božjega Sina, da je bilo ljudstvo, katerega je bila prostorna cerkev natlačeno polna, v dno srca ganjeno. Po končani pridigi so šli nadpastir, dasiravno zelo utrujeni in razgreti, Še k darovanju okoli oltarja ter darovali za novi oltar lepo svoto. Nato se je zapela zahvalna pesem, s katero je bila ta, za Studence pomenljiva slovesnost končana.
Marburgerca se jezi, da so njeni bratci pri vo-litvi v celjski, okolici tako docela pogoreli. Ko bi šlo po želji mariborske tetke, bi morale biti vse občine na Spodnjem Štajerskem v rokah nemškutarjev in nemških nacionalcev, ki se razumejo na občinska gospodarstva,. kot zajec na boben. Sicer se bo morala |pa „Marburgerca“ pripraviti še na več takih propadov, kot jih je letos že v obilici doživela.
Maribor. Mariborski Slovenci se bodo v velikem številu udeležili slavnosti otvoritve „Slovenskega Doma“ v St. liju v Slov. gor. Posebno naše vrle dame se pripravljajo za prijazno sodelovanje pri ljudski veselici. Vsem mariborskim Slovencem in Slovenkam naj velja deviza: 8. septembra vsi v St. Ilj!
Duhovne vaje, o katerih smo že zadnjič kratko poročali, so se danes v perkvi sv. Alojzija slovesno končale. O. Emil Volbert je v sklepnem govoru krasno slikal nebeškega Kralja, ki kliče dušne pastirje na delo. V prisrčnem nagovoru se prevzvišeni nadpastir zahvali vodji duhovnih vaj, izraža veselje nad obilno udeležbo, ter se milo poslovi od svojih dušnih pastirjev in izroča pozdrave in zahvalo tistim, ki so jih med tem časom nadomeščali. Pri sv. maši obhaja, prevzvišeni vse navzoče duhovnike in sklene s Te Deum in z blagoslovom vzvišeno svečanost.
Norci. Nemški listi se jeze radi lepe slavnosti, ki se je vršila ob priliki posvečenja oltarja v Studencih pri Mariboru. V svoji onemogli jezi napadajo pre-vzvišenega knezoškofa, ker je imel slovensko pridigo. Pravijo ti neinškutarski „kulturonosci“, da ljudstvo prevzvišenega nadpastirja ni razumelo, ker je govoril v novi (?) slovenščini. Tem gospodom svetujemo, naj najprvo poskrbe, da bodo njihovi zgornještajerski trdoglavi jokelni razumeli njihovo duševno nemščino, nas Slovence in naš jezik naj pa puste v miru.
Mariborski občinski svet je imel dne 24. avgusta sejo, v, kateri so si mestni očetje izvolili nov gledališki odbor. Pri tej priliki so se do dobrega skregali zaradi slabega gospodarstva pri gledališču. — Stavbeniku Kiffmannu se da stavbenoi dovoljenje za neko stavbo v Schaffnerjevi ulici. V seji se je sprejela tudi resolucija, s katero se poziva, vlado, da se naj dovoli tudi za Maribor uvoz zaklane živine iz Ru-munije in Srbije. Lepi kmečki prijatelji.
Zahvala. Za mariborski Orel šo darovali čč. gospodje duhovniki ob priliki duhovnih vaj 21 K 50 vinarjev. Blagim gospodom darovalcem izreka odbor Orla najsrčnejšo zahvalo. Na zdar!
Maribojr. Urednikom okrog „JMarburjgerce“ so se menda res skisali možgani. 'Eden od njih sliši _ gotovo travo rasti, ker se kakor jezljiva osa zapičuje v četrtkovi številki v cerkveno slovesnost, ki se je vršila pri Sv. Jožefu pri Mariboru. Sfrah in groza pre-šinja mariborsko nemštvo, ker se ta slavnost ni vršila tako kot bi želeli razni nemčurski odpadniki. Ta slovesnost, ki se je tako krasno obnesla in je pričala o vernosti našega ljudstva, /zelo peče, odpadnike. Losvonromovci, vedite, da katoličani ne bodo šli vašega pastorja vprašat, ali smejo tako ali tako obhajali kako cerkveno slavlje.
Celjske novice.
Okr. šolski svet celjski je na svoji redni seji dne 22. t. m. sklenil, da se šoli v Teharjih dovoli še nadalje paralelka, in oa se učitelju na celjski okoliški šoli, Josipu Žagerju, dovoli dopust še eno leto v svrho nadaljne umetniške izobrazbe. Soli na Kalobju se je dovolilo, da se preložijo glavne počitnice na čas od 16. avgusta do 15. oktobra. Prov. učitelj na celjski* okoliški šoli Rudolf Deiakorda, se je premestil na Teharje; na njegovo mesto pride s Teharjev Franc Hribernik.
Celje. Slaba prede celjskemu nemškemu domu. „Deutsche Wacht“ celo v inseratnem delu kriči nad Nemci, da morajo zahajati bolj pridno v „Deutsches Haus“, Ker se pošteni Nemci, ki jim mrzi vsiljivost celjskega terorizma, ogibajo tega „Heima“, čutijo lastniki, da se bliža hud „kräh“. Zatorej so razvili zadnji čas strastno agitacijo, da bi privabili čim več nemških gostov. Čudno je pri vsej gonji, da se prepoveduje od neke strani obisk, oziroma prenočevanje v hotelu pri „Belem volu“. Bo treba povedati gotovim krogom nekaj prav vročih.
Celje. Nemški listi kričijo, da manjka v občinski blagajni okolica Celje čez 2000 K občinskega premoženja. Nemci so celo okolico in mesto Celje prelepili še pred volilnim dnevom z letaki, na katerih se predbaciva Slovencem slabo gospodarstvo. Računali so, da bodo slovenski volilči kar trumoma lazili za nemčurji vsled teh „razkritij“. Delali so račun brez krčmarja. Zastonj je bil ves trud nemškutarskih mazačev, zastonj ves izdani denar: sramotno leži nem-Čurstvo na tleh. — Zanimivo je, da je deželni odbor tik pred volitvami skušal pomagati našim nasprotnikom. Ali to ne diši preveč po pristranosti na ljubo Nemcem? Kljub temu lahko zapoje dr. Ambrožič in njegovi zvesti: „O mein lieber Augustin, alles ist hin
Ptujske novice.
Huzarji kot duhovi so strašili opolnoči v Cirkovcah na Dravskem polju. Dezertirali so, osem po Številu, in prišli peš iz Maribora v Cirkovce, ki so jim ostale od letošnjih strelnih vaj v prijetnem spominu. Močno so se prestrašile ženske, ki so se vračale domu, ko so molče bele postave z rudečimi kapami stale ob cesti. Dezerterji so se javili prostovoljno pri orožniškem poveljstvu v Cirkovcah in jako prosili, naj se jih vede nekam do losebe, kateri bi mogli potožiti nečloveško mučenje, nazaj pa ne gredo, rajši se dajo vsi postreliti. Izmed vojakov je znal le eden malo nemški, drugi so le pritrjevali svojemu tolmaču. Upamo, da se jih bo sedaj vsaj poslušalo, ker, so v Ptuju prišli do besede, v Mariboru pa ne. Baje so vsi veliki siromaki iz lOgrskega.
