GLASILO SLOV. KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVA NSKE ZVEZE V DENVER. COLO. ŠTEV. (No.) 72. CHICAGO, ILL., PETEK, 8. MAJA — FRIDAY, MAY, 8, 1925. LETNIK XXXIV. Velika katol. slavnost v Indianapolisu. VELIKANSKO NAVDUŠENJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA V INDIANAPOLISU. — GOVORNIKI DOKAZALI LJUDSTVU, KJE JE RESNICA IN KJE BLUFARIJA. — IN NAROD JE SPREGLEDAL, KDO MU HOČE DOBRO IN KDO NE. KRIŽEM SVETA. iTRGOVINA Z OROŽJEM POD KONTROLO — Columbus, Ohio. — Organizirani uslužbenci poulične železnice so dobili silen udarec od višjega sodišča države Ohio, katero je sklenilo, da "closed shop" pogodba je neveljavna. S tem je sodišče odjedlo 3000 uslužbencem povišanje plače 12c. nA uro. — Sofija, fyilgarija. — Tukaj se je pričela obravnava proti glavnim sokrivcem bombnega atentata na katedralo. Zarotniki so izdali imena več svojih tovarišev oblastim. sPoslopje kjer se vrši obravnava je močno zastraženo. — Washington. — Prezi-dent Coolidgeva ekonomija dobro napreduje. Državni proračun bodo zmanjšali za tri sto milijonov dolarjev, kar znači, da se da pri federalnih izdatkih veliko prištediti. — South Bend, lnd. — Vo-lilci v South Bend ne marajo nadomestila za 'standart time,' tako so zvolili, da se bodo držali starega časa. — Evanston, 111. — Thomfcs J. Wild (nomen je omen) poslovodja neke kompanije je pri orgijah, katere so običajne pri bogataših v pijanem stanju tako pretepel svojo ženo, da je na zadobljenih poškodbah kmalo na to izdihnila. "Prijaznega" soproga so odvedli v zapor. — Pariz. — Semkaj je prišlo poročilo iz Moroko, da so bili Riffijanci vrženi z velikimi izgubami nazaj. Francosko vojaštvo je zaseglo ve<^ tisoč glav goveje živine, katero so Krimo-vi napadalci vzeli Arabcem. — Rim. — Zmaj s petimi glavami je Mussolini-^ kajti on je premier, zunanji minister, vojni in mornariški minister ter minister za aviatiko. \ — Wheeling, W. — Stavkokazi rudnikov v Panhandle okraju v W. Va. imajo slabo vest, prosili so za protek-cijo na okrajnem sodišču proti aktivnosti unije "United Mine Workers of America." — Chicago, 111. — Dva mladeniča sta v 45. minutah oropala 8 oseb. Žrtve so bile največ, žene, katerim sta trgala iz rok torbice in si na ta način prisvojila okrog $50.00. Roka pravice ju je doletela, a pri zaslišanju sta trdovratno molčala; policija bo že poskrbela, da se jima povrne dar govora. vse ustanovnike dr. sv. Alojzija in jim je vpričo vsega občinstva v lepih besedah Čestital. Marsikateremu so ob tej priliki stopile solze v oči. Nastopilo je še društvo Zarja ter zapelo pesem, nakar se je shod zaključilo z molitvijo, katero je opravil domači g. župnik Rev. Kazimir Čvrčko, O. C. M. Tako je torej imela vrla slovenska naselbina v Indianapolis svoj veliki katoliški dan, kateri je prenovil z novim duhom in novim navdušenjem ta-mošnje slovensko ljudstvo za našo sveto stvar. Bil je v resnici, dan, katerega se bo vsakdo, ki je bil na tem shodu živo spominjal vse svoje žive dni. Katoliški shod je prenovil naselbino, prenovil naše ljudstvo. Pokrepčani z resnico sedaj zro pogumno v bodočnost. Dal Bog, da bi ostal ta duh za vedno z njimi in zagotovljen jim bo vsikdar napredek in vs-pph na vseh njihovih poljih posameznih in družabnih. Iz neodrešene domovine. Amerika kaže veliko zanima- j nje za kontrolo nad trgovino z orožjem. — Vsa vojna kupčija naj se zatre. — Burton proti vporabi strupenih plinov. Ženeva, Švica. — Štiri in štirideset držav je poslalo svoje zastopnike na konferenco v Ženevo, ki se vrši pod pokroviteljstvom Lige narodov, katere predmet je razgovor o kontroli nad trgovino z orožjem. Amerika je poslala tja izborne moči, katerih beseda bo gotovo kaj zalegla. Kongresnik Theodore Burton je takoj v začetku svojega govora povdar-jal, da si bo Amerika z vsemi močmi prizadevala, priti do gotove pogodbe, po kateri bi se nadzorovalo trgovino z orožjem in municijo. Dalje je dejal kongresnik, da je želja av meriškega ljudstva, naj se stori vse, kar bo dalo podlago na kateri se bo vzdrževal mir na svetu. Največje barbarstvo sedanjega časa je vporaba strupenih plinov v vojni. Proti temu je dejal Burton bo posvetil vso pozornost, da se, ako že ne zatre popolnoma, vsaj ome-ji- VELIKA EKSPLOZIJA. Osem oseb mrtvih pri razstrel-bi, ki je porušila tri poslopja. — Nekateri so se rešili s skokom z drugega nadstropja. Pittsburg, Pa. — V Swiss-dale, predmestje Pittsburga, je v torek o polnoči nastala raz-strelba, katera je razdejala tri poslopja in osem oseb je našlo smrt v razvalinah. Takoj po razstrelbi je nastal tudi ogenj, ki je strahoto še povečal. Iz poslopja poleg so štirje člani družine Jeremias poskakali iz drugega nadstropja na neki spodaj stoječi avto in so se rešili, le eden si je pri padcu zlomil nogo. Oblasti sodijo, da je zlobna roka podtaknila bombo, a po storilcih ni prav nobenega sledu. -o- Kitajcem grozi lakota. Peking, Kitajska. — Od tukaj prihaja alarmirano poročilo o lakoti na Kitajskem, oso-bito v Szechwan okraju, kjer je 10 milijonov ljudi, ki nimajo kaj jesti. Da je prišlo tako daleč je največ kriva bivša državljanska vojna. Poročajo, da bi bilo potreba $3,000.000 za pomoč, katera svota bi zadostovala za pet mesecev. Vlada bo poslala tja nekoga, ki bo stvar raziskoval in odredil, da bodo trpeči dobili pomoč. -o- Zopet razstrelba bombe v Chicagi. Chicago, 111. — V torek ob 2. uri zjutraj je eksplodirala bomba na 813 N. Crawford Ave. in napravila veliko strahu med prebivalci daleč naokrog. Škoda je velika ker so okna vsa pobita in sprednji del poslopja kjer se nahaja kavarna je do cela razdejano. Položeni sta bili dve bombi a ena se k sreči ni sprožila. Policija ne more dognati kdo bi bili storilci. -o- ŠIRITE "A. S. in EDINOST" NEUMORNO DELAVNI POSLANEC DR. BESEDNJAK JE ZOPET IMEL UČINKOVIT GOVOR V RIMSKEM PARLAMENTU. — DRUGE ZANIMIVE ZVESTI. -o- Boj za naše gospodarstvo. Dr. Besednjak je v rimskem parlamentu imel govor, v katerem je med drugim dejal, da priklopitev novih pokrajin h kraljevini Italiji ni bila samo, kakor nekateri mislijo dogodek politike, temveč tudi dogodek gospodarske važnosti. Ko se je socialno in gospodarsko življenje oslanjalo še na načela fevdalizma, sprememba državnih meja ir aneksi j a dežel ni imela nobenega vpliva na gospodarstvo prebivalstva. Zakaj njegovo gospodarsko življenja ni segalo preko meja ene občine ali več občili. Občina ali skupina občin je zadostovala namreč sama sebi in je bila zato gospodarsko neodvisna od držav, v katero je bila politično vključena. Ni več tako v dobi kapitalistične proizvodnje. Država ni