Ptuj. Dring, kot načelnik ptujskega okrajnega zastopa, pošilja v nemške liste razglase, da razpisuje okrajni zastop mesto II, okrajnega tajnika. Zanimivo je pri tem, da zahteva Orni g znanje slovenščine, — vkljub temu, da mu slovenščina hudo mrzi. Ali se je izučil, rda se brez slovenščine v Ptuju ne da izhajati?
Ptuj. Pri občinskih volitvah v Poberžu pri Ptuju, ki so se vršile v sredo in četrtek, je zmagala nem-škutarska stranka.
Ptuj. Odločnost je najlepša lastnost vsakega moža. Cincanje sem in tje nam nikjer ne dopade. Tako se moramo tudi v javnem življenju odločiti za eno ali drugo stran, ter na strani, ki jo (spoznamo za dobro, vstrajati in delati kot možje. Nihče ne more več tajiti, (da je cirilmetodova družba postala liberalna organizacija in če jo tudi omilovanjai vredni feldpater v „Slogi“ še tako razborito brani, češ, da na njenih Šolah (deluje 7 katehetov. Tudi na šulferajnskih šo-
obračajo od, njega, ker slinijo in öitajo v časnikih o škandaloznih razmerah, ki vladajo v tem anarhističnem mestu. Zares, krasne, zelo krasne razmere so
ilah morajo delovati slovenski narodni katehetje, vkljub temu Še niso Šulferajnske šole slovensko-na-rodne. Ne trapimo torej sami sebe, ampak bodimo v vsem javnem življenju možje. „Slovenska Straža“ je naše društvo in tega se držimo.
Drugi kraji.
Hoče. Umrl je tukaj 171etni sin veleposestnika Zebeta, Ivan. — N, v m. p.!
Fram. (Poizkušen umor.) V sosednji občini Ranče se je dne 23. t. m. zgodilo težko hudodelstvo. Posestniška hči Alojzija Tropin iz Ranč je hotela s samokresom ustreliti ISletno Marijo Žigart, viničarsko hči iz Reke, lara Hoče. Zadela jo je v trebuh in smrtno-nevarno ranila. Vzrok poizkušenega umora ni znan. Oče Marije Žigart je hčerko odpeljal drugi dan v Maribor v bolnišnico, orožniki pa hudodelnico v zapor v Maribor.
Nečuvena surovost. Pretečeno soboto, dne 20. t. m. zvečer se je Ölletni berač Valentin Dvoršak iz Stepnega vračal iz Slovenske Bistrice proti domu. Blizu Črešnjevca sta ga napadla dva neznana fanta ter zahtevala z vso silo denar od njega. Ker je pa ubogi Dvoršak trdil, da nima več kakor 1K 20 vin. pribera-čenega denarja, sta ga ta dva suroveža zgrabila, ga ivrgla na tla, in med tem, ko ga je eden izmed zločincev tiščal na tla, ga je drugi z nožem oskrunil. Po storjenem dejanju sta pustila zločinca Dvoršaka ležati in sta zbežala. Pripomniti ;se še mora, da, so bili pri zločinu navzoči štirje možaki, a dva sta samo gledala.
Petelin ubil otroka. V Poljani v mariborskem okraju je sedel poldrugo leto stari Konrad, sin viničarja Jurančiča sam na domačem dvorišču. Otrok je imel v roki kos kruha, kar je opazil tudi petelin soseda Veronika, Med otrokom in petelinom se je gotovo vnel boj za kos kruha, kajti, ko je vsled krika pritekla na dvorišče sestra malega Konrada, je videla, da je stal na otrokovem hrbtu petelin, otrok pa je bil že ves krvav za ušesom. Poškodba je bila tako težka, da so prepeljali otroka v bolnišnico v Maribor, kjer je vsled otrpnenja možganov umrl.
Sv. Urban pri Ptuju. V soboto, dne 20. t. m. je kočarju Tekmecu v Spodnjem Velovleku pogorela hiša in gospodarsko poslopje.
Rogaška Slatina. Dne 21. avgusta je umrl pri svojih stariših g. Konrad Pažon, stud. iur. Zdaj po leti bi bil dovršil svoje študije in bi postal doktor, a huda bolezen pa je mučila celo pomlad do zdaj. Voljno jo je prenašal in bii previden na lastno prošnjo. Umrl jo mirno in dasi mlad, dovršil veliko tragedijo življenja. Vse omiluje uboge stariše. Bodi mu zemljica lahka! Sveti mu večna luč!
Sv. Križ tik Slatine. Naša dvojna slavnost dne
21.,	t. m. se je izvrstno obnesla. Imeniten je bil govor v čitalnici o najboljšem slovenskem škofu A. M- Slom-šeku, čegar krasna slika, dar g. akad. slikarja P. Markoviča, je bila odkrita. Tudi cesarska slavnost je vrlo dobro izpadla. Čistega. dobička za slovenske šolarje je ostalo 216 K 40 vin. Prav je zaklical predsednik bralnega društva v zahvalnem govoru: Tako mi revni Slovenci presvitlega vladarja častimo!!
Gora Oljska. Velik mladeniški shod za Šaleško dobno, Savinjsko dolino in sosednje kraje se vrši dne
28.	t, m. Na zborovanju govorita med drugimi dr, Korošec in dr, Hohnjec. Mladeniči, to je vaš dan, prihitite vsi v najobilnejšem številu!
Središče. V nedeljo, dne 4. septembra se vrši za Središče m okolico zborovanje za mladino, pri katerem govori g, dr. Hohnjec iz Maribora. Nastopijo tudi drugi z deklamacijami. Mladina iz Središča in okolice na noge! Vsi krščansko misleči mladeniči in dekleta, na zborovanje dne 4. septembra!
Crna gora. Dne 11. septembra imajo dekleta Dravskega in Ptujskega polja velik shod na Ptujski gori ob vsakem vremenu. Dekleta s polja pokažite, da Marijo Crnogorsko ljubite in visoko častite kot Mater nebeško. Shod bo v cerkvi in okoli cerkve.
Cirkovce. Obhajali smo veselo primicijo in se spomnili tudi obmejnih Slovencev. Prodajali smo torte, ki niso bile le dobre, temveč tudi precej drage. iZa [„Slovensko Stražo“ smo oddali eno za 50 K, za dijaško kuhinjo v Mariboru eno za 38 K, za tretjo smo Sdobili blizu 8 K, Veseli smo bili vsi gostje, zato smo se spomnili tudi svojih bratov in sester, katerim je torta le po imenu znana. Žalibože reže marsikdo svojo torto le sam sebi. Ko bi se na vseh veselicah enako: ravnalo, imeli bi ob slovenskih mejah naši stražniki boljši košček kruha. — Naj zadostuje ta notica
iv	spomin nove sv. maše č. g. A, Veranica, kateremu so pridigali mil. g. dr, Ivan Mlakar, stolni dekan iz Maribora, rojak iz župnije Sv. Lovrenca na Dravskem polju, katera je najbližje Cirkovcam pri Pragerskem.