več le politična organizacija. Njeno ozemlje se je spremenilo v veliko tržišče kjer si izmenjujejo državljani svoje izdelke. Dalje je poslanec govoril o gospodar, razmerah in dejal, da kmetsko prebivalstvo velikega dela goriške in tržaške dežele in vsi kmetje Istre se nahajajo v silno težki gospodarski krizi. Proizvodnja žita je borna in ne more hraniti prebivalstva. Posejana zemlja ne dosega v Istri 13 odst. vsega kmetskega zemljišča. Kako žive toraj kmetje ? Kmet je prodal pred vojno svoje vino, ki ga je imel v izobilju in z isku-pičkom je kupoval za družino potrebščine in plačeval davke. Glede na to, da je davek odpravljen, je še prosil dr. Besednjak, naj finančno ministrstvo briše zaostanke tega davka, ker je ta izbris neobhodno potreben. Dalje je tudi dejal, da radi tehtnih in resnih razlogov se mu zdi potrebno, da se odpravi na Primorskem vsaj začasno tudi novi davek na vino. Dalje je tudi poslanec govoril o hudem udarcu z izmenjavo avstrijskih kron v lire po 60 od sto, radi česar je prišlo do ostre debate med poslanci, iz katerih je pa vedno prišel dr. Besednjak kot zmagovalec. -o- Dvojezični lepaki rimskega finančnega ministrstva so bili nalepljeni v Malem Lo-| šinju. S temi lepaki se vabijo, mladeniči v finančno službo. Italijanaški napihnjenci so kar zarjuli, ko so zagledali te lepake, in vsi besni so potrgali te lepake, ne upoštevajoč dejstva, da jih je dala nalepiti centralna oblast. Neki list v Puli je prišel nato na dan z drzno lažjo, da je Lošinj čisto italijanski kraj in se zgraža, da v Rimu tega ne vedo. V Rimu torej že vedo, da so na istrskih otokih Hrvatje ali domači Italijanaši ( poturice so najhujši!) tulijo, da je vse Italijansko po Istri in okrog nje. Pa vendar ni nn tudi ne bo. Dolžnost centralne o-blasti v Rimu je, da kaznuje one, ki so potrgali lepake in jih nauči mirnega sožitja z domačim hrvatskim prebivalstvom. -o- Orjaško deblo je pripeljal na goriško postajo posetnik Pavlin s Trnovega. Dolgo je bilo 8 m, težko z vozom 51 kvintalov. Ta hlod je ]bil spodnji del ogromne jelke. Poslali so ga v ladjedelnico v Tržič, kjer ga porabijo pri jtrradbi brodov. -o- V Podgradu v Istri je umrl g. Mihael Mikuletič, oče g. dr. Fr. Mjkuletiča, odvetnika v Ilirski Bistrici, kateremu izrekamo svoje sožalje. —°—~ Oslovski kašelj razsaja sedaj občutno med o-troci tržaškega mesta in po-\ zroča posebno neprijetne posledice šolski mladini v Barko-vljah, na Greti, v Rojanu in Skednju. -o- Um se je omračil 531etnemu kmetu Josipu Bazcu iz Doline pri Trstu. Moža, ki je pričel kopati v domači vasi strelske jarke proti sovražnikom, katere je videl v svoji bolni domišljiji, so oddali v opazovalnico za umobolne v Trstu. -o- Nov izvozni trg v Gorici. Iz Rima je prišlo poročilo, da je notranje ministrstvo naklonjeno načrtu za zgradbo novega izvoznega trga v goriškem mestu. Na prostoru sedanjega izvoznega trga in vojašnice zraven njega bi se zgradil nov sadni in izvozni trg. Na sedanjem sadnem trgu bi se postavila poslopja. Po tem načrtu bi se ulica Caserma podaljšala do Korna. Da pa bo mogel izvozni trg živeti in poslovati, treba pred vsem poskrbeti za izvozu neobhodno potrebne železniške zveze, zlasti v Srednjo Evropo, ki so bile pred vojno že izbor-no urejene, katerih pa sedaj ni v ogromno škodo goriškega kmetijstvo posebno v goriški okolici, v Brdih in v Vipavski [dolini. Izvozni trg naj bo lep in higijeničen, za izvoz pa na razpolago vlaki, posebno zvečer, z najugodnejšimi stiki, tako pač, kakor pred vojno. Trgovska zbornica je vse to že neštetokrat obrazložila kom-petentnim oblastim. -o- ŠIRITE "A. S. in EDINOST* DENARNE P0ŠILJATVE V JUGOSLAVIJO. ITALIJO AVSTRIJO, ITD. Naša banka ima svoje lastne zvexi s pošto in zanesljivimi bankami * starem Icrajn in naše pošiljatve so dostavljene prejemnika na dom ali nš zadnjo pošto točno in brez vsake«« odbitka. Naše cene za poiiljke v dinarjih in rah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: 500 — Din ................$ 8.80 1,000 — Din ................$ 17.25 2.500 — Din .........$ 43.00 5.000 — Din ................S 85.50 10,000 — Din ................$170.00 100 — Lir ................$ 4.90 200 — Lir ...............$ 9.45 500 — Lir ................$ 22.75 1,000 — Lir ................$ 44.25 Pri pošiljatvah nad 10.000 Din. nad 2,000 Lir poseben popust. Ker se cena denarja čestokrat m* nja, dostikrat docela nepričakovan«* Je absolutno nemogoče določiti cei»# vnaprej. Zato se pošiljatve nakaže?* po cenah onemi dne. ko mi sprejm* mo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAV NO. Vse pošiljatve naslovite na—SLOVENSKO BANKO ZAKRAJŠEK & CEŠAREK 70—*h AVE. NEW YORK, Cttn Po navdušenem govoru , brata Zalarja je ljudstvo šele spoznalo, kaj je K. S. K. J. mislimo one, ki niso bili doslej še njeni člani. Zato smo prepričani, da bodo lokalna društva K. S. K. J. odslej še veliko bolj j napredovala. Brat Anton Grdina je kot, predsednik shoda z lepimi be-, sedami zahvalil, govornika ■ brata Zalarja ter na to pokli- j cal h besedi nadzornika K. S. K. J. brata John Jeric h a, ki je j obenem urednik A. S. — Edinosti. kateri je nastopil burno j pozdravljen od strani občinstva. Brat Jerich je govoril o potrebi katoliških organizacij, i Navedel je dokaze, zakaj so katoličani v tej ali oni državi doživeli občutne udarce in marsikje nečuvena preganjanja. Vse to izvira iz tega, ker se katoličani premalo zanimajo za svoje organizacije. Sovražnik je organiziran in napade neorganizirane katoličane in ima vspeh. Zato je priporočal tudi cerkvena društva kot je dru-Uyo Najsv. Imena, v katerih katoličan še le utrdi svoj zna-1 čaj. Dalje je krepko ožigosal in to s tehtnimi dokazi, kako, lažnjivo in podlo blati nasprotno časopisje naše prepričanje in predvsem našo duhovščino. Njegovim besedam je občinstvo navdušeno pritrjevalo. Brat Grdina je govornika zahvalil za lepe besede in občinstvu je pa priporočil naj si jih vzame h srcu in premišlju- ( je. •Nato je bila predstavljena občinstvu Rose Jeriček članica mladinskega oddelka, ki je lepo pozdravno nagovorila glavne uradnike K. S. K. J. ustanovnike dr. sv. Alojzija, štev. 52, K. S. K. J., društvenike in drugo občinstvo. Brat Grdina kot predsednik shoda se ji je v lepo zahvalil in povdaril, da a-meriški Slovenci moramo biti veseli, ko imamo mladino, ki govori tako lepo našo slovensko govorico. Še to moramo omeniti, da shod v nedeljo popoldne je ot-vorilo cerkveno pevsko društvo sv. Cecilije z lepo ameriško himno; katero so proizvajali dokaj ognjevito, nakar jej bil otvorjen shod z molitvijo. Nastopilo je tudi pevsko