Ljutomer. Slovensko pevsko društvo v Ljutomeru priredi v nedeljo dne 4. septembra Ipavčev večer
v	gostilni gospoda Fr, Seršena v Ljutomeru. Na-iančneji vspored sledi. Cisti dohodek je v prid spomenika skladateljev Gustava in Benjamina Ipavica. Začetek ob 7. uri zvečer. Odbor vabi na prav obilen obisk,
V Zabukovju so po poročilu „Narodnega Dnevnika“ f pri občinskih volitvah i zmagali < naprednjaki. Kakor 1 slišimo, so jim vneto pomagali nemškutarji. Heil!
Konjice. V torek dne 30. avgusta, ob 8, uri dopoldne, ' se bode licitiral v uradnem poslopju konjiškega okrajnega glavarstva lov v konjiški okoliški občini. Lov se bode oddal za dobo 6 let, in sicer do 30.
junija 1916. Izklicna cena znaša 251 K. PogQji so na razpolago pri okrajnem glavarstvu,
V (Rajhenburgu je bilo ukradenih gostilničarju Francu Cvirnu 2200 K, Tatvine je osumljena dekla, ki "So jo že zaprli.
Sv. Lenart v Slov. gor. Nemška Šulferajnska Šola. V torek, dne 30. avgusta 1910 ob 10. uri dopoldne bo že v tretjič pri Sv. Lenartu v Slov. gor. razprava radi javnosti nemške šulferajnske šole. Že dvakrat so zadolženi Sentlenartčani zahtevali, da bi jim vi kmetje plačevali novo nepotrebno Šolo, a vi ste jim bili obakrat njihove neopravičene zahteve zavrnili in odklonili ter ste jim rekli, da imajo Sentlenartčani pač lahko svojo šolo, toda naj jo tudi sami plačujejo in vzdržujejo! Prav ste imeli, s tem ste obvarovali ubogega, kmeta pred novimi davki, pred novimi plačili! Ali bi ne bilo to res nekaj čudnega, da hoče imeti Šentlenartska gospoda za svoje otroke svojo šolo, a ubogi kmet, uboga kmečka občina, bi naj pa za gospodo plačevala! — Sedaj hočejo poskusiti že v tretjič! Tokrat hočejo doseči oni svoj namen na zvit način; mislijo si: Sedaj v avgustu ima kmet mnogo dela, ter se mu sedaj ne bo mogoče odtrgati od dela in mi Sentlenartčani jim bomo lahko sami naložili na hr-
bet.	nove davke, nova plačila!! — Toda motijo se! Vsi gg. župani, vsi gg. občinski svetovalci in vsi gg. občinski odborniki morajo priti v torek, dne 30. avg. 1910 na to razpravo ter odločno odkloniti javnost nepotrebne nemške šulferajnske šole pri Sv. Lenartu. Pridite vši gg. župani, svetovalci in odborniki, kajti če le eden manjka, lahko vse zgubimo. Niti eden naj ne izostane! Ravno s tem, če odvrnete nova nepotrebna plačila, najbolje skrbite za svoj blagor in za blagor občine! In za blagor svoje občine skrbeti, je vaša sveta dolžnost, kajti za to so vas občani izvolili. — „Kmet za kmeta" in „Kmet s kmetom“ naj bo vedno vaše vodilo! — V ta namen pridite v torek najpozneje do %9. uro dopoldne v A. ArnuŠovo gostilno, da se skupno pogovorimo!
Sv. Lovrenc v Slov. gor. Pri nas je prevzel važno kulturno nalogo, vse prenoviti v duhu blaženega ptujskega f velekulturonosca / .„Štajerca“, k nam privandrani trgovec pod bregom Johann Toplak. Pri njem je centrum vseh v tej smeri plavajočih in capljajočih. Da jim duševne hrane ne zmanjka, za to skrbe Hansovi ptujski očetje. 50 iztisovl dišečega lističa privandra vsak teden v naš kraj samo na tega našega gospoda trgovca. Od njega, se Širi ta kuga potem po celi fari. Veselilo je vsakega dobrega farana, ko se je v prejšnjih časih' tako hitro krčilo Število tega zakotnega lista, sedaj pa pride la ptujski rešitelji in nas osreči vsak teden kar z polsto iztisi tega „Štajerca.“ Vsakdo, ki mu je na srcu, da ostane naš lepi St. Lovrenc v narodnem oziru n e omadeževan, vsakdo, ki čuti narodno, ve,r kaj da ima storiti. Toliko v resen preudarek, dokler je Še čas!
Iz Čateža pri Brežicah že dalje časa prihajajo pritožbe, na katere bi se pač v prvi vrsti morala o-zirati posojilnica v Brežicah. Ta ima namreč pod hotelom Grič v Krkij f lepo kopališče ob javni cesti, a brez vsakega reda se kopljejo moški in ženske. Koliko tujcev je bilo že nad tem vznevoljenih, da jim ni bilo mogoče vsaj ob gotovih časih neženirano se vdati plavalnemu Športu. Da te razmere na kopajoče se osebe ne vplivajo vspodbudno, je samoumevno, a kako Še-le vplivajo na mimohodečo Šolsko mladež, ki si misli: r zakaj bi pa mi drugod javno in skrivaj ne smeli delati istega, kar delajo tu javno? — Torej pošten kopališki red!
Gomilsko.i V trajen spomin na proslavo lOOlet-nega obstanka tukajšnje šole osnoval se je letos tu jubilejski sklad za revne učence. Ta je sedaj narasel na 1000 K, kar je za naše razmere gotovo veliko. V-sem blagim darovalcem in pospeševalcem te dobrodelne zadeve izreka se Še enkrat prav iskrena zahvala. Njihova imena s prispevki vred zabeležila so se .v pomnjo zanamcem v šolski kroniki. Obenem se jim tem potom javi, da se je omenjena svota naložila v o-krajni posojilnici na Vranskem in vinlculirala. Od glavnice se ne sme nič dvigniti, vsakoletne obresti pa obrneta krajni šolski svet in šolsko vodstvo sporazumno v podporo revnim učencem. Hkrati se zahvalimo tem potom vsem tistim rodbinam, ki so v pretečenem zimskem tečaju sprejemale enajstero revnih učencev na opoldansko hrano. Prosimo jih tudi, naj nam za naprej v istem smislu naklonijo svojo podporo. Bog plati vsem dobrotnikom tukajšnje Šolske mladine. — Šolsko vodstvo Gomilsko,
Dravsko polje. Letos se je žitna žetev dokaj lepo obnesla. Ljudstvo je ž njo zadovoljno. Samo, kaj bo cena pokazala. V kolikor se poljedelec hvali, toliko bolj tarna letos ubogi vinogradnik. V Halozah o-tožno čakajo pičlo trgatev, in na Bizeljskem ni nič boljše. Prejšnja leta so v tem času v Gorčah že odmevali doneči udarci kletarjev, a letos je tiho in mirno, ko v grobu. Omeniti mi je, da so bili pred leti lepi vinogradi ob rebrih, danes pa raste krompir in koruza na istih krajih. Upajmo boljših Časov!
Gradec. Ni ga dneva, da se ne bi izvršile tukaj tatvine. Ne samo po noči, ampak kar pri beliem dnevu vlomijo tatovi v hiše; kar ne odnesejo, pa razmečejo po, tleh. Pa ti tatovi morajo biti pravi strokovnjaki v svojem poslu, ker zelo redki so slučaji, da bi katerega ■ izsledili. ;Tudi žepne tatvine so v zadnjem času na dnevnem redu. V tržnih ulicah, kjer je včasih prava gnječa, je bilo pred kratkim več oseb okradenih,, Ne samo življenja, ampak tudi imetja nimaš več varnega v Gradcu. Kjljjub temu, da je Gradec veliko industrijelno mesto, se tudi tujci s srdom
zavladale med tem nemškim „kulturnim“ narodom, v prušovskem Gradcu.
Pragersko. Nečuvene stvari se gode pri nas na Pragerskem. Naši privandrani Nemci, oziroma slovenski izgubljeni sinovi v obliki nemških Miheljnov, postali so že tako razposajeni na slovenski domači grudi in v naših slovenskih dvorih, da jih skoraj ni mogoče več mirno gledati. V svoji nadutosti in domišljavosti, v svoji porednosti in trmoglavosti in sovraštvu do bližnjega so že popolnoma podivjali. Odkar jim nenasitljiva in kruta Siidmarka nudi denar in jih s stotaki podpira v preganjanju slovenskih domačinov, postali so naduti do skrajnosti. Dokazov za to je na izbiro. V tem mesecu je islovenski potnik dostojno prosil v slovenskem jeziku natakarja, naj mu blagovoli donesti kozarec piva. Pa ta gospodek, je zarjul nad potnikom tako, kakor bi [ga božjast prijela. Potnik ga mirno gleda in si misli, ubogi, božjastni revež. Ker pa mož ni padel v zvijajočo se bolezen, Čudi se popotnik njegovemu zelenemu obrazu, penečim se ustom, opotekajočim se nogam, pijanemu priklanjanju in nesramnemu obnašanju. Spozabil se je tudi na peronu; kjer se je obnašal na prav čuden način. Rabil je izraze, kakor bi hotel vse Slovence v žlici vode utopiti. Vse v eno je bilo slišati: Windische Hunde , . alle niederschießen ... Ko je prišel v kuhinjo, posvarila ga je neka ženska, in mu je rekla: „C e ste pijani, pojdite ležat, takšni ne smete med ljudi.“ Sedaj je spoznal slovenski popotnik s tovariši, da mož ni božjasten, ampak je včasih malo prenapolnjen pragermanske jezice in Trösterjevega vina. Vsekakor prav čudne razmere.
St. Janž na Dravskem polju. Koliko trpimo pri nas vsled poštnega urejevanja in pošiljatev, smo enkrat že omenili, čaka nas v zimi ista usoda še v večji meri. Potrkali smo s ponižnimi prošnjami na vrata poštnega ravnateljstva v Gradcu za vsakdanjo vozno pošto, a najbrž je bila gospoda na počitnicah, ali pa noče čuti glas vpijočega v puščavi. Našim poslancem priporočamo nujno ceio zadevo. Gornjim Štajercem se mahoma vse ugodi, nam se pa niti najpotrebnejšega vsakdanjega kruha ne da. Pred volitvami Ptujčani na vse grlo kriče, da bode poštna zveza z avtomobilom iz Ptuja v Maribor, po volitvah je zopet vse tiho. Poljanec, mislijo si ti gospodje v Ptuju, tebe rabimo le ob času volitev, inače si za nas mrtva stvar. Ce je potrebna kje vožna pošta, je gotovo pri nas. Imamo pa tudi lepe ceste in vse ugodnosti za njo. In vendar se je ne dobi. Kaj je temu vzrok? Prosimo ponovno za to poklicane gospode, da nam pomorejo brž ko mogoče, dobiti vožno pošto iz Ptuja,
Kozje. Slavni agenturi „Narodnega Dnevnika v album. Dobili smo sledeči dopis: Te dni je bival med nami velečastiti gospod rektor Köster iz Hamborna, mož pravega apostolskega duha, ki se je iz ljubezni 'do naših rojakov, ki gredo iskat kruha v tujino, priučil slovenščine. Na potovanju v sveto deželo si ogleduje naše kraje. Z zanimanjem in s pravim užitkom smo poslušali, kako nam je on, pristen Nemec-Prus v lepi slovenščini navdušeno govoril o „Slovenskem društvu sv. Barbare“ v Hambornu, o njegovih veselicah, predstavah in gojenju narodnega petja. Srce se nam je topilo hvaležnosti, da ima tujec do naših rojakov takšno ljubezen, in strmeli [smo, da more Nemec iz Porenskega peti naše najlepše narodne in domoljubne pesmi, Kaj takega stori edino-le katoliški duhovnik . . . Bog ga ohrani še mnogo let v korist in veselje naših bratov v tujini.
Sedaj pa nekaj za smeh in kratek čas! Spremljali smo gospoda do neke gostilne obiskat mater, katere sin je v Nemčiji. Ko sedimo pred hišo, jo prima-ha po cesti neki človek s havelokom na roki in s polcilindrom na glavi. Agent! nas je združila ena misel. Ko je pa svoje polcilindrsko. pokrivalo nekako [spravil raz glavo, smo ga po dolgih laseh in frizuri obsodili, da je tudi umetnik. Nobena misel nas ni varala. Najpoprej povemo v pojasnilo, da se je ta človek v novejšem času skregal s svojo pametjo. (Seveda podamo to mnenje z največjo rezervo; kajti če bi kdo trdil, da se sedaj ni mogel skregati s pametjo, ker jo je že davno odslovil ali ker je nikoli ni srečal, pač podpišemo njegovo trditev s prav krepkimi potezami. Najprej njegova etiketa! Drzno se vrine med družbo In hoče vedeti, kdo je tisti duhoven iz Nemčije. Ko mu ga pokažemo, mu stresa kakor kolega roko in potem šele izusti svoje ime in zgoraj opisan poklic: da je pisatelj in da hoče kot sotrudnik „Narodnega Dnevnika“ za ta list informacij o Slovencih v Nemčiji. Ko mu gospod odvrne, da mu kot katoliški duhoven ne more dati informacij za takšen list, tedaj začne gosp. jnsatelj — če ga smemo tako imenovati! — klobasari-ti, da je bilo nas, nasprotnike, v imenu „Narodnega Dnevnika“, sram, da je zmožen pošiljati list okoli takega „zastopnika“!