dru-j št v o Zarja in zapelo lepo pe-j sem; za katero je želo pohvalo od strani občinstva. Nato je bil pozvan h besedi preč. duhovni vodja K. S. K. J. Rev. J. J. Oman, kateremu je občinstvo priredilo takoj ob nastopu burne ovacije. Nastopil je mirno in začel s prepričevalno besedo povdarjati o raznih stvareh. Zlasti je govoril v jedrnatem tonu na mladino v angleškem jeziku. Pov-darjal je, da slovenska hči, slovenski sin se ne smeta nikdar pred nikomur sramovati svoje slovenske narodnosti. Sin ali hčer slovenskih starišev mora vedno odgovoriti na vprašanje, kake narodnosti je, da je: American Slovenian I Dalje je krepko govoril kaj pomeni tudi za našo mladino naša K. S. K. J. Govoril je v slovenskem in angleškem jeziku. Njegov jedrnati govor je naredil na občinstvo najboljši vtis. Njego- vemu govoru je občinstvo dolgotrajno živahno pritrjevalo. Brat Grdina je preč. duhovnega vodja s krasnimi besedami zahvalil za lepi govor. Na mladino je pa tudi apeliral, naj se drži zvesto K. S. K. J. in pa lepih naukov, ki jih jim ie dal v svojem lepem govoru preč. duhovni vodja. Nato ie pa pozval na oder bivšega žn-nika cerkve sv. Trojice Rev. Father Ciril Orendača. Take ovacije pa ni doživel menda št? nihče, kakor jo je ravno Father Orendač. Dolgotrajnega ploskanja kar ni hotelo biti konec. Father Orendač je i-mel krasen govor. Čestital ie naselbini, ki se je dvignila in priredila tako veličasten shod in želel je pri tem vsem najsi-jajnejšega vspeha. Ko je končal s svojim govorom je zopet občinstvo priredilo mu živahne ovacije. Nato je zopet nastopilo pevsko društvo Zarja in zapelo lepo pesem. Zatem je bil pozvan k besedi brat Ivan Zupan, urednik Glasila K. S. K. J., kateri je nastopil burno pozdravljen od občinstva. Brat Zupan je tc pot jedrnato spregovoril v obrambo vere in naše slovenske duhovščine. Povedal in naštel je mnoge najodličnejše ameriške državnike, ki so bili katoličani, naši nasprotniki se pa z vere in nas ker smo katoličani norčujejo in nas sramote. O-žigosal je nasprotnike in njih časopisje tako kroftno, da bi bolje tega nihče ne naredil. Marsikateremu so njegove jedrnate besede odprle oči. Brat Zupan je žel burno pohvalo za svoj govor. Brat Grdina je brata Zupana zahvalil za lepi govor. Nate je pa imel sam brat Grdina glavni predsednik K. S. K. J. imeniten govor. Z njegovo odkritosrčnostjo in navdušenostjo je govoril tako prepričevalno, da so se morale slehernemu udeležencu na shodu odpreti oči, kako naš narod zapeljujejo razni nepoklicanci. Kako ostro so padale njegove besede po nasprotnem lažnji-vem časopisju, ki kleveta o naši jednoti, o veri, duhovnikih in o naših lajikih voditeljih. Brat Grdina je govoril dolgo. Njegov govor je bil nekaj iz-vanrednega in je škoda, da ga nimamo v celoti, da bi ga objavili. Kako jasno je dokazal ljudstvu na shodu, kje je prava in napačna stran. Obrazložil je lepo v priprostih a resničnih in prepričevalnih besedah, da za pravega Slovenca (ko) je priporočljiva edino naša K. S. K. J., ki je našemu človeku v resnici prava mati v vseh ozirih. Krasnim besedam glavnega predsednika K. S. K. J. je občinstvo dolgotrajno navdušeno pritrjevalo. Nato je nastopilo zopet pevsko društvo sv. Cecilije, nakar se je vršil zopetni sprejem novih članov (ic) v društva K. S. K. J. Sledili so še govori. Živahno je govoril tudi pomožni gospod župnik Rev. Father Pa-zin, ki je povedal dokaj šaljivih, katerim se je ljudstvo od srca nasmejalo. Brat Grdina je predstavil vsem navzočim tudi "AMERIKA NSKI SLOVENEC** IN "EDINOST. Prvi in najstarejši slovenski katoliiki list v Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen «u 1891. Edinost leta 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. tafaaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: — Edinost Publishing Company <49 — West 22nd Street, Chicago, III. Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on aplication. NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto .................$4.00 Za Zednijene države za pol leta ......:...........$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto.......$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za poi leta........$2.50 'VJBSCRIPTION: For United States per year .......................$4.00 For United States per half year ..................$2.00 For Chicago, Canada and Europe per year........$4.75 __For Chicago. Canada and Europe per half year____$2.50 Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki, acorajo biti doposlani na uredništvo pravočasno in morejo biti prejeti vsaj jin in po! pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira. Entered as second clas matter October 11th 1919. at Post Office at Chi-»»ro. Ill under the act of March 3rd 1870. V novi dobi smo. --I Še ni dolgo, kar smo na tem mestu zapisali, da bo: zrakoplov prevzel transportacijo parobrodstvu in želez-! niči. In kakor razvidno iz razvoja moderne tehnike zad-| njih dni, je ta čas prav pred nami, če nismo že v njem. t * Znani izdelovalec avtomobilov Henry Ford je te dni iznenadil ves svet s svojim zrakoplovom in s svojo napovedjo. Začel je izdelavati zrakoplove nekega posebnega tipa, kakor so njegove "Lizike." Najete ima okrog sebe najboljše inženirje, ki jih ima moderna tehnika ter z njimi proučuje, kako bi dal ljudstvu praktičen zrakoplov, ki * i ga lahko rabil vsak, prav tako kakor njegovo "Liziko." Henry Ford sam pravi, da v teku prihodnjih 10. letih zrak ravno tako poln prometa, kakor so sedaj naše ceste, po katerih drči avtomobil za avtomobilom dan za dnem. In Ford se v tem ne moti. Vse kar je potreba, je iznajti praktičen zrakoplov, ki ga bo v stanu si nabaviti vsak navaden človek in njegovo prerokovanje bo uresničeno. Novi zrakoplov ali nekaka Fordova zračna "Lizv" je baje že zasnovana, in Ford se baje samo še pripravlja, da raztegne svoje tovarne, da izuri svoje mehanike in tako organizira ves aparat za proizvajanje nove vrste zrakoplovov v večjem obsegu. Torej v novi dobi smo, v kateri bomo potovali po zraku in ne več po dolgočasnih cestah. Vsedli se bojno v | zračne "Lizike" in bomo frčali po zračnih višinah nad našimi mesti, in polji. Pa še to. Ford tudi trdi, da zrakoplovni promet ne bo daleč zahteval toliko žrtev ponesrečenja in smrti, kakor jih avtomobilski promet na naših cestah. Vsak zrakoplov j bo imel posebno pripravo, s katero bo potnik lahko vsak \ čas skočil iz zrakoplova in nad njim se bo odprl padalni parašut,.js katerim bo čisto varno pristal na zemljo. Torej tudi za varnost bo poskrbljeno. Dalje prerokuje Ford, da bo tako zrakoplovstvo