Vedite, gospodje tam v Celju, mi nimamo nič zoper to, da se povsod osmešite, a da se po „zastopnikih“ tako kolosalno osramotite, je neodpustljivo! Natančen opis njegovega vedenja in besedičenja je na razpolago. Ker se tu ne splača, podamo samo osnovo — Če je o takem besedičenju sploh mogoča osnova!! „Vera postranska stvar; pustimo verske predsodke;! Kristus je bil sicer ženialen človek, a ne Bog (sie!);;
da to lahko o sebi trdi vsak g........(sie!)“. A kajti
Tega smo že navajeni od teh ljudi! Bolj zanimivo:' „Sem skrajno značajen; kdor je značajen, dela edino za svoj narod, to storim jaz.“ Edino za ta svet? Edi«
Stran 6.
ho 'delo za lasten rod je človekoljubje? „Gotovo!“ G. rektor pravi: „Glejte, jaz sem se radi Slovencev naučil slovenščine, da vodim njih cerkveno,, versko in ■društveno: gibanje; kako sodite o meni ?“ „Torej ste brezznačajen,“ je bil krepak pisateljev odgovor !! O du heilige Einfalt! Se več! „Brez takih rektorjev Slovenci že izhajamo. Kaj ste storili za Slovence? Duhovniki nimate nobene izobrazbe; osem gimnazij in tisto lemenatsko znanje, na kar še ne pihnem ne! “ 'Mi siromaki ! Kaj premore naša matura (dečko, ne samo osem gimnazij!) in bogoslovne študije proti „učenosti“ bivšega Študenta, ki mu, kakor je sam povedal, manjka do mature samo poldrugo leto! ? Revež, ko bi imel ti vsaj celo gimnazijo, bi bilo že nekaj, a Še tedaj bi zaslužil za svoje vedenje proti učenemu duhovnu iz Nemčije, zmožnemu vseh slovanskih in romanskih jezikov ter ogrščine, biti potegnjen za ušesa!
A še interesantneje!' „Duhovni ste enostranski! Nič ne berete! Se mojega pisateljskega imena ne poznate!“ Pri nas je sicer njegovo ime znano, („Zvon“, „Slovan“), čeravno ne slavnoznano. Toda ho-ho! Du-hoven-Prus je neizobražen, ■ ker mu je neznano ime kakšnega bivšega študenta na Spodnjem Štajerskem, ki je napisal tu in tam kakšen iejltonček! ? Dečko, saj imaš v Celju ljudi, ki so imeli nekdaj začasno pravico, se podpisovati kot „stud. med.“, ali pa za tebe Še boljše „stud. med, vet.“; gotovo se razumejo nekaj na „frenaiogijo“; daj si no po njih preiskati svoje možgane!
A Celjani, do sedaj mu menda Še odpustite. Kaj pa hočete? Ko je rabil drzno surove izraze:	„Ste
smešni, govorite neumno; vas pomilujem itd.“ smo ga ojjozorili na taktnost. „Tako moramo mi nastopati,“ pravi, „to je smer naših listov.“ Tu smo začeli celo mi zagovarjati celjske liste, češ, da v celem obsegu pač ni surovost ali arogantnost smer teh listov. A čujte! On je večkrat lastnoustno to zatrdil. Sicer se je pa mogoče zagovoril; saj je znano o „pisateljih“, da so večkrat razmišljeni, da mnogi sami ne vedo, kaj govorijo! Ce je pa mladenič namenoma pljuval v svojo skledo, tedaj pač veljajo o celjskih listih besede: „Vsako kraljestvo, ki je samo zoper sebe razdeljeno, bo razdjano, in hiša bo padla na hišo . . .! “ Seveda, da bi si bil dal fant kaj pametnega dopovedati, ali da bi olikan človek mogel sploh 'ž njim govoriti, o tem ni misliti. Pač radi verjamemo gospodu iz Nemčije, ki je rekel, da se tako ni obnašal proti njemu niti nobeden protestant, in da Še nikoli sna svetu ni slišal takih o-slarij! Lep „pro memoria“!
Minulo je kratkočasje! Pustili smo si celo, da nam je stresel roke v slovo. Gospodu kaplanu je celo rekel, da ga bo drugi dan obiskal! Ali je to s|oril, ali ne, o tem molči zgodovina, in tudi g. kaplan nam tega vkljub naši izrečni želji ni hotel povedati. Ce je prišel, se je gotovo zgodilo, kar bi se v tem slučaju bilo moralo zgoditi, da ga je g. kaplan ali vrgel skoz vrata, ali pa je vzel „ŠpaniŠror“ in mu jih nekam našeškal zasluženih 25, saj drugega zdravila za takega mladeniča ni!
Najlepše pa je, smo zvedeli pozneje, da je prišel iskat zvečer prenočišča v župnišče! In povedan je le odlomek njegovega „nastopa“. Važnejše prizanesemo. Ce pa kdo dvomi o resničnosti teh dogodkov, naj se obrne do g. nemškega duhovna samega, do navzočih gostov in do domačih pri isti gostilni. Da v Celju ne bodo verovali, pričakujemo, ker je malo znano, da bi bili kedaj verovali resnici, pač pa lažem . . . To, damo svetu v vednost, ne kakor bi nas bil drzen mladenič vznemiril, pač pa, da se izve, kakšne „zastopnike“ imajo celjski listi, in da se naj ne čudimo v bodoče, da imajo takšno pisavo. „Narodni Dnevnik“ naj se zahvali svojemu „zastopniku“. Ime na razpolago. Edino, kar ga bi izgovarjalo, je to, da ga je, kakor je ob slovesu sam rekel, nekoliko imel. Toda ali ni „in vino veritas“? Naj le trdi po par. 19., da ni res! Fantu Še svetujemo, da naj spravi pri svoji glavi tisto, kar je predolgo, v pravo razmerje z onim, kar je prekratko ... Bog daj lačnim kruha . ,,
Koroško.