tudi; največja obramba države. Vlada, bo lahko vsak čas mobilizirala tisočere jate zrakoplovov in jih porabila v more- i bitnem boju s sovražnikom. Na podlagi tega se torej vidi,1 da bodoče vojne bodo dobljene ali zgubljene v zraku. Moder na tehnika bo odkrila človeštvu še marsikaj,; kar si današnji ljudje niti oddaleč ne predstavljamo. Za zrakoplovom bodo prišle nove stvari, katere je Stvarnik Božji položil v stvarstvo, da jo človek išče in najde v potu , svojega obraza ter izrabi v svoj dobrobit, dasi povzdigne j in zboljša svoje bivanje na zemlji. Nezapopadljivo je stvarstvo božje in zahteva truda in čas, da se ga spoznava po malem. Bolj, kakor kedaj govorijo in jasno pričajo dandanes naravne sile, iz katerih človek črpa svoje znajd-be, da je nekdo nad nami, ki je vso to čudovito naravo' položil v stvarstvo za nas, da jo črpamo in uživamo. Zanimanje za katoliški dnevnik. Chicago, III. Zadnjo nedeljo večer je bil i za našo naselbino zopet velik : dan. Naši šolski orli in orlice': so priredili to pot svojo zaba-1-vo splesom. ! Ob tej priliki so ti mladi ju-'I naki naše naselbine nastopili s < svojimi telovadnimi točkami in < tako pokazali po čem hrepeni s orlovska organizacija, ki zbira £ pod svoje okrilje mladino, da ] jo telesno in moralno izboljša, s Nastop mladih orlov in orlic, š katere vodita, fante Mr. Anton j Ogulin ml. in dekleta Miss Ju- 1 lia Kochevar je napravil kar i največjo senzacijo med občin-j ( stvom. Telovadne točke «o izvr- t šili v tako lepem nastopu, da j jih je občinstvo, katerega je bilo to pot veliko število v dvorani, kar občudovalo. Starimi 2 so sedaj sprevideli, kaj pomeni I za mladino telovadba. Sedaj j r bodo tudi stariši pod drugim c vplivom, kakor so bili dosed;'.i r v tem oziru. t Father Leon OFM. pod ka- i terim pokroviteljstvom se vodi i našo mladinsko orlovsko orga-jr nizacijo je bil nad tem sijaj-nem uspehom nad vse zadovo- j 1 Ijen in izjavil je, da bo odslej 1 še z večjim zanimanjem delo- j k val za napredek orlovske orga- t nizacije v naši naselbini. f» Stariše se pa vabi, da najjr svojo mladino pošilja redno h I orlovskim vajam, kar bo veli- r ko koristil miadini fn njih r vzgoji. Rev. P. Kazimir OFM. žup- j nik sv. Štefana, ki je vodil o- ž semdnevni misijon v Youngs- I townu, Ohio je dospel te dni v domov. 18. maja pa odide na počitnice h svojim starišem Rev, Father Leon OFM. Mr. Anton Grdina glavni predsednik KSKJ. se je pripe- j ljal včeraj v Chicago z auto- 1 mobflom, katerega je podarila t ugledna Wahčičeva družina iz ^ CTevelanda frančiškanskemu f samostanu v Lemontu. Mr. Gr- : dina pravi, da se je vozil jako -dobro fn da je imel dobro pot. Mimogrede se je ustavil zad- s 71 j o soboto in nedeljo na kato-liškem shodu v Indianapolisu, s Ind. Iz Indianapolisa v Elk- f j hart, Ind. kjer je obdržaval v s ponedeljek večer mal shod se ^ je vozil z njim tudi Mr. Josip s Zalar gl. tajnik KSKJ. ki se je i j fudi udeležil elkhartskega sho-1 da. Elkhartski shod se je ba-js je imenitno obnesel. V nedeljo ^ pa nastopi Mr. Grdina na slav- j j nostf dr. sv. Jožefa št. 2 KSKJ.: 3 • v Jolietu, III. j Krsti v slovenski cerkvi:/ I Družini Mr. and Mrs. Joseph 1 jOmahan se je narodila hčerka, 1 1 ki so jo krstili za Elsie Berni- ( ce. Botra sta bila Mr. in Mrs. 1 John Rabitz. Družini Mr. in Mrs. John Ovniček se je narodila tudi hčerka, katero so krstili za Mary Rose. Kumovala --ta Mr. in Mrs. Frank Banic.' — Družini Mr. in Mrs. Ivan Žic, se je narodila tudi hčerka, ki so ji dali ime Ružica. Botra sta bila Mr. in Mrs. Joe Man-' d!i. — Družini Mr. in Mrs. Joseph Cerjak se je narodil čtvrst sinček, kateremu so dali ime pri krstu Jože. Kumovala sta sta Mr. in Mrs. Joseph Znidar-šič. — Družini Gido Salmič se je narodila hčerka, katero so krstili za Lilijan Marija. Kumovala sta Mr. in Mrs. Frank Grill. — Vsem naše iskrene čestike! -o- Willard, Wi*. Tukaj je zadela nesreča dru- ! žino Mr. in Mrs. Mike Xoltson. ' Ko je Mr. Koltsou vozii kame- ] nje je prišel njegov triletni sin- ! ček Venceslav, da s" tudi on malo popelje. Nesreča je hotela. da je padel pod rav- 1 »to ko so konji potegnili. Kdo> ie šlo čez njega f.<;r mu zlomilo \i nogo v stegna. Prepeljali so ! ja v bližnjo bolnišnico, kjer je;' po dveh tednih za poškodbami umrl. Pogreb se je vršil iz tu-j1 kajšne slovenske cerkve na I^a-:' 1 ■ ioliško pokopališče sv. Družice. Prizadeti družini izreka-14 no naše sožalje ob izgubi to-j1 iiko ljubljenega sinčka. Male- ( nu Venceslavu pa obilo veselja , ned angeljci v nebesih T Ta teden se je tukaj na svo- 1 |o farmo naselila ugledna dru-,' žina Mr. in Mrs. Jos. Pekol.f. ' Oružino Pekolj iskreno pozdra-j1 rljamo in ji kličemo dobrodo- ; ^li v naši sredi. !( Porocer-adec. ( \-o--\m Chica^ Lil. i Vsi člani in članice društev K. S. K. J. sv. Alojzija št. 47, j Marije Pomagaj št. 78T kakor < tudi Sv. Martina in Sv. Ane, se i uljudno poživljajo, da se kor- 1 porativno udeležijo siavnosti .t letnice društva Sv. Jožefa [] H. 2. Joliet, 111., v nedeljo, 10. (i maja. Zbiramo se točno ob 0-1 »mi uri zjutraj, v cerkveni dvo-js rani Sv. Štefana, ter gremoji skupno iz Rock Island železni-, co. Kedor namerava iti, rtaj i se do sobote priglasi pri tajniku (ci) svojega društva. Kedor ^ se preje priglasi, bode imel zni-;< žano ceno, nekako $1.2o za v j' Joliet in nazaj. Voznih listkov!" se lahko kupi le 25, 50, ali 75,jI Ltd., torej kedor se bode zadrti priglasil ni gotov, da bo imel znižano ceno. ; 1 Tisti. ki^odo šli iz svojim 1 avtomobilom, se prosijo, da, nas počakajo na postaji v Jolietu ob 9:50, Standard Time,.: da skupno odkorakamo v cerkev. Odbori. (Dalie na 3. strani.) i Po zadnjem poročilu, s katerim smo poročali o nadaljnem razvoju tiskovne družbe Edinost so se priglasili kot delni- l Čarji sledeči: Iz So. Chicago, 111. smo pre-I jeli od č. sestre Sabastijane predstojnice slovenskih šolskih sestra sv. Frančiška v A- i ^lieriki svoto $25.00 za eno delnico. Častjtim sestram sv. Frančiška se najprsrčneje za-', hvaljujemo za njih naklonje-j nost do katoliškega tiska. Iz Sheboygan, Wis. smo pre- < jeli po naši tamošnji zastopni- i ci Mrs. Prisland svoto $5.00 za |i nakup ene delnice za Mr. Ro- ] ka Juriček iz Sheboygana. < Drugo na obroke. Novega del- 1 ničarja Mr. Jurička iskreno < pozdravljamo v krogu naših ^ delničarjev. I Iz Lorain, Ohic* se je prigla- i sila kot delničarja h našemu i podjetju znana Mrs. Gertrude 1 Virant ter je nam v ta namen < I poslala svoto $25. Mrs. Virant 1 izrekamo hvalo za njeno nak- < lonjenost do našega katoliške- t ga podjetja. j V Indianapolisu, Ind. je ku- -pil še eno delnico za $25. naš 1 delničar Mr. Martin Česnik. ] Mr. Česnik je že veliko poma- j gal našemu listu ob vsaki priliki zato mu izrekamo prisrčno 1 hvalo! 1 !z Cleveland, Ohio smo pre- s jeli od ženskega podpornega ? društva Marije Magdalene, št. 1 162, KSKJ. svoto $50. za še > dve nadaljne delnice, ki jih je 5 vednim članicam imenovanega ] društva izrekamo iskreno hva- < io! ji Dalje se je priglasil te dni 1 iz Clevelanda kot delničar Mr. Martin Kirn ter je kupil eno i delnico za $25. Tudi tega no- < ve ga delničarja prisrčno po- 1 zdravljamo med našimi delni- 1 čarji! , 1 Te delnice so odstopili oni ] delničarji, ki jih lastujejo^ več i j 1 1 Strah jih je, strah . . . 1 V Prosveti z dne f. maja jej' objavljen uradni zapisnik tri-ji mesečnega zborovanja izvrše-j; valnega urada S. N. P. P. V I, tem-zapisniku se najde marši-^ kaj zanimivega. Posebno je za- i 1 nimiv predlog Richard Zavert- | nikaT ki navaja neke zgodovin- < ske podatke o slovanskih 11a-\ rodih. O tej njegovi izjavi bomo spregovorili svoječasno j bolj podrobno. I j Na kar hočemo danes opo-1^ zoriti slovensko javnost je to, da kako se rdeči Iiichard boji. < "klerikalizma". Z njegovo zgo-! donno hoče nekako dokazati, j< kako Je "!:ierlkalizem" pod-h 1 1 jarmil nekdanje slovanske na-h ~ode. V njegovi izjavi sicer* ni'< drugega, kakor kup fraz, s-katerimi se mladi Richard dokaj , rad krasi, kakor njegov oče, j po katerem je najbrže ta fra-zarski okus podedoval. Najzanimivejše je, kako ves pre-m strašen kliče na lokalna društva, da naj ja za božjo voljo 1 kot 25. tako, da se bo na ta način razširila last našega katoliškega tiskovnega podjetja v kolikor največji meri se da med narod. Glede kampanje za nove naročnike se ne moremo tako pohvalno izražati, kakor smo to že zadnjič omenili. Nekaj nad 300 novih naročnikov je prinesla zadnja kampanja. Resnično povedano, smo jih pričakovali nad 1000. Torej to vprašanje je ostalo nerešeno in mi ameriški Slovenci moramo gledati, da rešimo tudi to vprašanje v najkrajšem času. Zato ne bomo prenehali s kampanjo popolnoma nič. Ampak rojaki na delo vsi, zlasti tisti, ki doslej niste čutili zanimanja v tem oziru. Pridobivajmo listu no-iVih naročnikov, da doseže potrebno število, da bo zamogel iziti hitreje naš toliko zaželjen in potrebni katoliški dnevnik. Vsak naročnik se naj zaveda, da je njegova dolžnost, da stori nekaj v tem oziru. Zato na delo za novimi naročniki. Agi-tirajte vsepovsod in ob vsaki priliki za nove naročnike za Amerikanski Slovenec — Edinost. Agitirajmo krepko naprej, dokler ne dosežemo svojega cilja. Nov stroj bo kmalu v tiskarni. Podlaga iz cementa je že narejena. V kratkem pride stroj, ki ga bodo postavili v tiskarno. Takoj, ko se začne tikati list na novem stroju se poveča njegova oblika. S tem bo storjen en velik korak naprej. Da bomo storili pa še druzega. oz. da bomo v stanu, pa prosimo naše naročnike sirom Amerike, da pridno pridobivajo listu nove naročnike. Katoliški •Slovenci primimo vsi skupaj, da spravimo voz čez klanec na ravnino, to boste storili, ako boste pridno agitirali za nove naročnike. Vsak naročnik naj prav gotovo pridobi vsaj enega novega naročnika! pazijo, da ne bo kako društvo poslalo kot delegata kakega "klerikalca." Dvoumno ome-nja, da naj pazijo, oz. se razume, vsaj jaz tako razumem, da hoče nekako diktatorske volitve delegatov. Zakaj omenja v svoji izjavi, da naj se voli samo take delegate, ki bodo verovali v njih svobodomiselno ustax*o? Zares je značilno to bojazljivo stokanje Zavertnikovega Richarda. Kaj se ve. morda pa že vre, polagoma vre. Mi povdarjamo, da konvencija vsake organizacije je najvišja instanca, ki ima moč pre-drugračiti vse karkoli hoče in tudi dati ukor takim zagrizenim strankarjem, kakor so ljudje Zavertnikove kategorije. In tega Zavertniki ne ljubijo preveč! Tako je, pa nič drugače : -o- — Henryetta, Okla. — \YaI-:ter Ingraham je bil smrtno ranjen v prepiru s tovarišem, kateremu je bil dolžan SI.00^ Jutranja zvezda. Napisal H. Rider Haggard. Iz angleščine prevel Peter M. Černigoj. '• »J Odslej boš vse življenje bežal pred njih senco, in če zasedeš prestol, naj bo, kakor je ta-le, na katerem stojim jaz, obdan z nevarnimi globočinami teme. Slednjič boš omagal, umirajoč sramotne smrti, in zli bogovi se te bodo polastili, o izdajalec, te vrgli v žrelo požiralca duš, da izgineš tamkaj za vse večne čase, ti in vsa tvoja hiša in vsi tisti, ki se te držijo. Tako govori Neter-Tua z glasom A-menovim, ki jo je ustvaril, z glasom njenega «očeta in očeta bogov." Ko so vojaki slišali te strašne besede, so uhajali drug za drugim po stopnicah navzdol, dokler nista slednjič ostala na strehi stolpa samo še kraljica, Asti, ki je ležala ob njenih nogah, in njen ostudni stric Abi. Gledal jo je in je trikrat poskusil govoriti, a ni mogel, ker so mu besede zastajale v grlu. Poskusil je četrtič in tedaj je rekel hripavo: "Prekliči svojo kletev, o mogočna kraljica," je rekel, "in izpustil te bom. Star sem, nocoj so vsi moji zakoniti sinovi pomrli; preklici svojo kletev, pusti me na vladi, in če-wm lin1 boli kot^gipčanskega presto- stola, o Lepa, bom vendar dovolil, da edides." "Ne," je odgovorila kraljica, "ne morem, tudi če bi hotela. Govorila nisem jaz, marveč duh po mojih ustih. Stori najTiujše, o Setov sin. Kletev ostane na tebi." Tedaj je Abi vztrepetal v besnosti in strahu in je odgovori!: "Torej bodi tako, Amenova zvezda! Ničesar strašnejšega se nimam bati, torej bom I storil, T:r.r T.orcm najhujšega. Moj sovražnik faraon je mrtev in ti, njegova hči, boš postala moja žena po svoji lastni volji ali pa boš umrla od lakote v tem stolpu, ker se ti ne bo nobena živa duša približala. Smrt še ni prišla; moj dan pa še pride, tako mi je bilo obljubljeno. Vladaj z menoj, če hočeš, ali umri od lakote brez mene, če hočeš — jaz ti pravim, Amenova hči, da moj dan še pride." "Jaz pa ti pravim, Setov sin, da po dnevu pride dolga strahota noči, ki nima jutra." Abi ni na te besede našel odgovora in se je obrnil ter odšel. Ko je izginil, je Neter-Tua stala še nekaj časa in gledala doli k tisočim ljudstva, ki so bili zbrani na velikeftn trgu, kjer se je l bila poprej vršila bitka, in so zrli v smrtni tišini k njej navzgor. Nato se je umaknila od ; lin, prijela Asto za roko in jo odpeljala s strehe v malo sobo, kjer je spala. Minilo je šest dni in kraljica Neter-Tua je umirala od lakote v ogelnem stolpu. Do tega časa je imela vode, ker jo je bilo dovolj v vrčih, toda slednjič jo je zmanjkalo; jedli pa nista bili med tem nič drugega razen nekaj medu, ki ga je Asti