Velikovec. (Cesarska slavlja.) Dne 18., t. m. je bB razun cerkvene slavnosti tudi slavnosten banket, katerega se je udeležila ’ polnoštevilno častita duhovščina in uradništvo. Učiteljev in okrajnega 'šolskega nadzornika ni bilo. Morebiti čakajo na sv. Viljema. Cesarju je nazdravili gospod okrajni komisar pl. La-szowsky, Dne 21. t. m. so obhajala 801etnico nemška društva in občina. Kar so tedaj počenjali naši nacio-nalci, to je pa že malo predebelo., No, pa saj smo v Avstriji, kjer se nemško vino z rešetom meri. Kakor v četrtek, tako tudi ta dan ni bilb cesarskih zastav kakor na cerkvi, kapiteljskih in cerkvenih hišah, Narodnem domu, javnih poslopjih, pri Ziechnerju in pri Lasniku, (Popoldan so igrali godci v ljudskem vrtu takoj za cesarsko pesmijo „Die Wacht am Rhein.“ Na celem slavnostnem prostoru je bila samo ena cesarska zastava, vse polno pa, kakor v mestu, Irankfur-taric. Niti Šolski otroci, ki so predstavljali živo podobo- niso imel cesarskih trakov, ampak frankfurtars-ke. Hajlanja ni bilo ne konca ne kraja. Tam so bili tudi' učitelji navzoči. (So pač vedel, da ne bode žalilo nič njihovih pruskih src. Gospod okrajni glavar, fci je sedaj že ozdravel, je baje z glavo majali in budno gledal okoli sebe; je najbrž misli, da se je ,v kraju in času zmotil. ' Za Štalažo je moralo pril seveda tudi nekaj Slovencev,
Velikovec. Dne 4« septembra obhajamo mi Slovenci 801etnaco cesarjevega rojstva v Narodnem do-
________________ S T K B 2 rA.________________________;_
mu. Vspored je vreden, da pridete vsi. Ce pa Še pri-denemo namen in dejstvo, da hočemo Nemcem pokazati, da znamo tudi mi prirediti slavnost na čast cesarju in, sicer bolj' dostojno, kakor oni, mislim, da je vsakega dolžnost,' da se prireditve udeleži, če je le količkaj/fnogoce, 'Zato vabimo vse slovensko, misleče 'in čuteče meščane in okoličane, ^akor tudi bližnja drušjva, k obilni udeležbi,, — Odbor,
Primorsko.
Električna železnica Matulje-Voloska v slovanskih rokah. V sled konkurza tvrdke „Riviera-Gesellschaft“; f je prišla uprava električne železnice Maiu-Ije-Voloska-Opatija v roke češke, družbe „Securitas.“ Predsednik upravnega odbora je državni poslanec inženir Smrček. S tem je ta železnica po srečnem naključju prešla v slovanske roke.
Poveljstvo in sedež 16. vojnega kora se premesti s 1. septembrom iz Zadra v Dalmaciji v Dubrovnik.
Poročil se je dne 25. avgusta prof. dr. K. Oz-vald iz Gorice z gospico Hanico Celešnik iz Straje \asi v Ziljski dolini.
Liberalna omika. „Gorica“ poroča sledeč značilen dogodek: Minulo nedeljo dne 21. t m.] je bilo v
gostilni pri Gregoriču v Prvačini par gostov neliberalnega mišljenja. Meni nič tebi hič začne natakar ali gostilničar, ne vemo kaj je bil, na neotesan, način psovati „klerikalce“ brez nobenega vzroka, Mimo se pripelje gospod Gregorič, prvaški poštar, ki menda tudi ne trobi v liberalni rog. Surovi gostilničar ali natakar je zaklel in zaklical, ko je ugledal v vozu gospoda Gregoriča: „Da bi ga strela udarim.. je tudi klerikalec!“ Seveda je bil ostro zavrnjen od dotičnih gostov. Ta neotesani „Soöin“ in prvaških liberalcev učenec je rekel nekomu, ki je nameraval iti na neko našo slavnost:	„OŠ . . ., vržem te pod
prvaški most, ako greš v Dörnberg k čukom.“ — Nič ne rečemo kakor ile to: Kakoršni učitelji, takšni u-čenci! Gnojnico srkajo vase, gnojnica smrdi tudi iz njih!
Razpisano je mesto sodnega kancelista pri c. kr. okrajnem sodišču na Cresu.
Nagla smrt. Na železniški postaji v Zdravšči-ni pri Gorici je v pondeljek popoldan nagjoma umrla neka gospa, v približni starosti 65 let. Sedela je na klopi ter čakala na vlak za Gorico. Naenkrat je u-pognila gftavo ter se ni več zganila. Prepeljali so jo na tamošnje pokopališče.
N arodno-obrambno delo.
Pri zmagah ob občinskih volitvah zbirajmo za „Slovensko Stražo“, Naši severni bratje Cehi so zbrali lanjsko leto pri raznih občinskih volitvah 13.750 K za svoja narodno-obrambna društva. Tako delajo tudi Nemci za Südmarko in Sehulverein.
Med ogrske Slovence,, Ki so vnetji prijatelji slovenskega! rberila, pošiljajo protestantje f cele i zaboje slovensko pisanih lutrovskih knjig, ki imajo očividen namen, pridobiti katoliške ogrske Slovenee-Prekmur-ce za protestantizem. Naše organizacije morajo v bodoče skrbeti, da dobe prekmurski Slovenci zdravo be-* rilo.
Nemškil visokošolci lazi|b sedaj o počitnibah zelo skrbno po naši jezikovni meji in študirajo položaj in stanje našega ljudstva!1 v f obmejWh občinah. Prav pridno nadlegujejo župane za podatke. V Mariboru obstoji nek odbor, ki se «deli na več sekcij. Za tem odborom stoji najbrž* Südmarka, / kateri bodo ti zbrani podatki gotovo zelo dobro služili pri njenem „obrambnem“ delu.
Med Nemci se je vdomačila navada, da namesto vencev na grob rajnih darujejo mnogokrat znatne svote za šulferajn, Südmarko in druga svoja društva. Nedavno je daroval neki inženir Glowacky mesto venca na grob svoji nevesti 150 mark za Šulferajn.
Akoravno SUdmarkovci kaj radi škilijo preko Črno-žoltih mej, so vendar celo cesarjevo 801etnico u-porabili pri agitiranju za Südmarko. V Meiflingu, Trutovem in več drugih mestih so na Šolarskih cesarskih slavnostih zbirali za Südmarko, ki ob naši jezikovni meji naseljuje in podpira protestantske Sva-be, ki so vse prej, kot avstrijski patrijoti.
Za „Slov. Stražo“ je poslal č. g. Jakob Kosi, mestni kaplan v Celju, veliko Število obrabljenih poštnih znamk. Rodoljubi, posnemajte!
Posnemanja vredno. Dekliška zveza pri Sv. Vidu na Planini je na svoje poročilo o delovanju zveze, ki ga je poslala za „Naš Dom“, prilepila sedem obmejnih kolekov.
Narodno gospodarstvo.
Draginja mesa. Iz vseh avstrijskih' mest se slišijo pritožbe, da mesarji vedno dražje prodajajo meso, kljub temu, da živina nima razmeroma tako visoke qene. Da se cene mesu vsaj deloma znižajo, je določilo železniško ministrstvo 50% znižanje prevoznih cen na državnih železnicah za klavno živino. Ta določba ostane v veljavi tri mesece. Tudi južna železnica se je odločila, v tej meri znižati tarife.