vzela čebelam, prebi-vajočim med najvišjim kamenjem stolpa. Tega dne je bil tudi med pošel, in tudi če ne bi bil pošel, bi ne bili mogli več požirati te silne hrane brez vode, s katero sta si pOplako-vali grlo. Čeprav je Neter-Tua v poznejših letih v spomin na to pomoč izbrala čebelo za svoj kraljevski znak, se vendar ni mogla ni-Voli več premagati, da bi uživala sad njihovega dela. "Pridi dojilja," je rekla Tua, "stopiva na streho in si oglejva zahod solnca, morda zadnjikrat, ker se mi zdi, da pojdeva za njim sko-I zi zahodna vrata." Odšli sta, opiraje se druga 11a drugo po 1 stopnicah, ker sta bili obedve opešali, Tamkaj sta z višine opazili, da je bilo obrežje Nila zastraženo z Abijevimi vojnimi ladjami in ves tempelj obdan z dvojnim obročom vojakov; za vojaki pa so bili na trgu, kjer se je vršila bitka, zbrani tisoči ljudstva, ki so vedeli, da je omagujoča kraljicra navadno prihajala ob solnčnem zatonu na stolp. Ko so jo ugledali, opravljeno z oklepom, ki ga je še vedno nosila,>se je zaslišalo med množico mrmranje kakor mrmranje morja, nato pa je zavladal globok molk, ker se niso upali izraziti usmiljenja, ki se jih je lotevalo. Neter-Tua je sredi tega molka, dvignila svoj krasni glas, ko je solnce zahajalo za piramidami starih kraljev, in zapela večerni spev solncu Amenu. Ko so zamrli zadnji glasovi v tihem ozračju, se je med množico zopet o-glasilo mrmranje, okrog stolpa pa se je zbirala tema, ki jo je zakrila človeškim očem. Ženski sta se prijeli za roko, kakor sta bili prišli, in se vrnili po stopnicah v svojo spalnico. • ^ "Ne smejo nam pomagati, Asti," je rekla Tua. "Leživa in umriva." • "Ne, kraljica," je odgovorila Asti, obr-niva se k tistemu, ki brezpomočnim pomaga. Ali se spominjaš besed, ki jih je govoril jasni duh božanstvene Ahure ?" "Spominjam se jih, Asti." "Kraljica, dolgo sem čakala in nisem porabila rotitve, ki mi jo je tedaj zašepetala in se sme samo enkrat rabiti. Toda prepričana sem, da je sedaj prišel trenutek, ko je treba duha, ki prebiva v tebi, priklicati, da te reši." < "Tedaj ga prikliči, Asti," je odgovorila Tua trudno, "če imaš moč. Če je nimaš, naj umrjeva. Toda povej mi, koga hočeš klicati^ Slavo Amenovo ali faraonovega duha ali duha Ahure, moje matere, ali katerega zaščitnih bogov?" .V- . . . fifo . rjrfj "■tJtr; ■ i... . : Čfe; . • , S&B i . ' . i i \ AMERIKANSKl SLOVENEC" IN ^ Družba J J sv. Družine | i (THE HOLY FAMILY SOCIETY.) , VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. i | sedež= joliet, ill. --: s£ Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." j GLAVNI ODBOR. Predsednik ........- GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St.. Joliet 111. ■< :. podpredsednik----JOHN* N. PASDERTZ, 1425 N. Center St.. loliet, 111.!] M. podpreds.....JOS PAVLAKOVICH. 39 Winchell St., Sharpburg, PaJ, 31- tajnik ................ JOS. SLAPNlCAR, 311 Summit St., Joliet. XII. j' Zapisnikar ............ PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadway, Toliet. 111. blagajnik ............ SIMON SHETINA, 1013 N. Chicago St.. Joliet, 111. Duhovni vodja .. REV. P. K. ZAKRAJŠEK, 1852 W. 22nd PI. Chicago. 111.1. NADZORNI ODBOR. ANDREW GLAVACH. 1844 \V. 22nd Place. Chicago. III. JOSEPH MEDIC. 823 Walnut St., Ottawa, 111. JOHN PETRIC 1202 N. Broadway St., Joliet. 111. POROTNI ODBOR. ANTON STRUKEL. 1240 Third St.. La Salic, I\J. TOS. K L EM ENČIČ. 1212 N. Broadway. Joliet. 111. FRANK PAVLAKOVICH, 28 School St.. Universal. Pa. j Da dnr 31. dec. 1(,24. je D- S. D. izplačala svojim članom in članicam .h vim dtdičem raznih podpor. poskodnin in posmrtnin v znesku * '5.993.91. - I Pr«.sitno Slovcnce in Hrvate, v državi Illinois in.» Pennsylvania, da v j iili naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo, ter pridružijo, 'ii »v. Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov Cic>. Spre-[ maj o se moški in ženske, od 16. do 55. leta, otroci od 1. do 16. leta. Zavaruje se lahko $250.00 ali $500.00. i^o dosežemo število 2000. se viš:- zavarovalnina na $1.000.00. Od 45. do 55. leta sc zavaruje le za $250.00.] -mr'nine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije. ROJAKI. PRISTOPAJTE H DRUŽBI SV. DRUŽINE! IMENIK in naslovi krajevnih društev Družbe sv. Družine. St. 1. Društvo sv. Družine, Joliet, >11.; — Predsednik George Stonich,' 15 N. C hicago St.. tajnik Paul J. La-! . rii-h. 512 N. Broadway St.; blagajnik -.iih Geršioh. 401 Hutchinson St. -i v Joliet. 111. Seja se vrši vsako tdiijo nedeljo v mesecu, v dvorani šole sv. Jožefa, ob 1 uri popoldne.! * Št. 2. Društvo sv. Družine, Mount Diive, 111.: — Predsednik in tajnik! >:,:ti Goldasich. P. O- Box 656. bla-[ cainik Ivan Lesič. Vsi v Mount Olive, ».1. Seja se vrši vsako drugo nedeljo ■ mesecu. j Št. 3. Društvo sv. Družine, La Salle,! >11.:— Predsednik Frank Mišjak, 1253 -econd St.. tajnik Anton Kastigar., 14,, — 7th St.. blagajnik John Setina.j 14j — 5th St. \'si v La Salle. Ill-.-eja se vrši vsako drugo nedeljo vi • ;esecu, v šolski dvorani sv- Roka. ob ? uri popoldne. Št- 4. Društvo sv. Družine, Bradley. 711.: — Predsednik George Krall, P. O. tio.v 4o2. tajnik John J. Stua, P. O., - ox 80. blagajnik Daniel Raich, P- O.j ox 2S4. Vsi v Bradley. 111. Seja se -ši vsako drugo nedeljo v mesecu.j Št. 5. Društvo sv. Družine, Ottawa. 211.: — Predsednik Michael Škoflanc, >014 Walnut St., tajnik Math Bayuk, :28-530 Lafayette St., blagajnik Frank ^ass. 1206 Chestnut St. Vsi v Ottawa. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu, ob pol osmi uri zvečer, v • lath Bavuk-ovi dvorani. . Št. 6 Društvo sv. Družine. Wau--cegan, 111.: — Predsednik Frank r rom, 901 Commonwealth Ave. Wau-ako četrto nedeljo v mesecu. ' Št. 11. Društvo sv. Družine. Pittsburgh, Pa.: — Predsednik Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St. Sharps-burg. Pa-, tajnik Joseph Dekleva, 5c09 Wiclitte St. Pittsburgh, Pa., blagajniki John Golobich. 5730 Buttler St. Pitts-' burgh, Pa. Seja se vrši vsako tretjo, nedeljo v mesecu, po osmi sv. maši, v i K. S. Domu 57. cesta. Št. 12. Društvo sv. Cecilije, Joliet, j IU.: — Predsednica Marie Klepec 901 i Scott St.. tajnica Julia Rogina 103yj Indiana St-, blagajnica Mary Mutz,1 1411 Nicholson St. Vse v Joliet. III. i Seja se vrši vsako drugo nedeljo v i mesecu, ob 2. uri popoldne v dvorani i stare šole sv. Jožefa. Št. 13. Društvo sv. Ivana Krstitela. Chicago, 111.: — Predsednik Ivan Tur- . nar. 2020 W. 23rd St., tajnik Steve Foys. 1929 W. 22nd Place, blagajniki Andrew Glavach, 1844 W. 22nd Place. , Vsi v Chicago, 111. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu v cerkve- , ni dvorani sv. Štefana, vognl S. Lin- ; coin St. in 22nd Place. Št. 14. Društvo sv. Lovrenca, East i Pittsburgh, Pa.:—Predsednik Geo.rge Miketich. P. O. Box 353. East Pittsburgh. Pa., tajnik Nick Pavlakovich. 1617 Ridge Ave., North Braddock, Pa., i blagajnik Math Meglaj, 115 Main St., East Pittsburgh, Pa., zastopnik Tho- '< mas Assanchaich. P. O. Box 882. East Pittsburgh. Pa. Seja se vrši vsako i prvo nedeljo v mesecu, v Hungarian Hali. 338 Beech St. Št. 15. Društvo sv. Srca Jezusa. Ottawa, 111.: — Predsednik Joseph M-Medic st., 823 Walnut St.. tajnik Joseph F .Medic ml.. 823 Walnut St.. j blagajnik Nick Kozarich, 825 Wash-;, ington St. Vsi v Ottawa. 111. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu | v Joseph Medic-ovi dvorani. >' OPOMBA: Ta imenik se priobči v listu po en- 1 krat na mesec. Ako kateri izmed u-radnikov spremeni svoj naslov, naj to naznani na glavni urad D. S. D. po j društvenem tajniku. Ravno tako naj. se naznani ako kateri najde kako po--moto. da se ista popravi. LETOŠNJA MAJNIŠKA "AVE MARIA" je izšla lepša, kakor kedaj' do-! sedaj. Vsebuje 80 strani zani-1 mivega zgodovinskega berila, i ki razpravlja o ameriških Slovencih in njih življenju. Ta krasna številka je vredna in zasluži, da jo shrani vsak na-1 ročnik za spomin, ker v,resnici i so v tej številki nabrani najlep-' ši spomini katoliških Slovencev Amerike. Kadarkoli bo čita- j teljen pozneje prišla zopet v ro- j ke, jo bo vsak rad ponovno pre-' čital radi njene v resnici zani-1 mivfc vsebine. Za to številko so prispevali: "Ave Maria" :j pesem S. Elizabeta. — "Ave Maria" uvodni članek, s kate-! rim so začeli pred 17. leti list Ave Maria. — "Nov list": čla-, nek s prve štev. prvega letnika Ave Maria. — "Uzroki našega veselja": uvodni članek slavnostne letošnje izdaje izpodpe-resa urednika Rev. P. Kazimir-ja O. F. B. — "Lemontskemu Marijinemu zvončku": pesem izpod peresa urednika Ave Maria. — "Zakaj mi je Marija Po-imagaj tako draga": članek izpod preresa H. B. — "Izvoljeno ljudstvo": članek izpod peresa Rev. Francis S. Mažir. — "Nekaj misli o našem verskem preporodu": članek izpod pe-jresa H. B. — "Nekoliko spominov in podatkov" : zgodovin- j ,ski opis izpod peresa Andrej Tomeca. — "Ave Maria in Edi-i nost": izpod peresa John Jeriča. — "Marijino ime": pesem Rev. P. Evstahija Berlec, O. F. M. — "Slavnostni odmevi iz naroda": dopisi slovenskih duhovnikov, mož in žena, fantov in deklet. — "Vse v večjo čast in slavo Presv. Devici Mariji Kraljici Maja": zanimiva izja-; va in povest ugledne slov. žene Marjete Svete. — "Ave Maria in K. S. K. Jednota": čla- . i nek izpod peresa Antona Grdi-, na gl. predsednika K. S. K. J. — "Gora Karmel — prvo Marijino svetišče" : zgodovinski o-! pis Marijinih svetišč izpod pe- j 'resa Rev. J. M. Trunka. — "Šentjernejska noč": zgodovinski roman Rev. J. C. Smoley. !— "Lilija iz raja": povest izpod peresa urednika Ave Maria. — "Na poti v življenje": povest izpod peresa u-|rednika Ave Maria. — "O ev-harističnih kongresih": o čestil-icih Evharistije Rev. John Pla-znik. — "Apostolstvo molitve." — "Slavospev Troedine-mu": pesem Rev. P. Evstahij Berlec OFM. — "K materi se zahvalit!": članek izpod peresa urednika Ave Maria. — "Roža skrivnostna — prosi za nas!": članek izpod peresa Rev. Benvenut Winklerja O. F. M. — "P. Palcid Fabiani, O. F. M.": nekrolog izpod peresa, urednika Ave Maria. — "V boju za resnico in pravico": piše( prof. Rev. F. Pengov. — "Zgo-(; ' dovinski razvoj našega komisa-rijata": piše urednik Ave Ma-!ria. — "Marijina slika": spisal Dr. Ivo Česnik. — "Iz frančiškanskih vrtov": piše Rev. Fr. j Pengov. — "Bog ne plačuje I vsako soboto": članek. — "Na I Brezjah": pesem Rev. P. Ev- stahij Berlec, O. F. M. — I"Sentklarski glasovi": članek i urednika Ave Maria. — "Iz j kroga šolskih sester ameriške j provincije". — "Klici iz sužno-sti bratov": piše Mirko Z. — "Romarski glasovi od naše Marije Pomagaj": poročilo o darovih za kolegij in druge podrobnosti. Poleg teh krasnih zanimivih člankov in spisov krasi majni-ško številko 48 slik slov. duho-jvnikov, lajikov in drugih. Rojakom, ki še nimajo tega slovenskega nabožnega lista prav toplo priporočamo, da si ta krasni list naroče. Cena je do 1 prvega junija $2.50. Po prvem !juniju pa $3.00. Naroča se pri: ! "Ave Maria", 1852 West 22nd Place, Chicago, 111. -o- Iz dežele, i Števerjan. — Po daljši bolezni je umrla gospa Marija Ci-glič, stara 6 1 let, mati gostilničarja na "dvoru." — Šempas. i V naši občini je nekdaj cvetelo I blagostanje, sedaj se pa ljudje kar trumoma izseljujejo iz domovine. V poldrugim letu jih i fe nad 10 odšlo v južno Ameriko. Sedaj se zopet pripravlja cela truma domačinov, da se izselijo. Društveno življenje ■pri nas spi. — V Tomaju je umrl tamošnji vpokojeni župnik mor.s. Matija Sila. Dosegel !je častitljivo starost 86 let. Ca-isten mu spomin. -o-- ROJAKOM V SO. CHICAGO jnaznanjemo, da je za njih naselbino poblaščen naš zastopnik Mr. Frank Juvančič, kateri |ima pravico pobirati naročnino i za naš list, oglase in vsa druga naročila, ki so v zvezi z našim podjetjem. Mr. Juvančič je ja-ko vnet za katoliško časopisje ! zato prosimo tudi druge roj&-j ke, da mu pomagajo v naselbini razširjati dobro katoliško ! časopisje in da mu gredo na i roko v vseh ozirih. Kdor želi i obnoviti naročnino za naš Jist to lahko stori tudi na njegovem domu: Frank Juvančič, 9535 Ewing avenue, So. Chicago, 111. Vsem ga prav toplo priporočamo. Uprava Amer. SI. - Edinost. -o- ROJAKOM V COLLIN-WOODU, OHIO naznanjamo, da je za njih naselbino pooblaščen še en za-, I stopnik Mr. Karol Skebe, kate-; ri ima pravico pobirati naroč-, nino za naš list. oglase in vsa druga naročila, ki so v zvezi z našim podjetjem. Rojakom prav toplo priporočamo našega novega zastopnika v Collins-woodu, O. ker on je jako vnet za katoliško časopisje. Kdor želi obnoviti naročnino ali dati kako drugo naročilo to lahko stori tudi na njegovem domu : Karol Skebe, 683 East 163rd Street, Collinswood, Ohio. Uprava Amer. SI. - Edinost. V NAJEM se dajo 1: sobe posameznikom s hrano vred, ali brez hrane, kakor hočejo. Lepe sobe in udobnosti. Za naslov j se zve pri upravništvo tega lista. (P. 8. T. 12. S. 13.) IZ SLOV. NASELBIN. (Nadaljevanje s 2. strani.) Farrell, Pa. Z delom ne gre pri nas ravno slabo. Slovenci smo vsi za-posljeni pri Tin Plate Co. Druge razmere so po navadi. Kakor se dvigajo razni apostoli po drugih naselbinah in napadajo miroljubne ljudi po brezverskem časopisju, tako se dogodi ttidi v naši naselbini, da komu v njegovi bedasti domišljiji zrastejo