Nova uredba pri južni železnici. Od 1. avgusta naprej šo pooblaščene postaje / na f vseh avstrijskih
r;	;	26, avgusta 1910.
progah južne železnice, da same odločajo v. izvensod’ ni h spornih’ zadevah glede poškodb prevoznega blaga in živali,, ako poškodbe ne znašajo več kot K) K. Priporoča se torej občinstvu, naj vloži takšne reklamacije neposredno pri dotičnih postajah.
Čebele more trote ' navadno ( avgusta meseca. Ako čebele z morenjem trotov predolgo odlašajo, potem skoraj gotovo panj kraljice inima. Da se pa natančno prepričamo, (ali ima panj kraljico ali ne, je najboljše, da ga na vrhu odpremo. Ako šo čebele zelo nemirne in tekajo po panju, ter so delavkine celice napolnjene s trotovo zalego, potem je gotovo, da panj matice nima.
Ali je potreba sadnemu drevju sedaj gnojiti? Prav dobro je, če se sadno drevo o suši pridno z vodo zaliva,, Še bolj pa koristi drevesu, če se večkrat zalije s stanjšano gnojnico, kajti to pripomore, da sar dje močno zdebeli. Posebno mlado, bogato s sadjem obloženo' sadno drevje, naj se torej pridno zaliva z vodo in gnojnico, ker mu to jako koristi.
Žitna letina na Ogrskem. Pred kratkim je iz. dalo poljedelsko ministrstvo poročilo 1 o letošnji žitni letjini, ki se lahko smatra kot končana. (Glasom tega poročila se je pridelalo letos 54,84 milijonov meterskih stotov pšenice,, lani pa le 32 milijonov. iRrži ■ se je pridelalo 15.04, dočim se ni pridelalo lansko leto niti 10 milijonov meterskih stotov. (Ječmena | se izkazuje 14.64 in ovsa 11.948 mil.
Pazite, ko kupujete otrobe! ' Opazilo se je, da se poskuša spraviti že zopet v promet otrobe,, katerim so se primešale krompirjeve tropine, ki ostanejo pri izdelovanju Škroba. V to svrho se te tropine posuše, na drobno zmeljejo in primešajo včasih otrobom. Ker so krompirjeve tropine, če so zamlete, 'zelo podobne rženim otrobom, zato se ne dado otrobi, katerim se je primešala celo večja množina teh tropin, razločevati s prostiiq. očesom od pristnih, čistih, rženih otrobov.^ Ker so krompirjeve otrobe mnogo manj vredne, kakor ržene, potem so otrobe, katerim so se primešale, mnogo manj vredne, kakor pa pristne. Z ozirom na to poslednje je nujno potrebno, da zahteva vsakdo, M o-trobe kupuje, od trgovca, naj jamči za pristnost blaga, ob enem pa naj izroči otrobe, — da obvaruje se... be in drugih pred škodo — v preiskavo kakemu po-izkuševališču, da dožene, ali so otrobe pristne — ali ne.
Promet s klavno živino in mesom je ( začel v zadnjem času v Avstriji zelo padati, V prvem četrtletju letošnjega leta je bil v primeri z lanskim iste dobe za 8,204,588 K manjši, pa tudi uvozilo fee ‘ je manj živine v našo državo za okroglo .1,800.000 kron v istem Času,’
Ali se smejo rabiti za žveplanje vin žveplene, z raznimi zelišči in semenom potrošene, žveplene trščice. Zelišča in semena, s kojima so potrošene žveplene trščice, delajo, ko jgore, le žarek dim, kateri vinu prav nič ne koristi, ampak večkrat Še celo škoduje, ker dobi vino po takem žveplu prav neprijeten in< žarek okus. Kdor rabi za žveplanje vina tako žveplo, s katerim se podela vinu prijeten vonj, zapade po par,' 6 vinske postave naravnost kazni. *Ne kupujte torej takih žveplenih trščic!'
Slovenski dom v St. liju.
Dne 8. septembra se bo slovesno otvoril „Slovenski Dom“ v St. liju. jZ velikimi žrtvami rodoljubnih Slovencev in Slovenk je tekom enega leta izrast-la v sredini slovenskega St. lija krasna in ponosna stavba. Vsa Slovenija je prispevala k tej stavbi, da dobijo Slovenci v ogroženem Št. liju varno zavetišče in ognjišče za nadaijno obrambno in ljudsko organi-zatorično delo. Potreben je bil šentiljskim Slovencem lastni dom, to mora pripoznati vsak, kdor pozna težavne razmere naših obmejnih bratov. V tem „Domu“ se bode razvijala nadalje mladinska organizacija ne samo za St. Ilj, ampak tudi za sosednje kraje; tukaj se bode spopolnjevala vsa naša politična, nepolitična in gospodarska zadružna organizacija tukajšnjih in sosednjih obmejnih Slovencev. Kapital, kateri je naložen v ta „Dom“, bo nosil gotovo stotere obresti.
Dolgo smo čakali ,z otvoritveno slavnostjo, ker nam je dogotovitev in priprave za otvoritev delala mnogo težkoč. Sedaj stoji pred nami „Slovenski Dom“-dogotovljen in čaka, da bi prišli dne 8. septembra vsi oni rodoljubni Slovenci in Slovenke, vsa društva in korporacije, ki so tako velikodušno podpirali z darovi naše podjetje, v St. Ilj.
Vabimo vas, bratje Slovenci, ( sestre Slovenke, povabljena je ysa naša nepolitična organizacija: Orli, mladeniške in dekliške zveze, izobraževalna in druga društva po vsej Sloveniji na otvoritveno slavnost.
Pripravljalni odbor se bode potrudil, da bode vsak udeleženec vžival dne 8. septembra v St. liju vesele urice.
Otvoritvena slavnost bo združena z veliko ljudsko veselico, — Prosimo vse prijatelje Šentljskih Slovencev, da agitirajo povsod za veliko udeležbo.
Na veselo svidenje dne 8. septembra v obmejnem St. liju!
Dva dijaka Prodaja gozdov
se vrši 18. in 19. avg. v Sockem pri Gornji Ponikvi.
Gozdi so bili nekdaj last graščine Zalog. Prodajalo se bo v razdeljenih kosih. 113
xxxxxvxxxx
Ztradne —
= zavitke
'priporoča
Tiskarna sv. Cirila
v Mariboru.
pprtjme na stanovanje in brana z dobro postrežbo po nizki eeni J. P. Šunko, Maribor, Kasinska ulica št. 2.
114
Dobro ohranjene peči in
deli okenj se prodajo v Mariboru. Kje, pove upravništvo «Straže“.
Tage
za vagone, voze (mostne), centimalne, škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsako druge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kalah,
tovarna za vage,
Brno, Menico Mora?slco.