možgani in postane silovito "učen." Tako sem bral v Prosveti z dne 25. aprila dopis, fanatično sestavljen, že vsebina sama pokazuje, da ga je pisal pravcati fanatik, dru-j gače bi ne bilo v njem toliko nelogike in drugih budalosti. Človek, ki da v javnost tak dopis, se sam identificira za pravega netsrpneža, ki ga boli in peče, če kdo drugi noče trobiti v njegov rog, oz. v rog, v katerega tuli njegova stranka. Tako boli našega rdečega Kramarja, če jaz nočem tuliti v rog njegove stranke. Zato se je i ojunačil, kakor petelin na gno-! ju in privlekel v Prosveto moje1 ime, kjer me zmerja z raznimi, imeni, kakor kaka vaška klepe-' tulja nevedoč čemu in zakaj. Na razno lajanje in sramo-tenje, kakoršnega so zmožni samo taki, kakor je naš rdeči dopisunček, ki v tej stroki kon-| kurira z vaškimi klepetuljam^ sploh ne odgovarjam, ker vsak' pameten človek ve, da takih' neumnosti sploh pameten in j človek s pravim razumom ne more dati v javnost. Bolj pomilovanja so vredni uredniki Prosvete, ki take stvari priobčil je jo. Vsaka stvar ima svoje meje, samo neumnosti pa neumni dopisunčki v Prosveti jo nimajo in jo ne poznajo. Kar hočem stem dopisom povedati rdečemu Kramarju je to. Jaz živim v svobodni deželi Ameriki, kjer imam svobodno pravico, da če hočem sem delničar kakega podjetja ali pa ne. In te pravice m* nima nihče kratiti najmanj pa kaki nenormalni človek obrekljivi do-pisun. Kaj so narodni domovi, če so pravi resnično narodni vem jaz bolj, kakor ti. A za take domove, kjer bi hoteli kraljevati samo taki, kakor si ti nestrpnež, ko že sedaj napadaš nas, jaz ne dam nič. Če hočete brezverci kaj imeti postavite si sami in ne silite zra-! ven nas katoličanov, katere sa-j mo tedaj ljubite, kadar od nasi kaj pričakujete, drugače pa nas po vašem umazanem časo-j pisju napadate. Kdo je tako neumen, da bo s takimi se paj-dašil ? Jaz ne! Kdor hoče pa j ŽENITNA PONUDBA. Vdovec star 38 let z dvema otrokoma v starosti tri in pet let, se želim seznaniti in poročiti z dekletom ali vdovo v starosti 35 do 38 let. Ako katero veseli in ima resno voljo, naj mi piše in priloži svojo sliko na spodnji naslov. Tajnost jamčim, sliko pošljem na zahtevo nazaj. J. A., 136 La Salle, 111. svobodno mu! Ne bom na široko opisav&l, zakaj sem vzel delnico irazaj ampak omenim pa le, da kriv je tega dopisun sam in pa rasa-ni V. ki sta se obregovala celo v svojih govorih ob mene. Pa dovolj o tem. Dalje omenja o neki beli vrani da je kupila delnico od katoliškega tiskovnega podjetja Edinosti. Kaj te pa to brisa nestrpni rdeči Kramarček. Ali hočeš res svoj nos utakiriti v* vsako stvar? Kdaj sem jaz tebi še predbacival take Jštvari? ' Odkod ta predrznost? Čemu utikaš svoj nos v stvari, ki te j popolnoma nič ne brigajo? Tudi druge moje pri vat rte stvari te popolnoma nič ne brigajo. Najmanj, pa, pri katerih društvih sem jaz. Kar se tiče pa glede zamorcev se hvala Bogu doslej še ni sem obračal na njih, pa če bi se, vem, da bi med njimi ne našel takih nestrpnih fanatikov, kaVrvr si ti! Tvoj dopis sam govori kaj si in i te ponižuje pred vso slovensko javnostjo radi tvojega neomejenega rdečega f anatom ru I Pfuj na tako umazanost! 1 Pozdrav vsem katoliški Slovencem in listu pa želim o-, bilo novih naročnikov in da skoraj postal dnevnik. John Lambert. f NAZNANILO! v Rojakom po državi Minne-} sota ter državi Michigan nas5-nanjam, da jih obiščem ta in j drugi mesec zaradi oblek, katere merim in potem po naročilu dostavljam odjemalcem, po najnižji ceni, kakor se prodajajo na debelo. Blago in delo jamčeno, vse je najboljšega [izdelka, vsake vrste, velikost^ (Naročila dopošiljam po posti na dom točno, hitro in zanesljivo, ker tvrdka ki izdeluje o-bleke je največja tvrdka 7. o-blekami za može in fante v A-meriki. Rojaki poskusite ter bodite prepričani, da boste zadovoljni. Moje dosedanje poslovanje v tem oziru z našimi ljudmi mi daje popolnono zadoščenje, kakor tudi mojim odjemalcem največje zadovoljstvo z oblekami, ki so jih kupili od mene. Za naklonjenost se priporočam MATH POVŠJE, <> 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. ^K-SZ^^^'preieaite s WMr EX FE LIKERJEM A mSg svoj« bokamt T ffir Trdno vribajte, da fc» Vj čudoviti iyf .inimcnt prodrl »kozi feUrajicetex Jg> dospel do bolečega tswi jflRl Pain-Expeller odpomwt xfcermju »r povzroča pravilno kretenj* krvi. 35 in 70 centov po lekarn«*. Pazite tvorniiko znamko Sidro. F. AD. RICHTER * CO-Berry ft South Stb Sta. Brooklyn. N. Y. I JOSEPH PA VLAK PRVI SLOVENSKI POGREBNIK IN EMBALMER V CHICAGI. ' Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe. kratc in ženi^oranja. — Cene zmerne. 1814 — So. Throop Street, Chicago. Phone«: CANAL 5903 in 5666. ^ NAJSTAREJŠI SLOVANSKI TRGOVEC S * MFŽ* C ) Z ŽELEZNINO V MESTU CHICAGO JE: 1 f WlA.M.Kapsa I f 2000 BLUE ISLAND, AVE., CHICAGO, ILL C y < Phone: CANAL 1614. ^ Trgovina vsakovrstne zeleznine, ^ Zr strojniške naprave, električne potreb- ^^^^ ^A^ g ščine, cevi za ptin, avtomobilske potreb- M H fl^A ? ščinc. vse železne potrebe za postavlje-? parage ali hiš. 1500 drugih različnih j^BB^rf ^ predmetov v zalogi- Naše naj-^^^^^^H ^BB I 11 jp Blago dovazamo na dom. v vsaki M '1 del mesta ali predmesta. Začnite trgova- iOZSBSf ^P ^ ^ ti z nami in ostali boste naši stalni pri- (S P ž l Phone: Canal 4172 WESTERN PLAYER J I n^r ACTION CO. J K Manufacturers of Player Pianos. ^ b I^Jujl,:2055 w. 22nd St., Chicago, 111. ^ I Fonografe, plošče in role v vseh + . jezikih. — Razne inštrumente. Ne zavrzite stare piane, ker mi ^ n vam z njih napravimo nove. — & ^ Prihranite si denar, pokličite nas, podatki brez- + plačno. — Piane uglašujemo zanesljivo. ♦ u * ! SLOVENSKE GOSPODINJE J so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najce- rti nejše — MESO IN GROCERIJO — istotako vse vrste drugo Hjl it|»j sveže in prekajeno meso. ter vse druge predmete, ki spadajo v nji g* področje mesarske in grocerilske obrti. |g| i JOHN N. PASDERTZ 1 g| Cor. Center and Hutchins Street, JOLIET, ILi-. @ Chicago telefon 2917. ^ , . A. Grdina & Sons I TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD 6017-19 Sa. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St., . .. Cleveland, Ohio. TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOC! Randolph 1881 ali Randolph 4550 I PODRUŽNICA: 15303 — Waterioc Roac? — Phone Eddy 5S49 I 1 M. Gregorich jj ) GENERAL REPAIR SHOP ) 505 — ELM ST. CALUMET. MICH. )1 Phone: 182—R. f| Popravljam in uglasam, klavirje (piane), orgije, gramofone, /J i violine, harmonike, kitare, tamburice in vse druge mocikalične \1 inštrumente. Delo izvršujem