80
Slovsnska obrt.
fr
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni KoSosens-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
Tovarniška zaloga
vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih po-♦ ftrebščin, trgovskih knjig na dehelo in drobno pri
I Goričar & Leskovšek, Celje
t	Grašku ulica štev. 7.
i Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank in risalni! skladov po novih pred-f	>:	piših. — Zaloga vseh tiskovin za urade.	4,
I	t
ti
* ljudska hranilnica in posojilnica v Celju,
K
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta.
Poštno hranilnioni račun št. 92.465. — Telefon št/. 8.
Hranilne vloge se obrestujejo po 4*/,% brez odbitka rentnega davka.
Domači hranilniki se dajejo na dom brezplačno.
Hranilne knjižice dragih zavodov se sprejemajo kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo.
= Oskrbuje svojim članom Izterjevanje njihovih terjatev.
Brezplačno reševanje vseh zadev.
Posojila na zemljišča po 5% do 5V,% brez in z amortizacijo.
Posojila na zastavo vrednostnih listin.
Osebni kredit na menic8 in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji.
Konvertaoija yknjiženih dolgov z najmanjšimi stroški.
H
Edina slovenska kisla voda9
Tolsto vrška	slatina
je po zdravniških strokovnj akih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je
izborno zdravilo
za katare v grlu, pljučih, želodcu in črevesih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolsta vrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč tndi osvežujoča namizna kisla voda. Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Iuomostu 1896. in na hi-jgijenični razssavi na Dunaju 1899.
Naroča se pri oskrbništvu Tolstovrške slatine, pošta Guštanj, Koroško, kjer se dobe tndi ceniki in prospekti.
Del čistih dohodkov gre v narodne namene. Slovenci! S raji k svojim! Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino sloven-108	sko kislo vodo.
1 OSTANKI
«i
parhaste za ženske obleke po 20 m trpet-	Z
ni K 10-—. Zelo močni K 12'-— posebno	•
fini K 14.*—, hlačevine za moške obleke, dvojne širjave po 10 m močni K 14'— zelo trpežni K 17'— posebno fini 20 K, čez 20 E franko razpošilja
: narodna veletrgovska hiša :
R. Stermecki : Celje. {
Ä-A.A.A. A A	A. JL A A. A. AAAAA...
WWWW%r&WW	vv
i
Za obmejne Slovence!
Od vsakih 1000 K, za katere se kdo zavaruje za življenje pri meni, odstopim 4 K na me od-. :. padajoče provizije, za obmejne Slovence. ::
Franc Pograjc, glavni zastopnik „Vzajemne zavarovalnice“, Maribor, Fabrikgasse 21.
Sprejemam zavarovanja proti ognju pod najugodnejšimi pogoji.	42
® Na debele I ga«»	Na drobno! ®
g	se	m
■	edina narodna trgovina J
II galanterijskega, norimberškega in modnega blaga, kakor g
tudi igrač.
■	Priča & Kramar v Celju	m
gg	9	^	SB
H	H na w@glu Graške- in Krožne ceste.H
Kdor?
si hoče po ceni in dobro blago za jesen kupiti, naj se potrndi in vsaj enkrat poskusi iti v trgovino
J. Ulaga: Maribor
Tegetthoffo % cesta 21.
Postrežba točna in solidna.
Cene najnižje. :: :: Cene najnižje.
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadrnga Celje“.
Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadrnga Celje“.
£dino narodno kamno-
Stavbena in umetna kamnoseška ::: obrt s strojnim obratom. :::
Izvrševanje vseh stavbenih del:
kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-::: nih kamenov in cementa. :::
Specialna delavnica in podobarski atelje za nmetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd.	:::
Brušenje, poliranje in struganje
:::	kamena s stroji. :::
ie v CELJU,
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoniranih ::: rodbinskih grobišč (rakev).::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali cementnim :::	tlakom.	:::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih :::	vrst v vseh oblikah. :::
Popravljanje spomenikov, ndela-:::	vanje napisov v iste. :::
Robert Dieb!, žganjarna, Celje
priporoča svojo doma žgano slivovko, tropinovec, vinsko žganje, brinjevec kakor tudi
štajerski
konjak.
#
rjuh zelo debele in zarobljene po 2 m 14 K, po 2'/4 m po 16 K, is domačega lanenega platna po 2 m 38 K, po 2‘/4 m 20 K, razpošilja franko narodna veletrgovska hiša
R. Stermecki v
iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izde tujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brückenwagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno __________in solidno, vse po zmernih cenah.
Zagrebški ^
z
ooooooooooo
priporocujemo
kotpriznano
sl. žagan Y1655, 1:101
ooooooooooo Pot tovarniško znamko
9
rv
lf pridatek / >1 za kavo /
Najboljši želodčni liker!
Sladki in grenki.
Ljudska kakovost	liter K 2'40.
Kabinetna kakorost	„ „ 4'80.
Naslov sa naročila: „FLORIAN“, Ljubljana.
■MMMBMj—Mi lillllMII——
Dober tek je dobra stvar, Zanemarjaj je nikär! Dober tek imaš vsak dan, Ako vlivaš
mr Umetni zavod za slikanje na steklo
Maks Tušek : Ljubljana
Sv. Petra nasip št. 7
se priporoča preč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom za izdelovanje slikanih cerkvenih oken, in vse v to stro ko spadajoča dela po najnižji ceni.
= Načrt© la proračune na razpolago. =
Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, koncesienirani vodovodni instalater
Ivan Rebek, C®M®
Poljska ulica št. 14.
Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove itd., Stedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov
Ö >
S-sOS g «r
fcS
02	■*» © '‘Ü .S ~
XJQ Jgl P rt ©
0 ©3
b- tao q © m 2 *5
us S.a S Ssg
cs
os
©s1 IM
Slovenska trgovina
J. N. Šoštarič,
[aribor
samo Glavni trg štev. 19
priporoča p. n. občinstvu svojo veliko zalogo svakovrstnega najnovejšega in naj modnej šega blaga iz samo prvih in najboljših tovarn.
z modnim in manufakturnim blagom ter krojaškimi potrebščinami----
Postrežba točna in stroga solidna.
Slovenci!Podpirajte svoje somišljenike!
Svoji k svojim!
Urar, očalar in zlatar
M»Bureš
Maribor
Tegethofova cesta 39
perd kolodvorom,prip svojo bogato zalogo nine, srebrnine, ur i. t. po najnižji ceni.
(rrarrmfonp slovenskimi ploščami, čistim in
VJ1C1111U1U1JC jasnim glasom iz najboljših tovarn. 10	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
I I
Dosoiiica t
)
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
IMS"’ Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: na-V dne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 41/,. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
Posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 4*/*%, na vknjižbo sploh po 5%j na vknjižbo in poroštvo po 5’/,°/0 in na osebni kredit po 6°/o- Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši praznike. — V uradnih nrah se sprejema in izplačuje denar.
pojasnila se dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.-5. popoldne. 6
Poe »junica Ima «udi na raspolago domače hranilne nabiralnike.
Založnik in izdajatelj: Konzorcij .Straža*.
Odgovorni urednik: Fran Rakovič.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora,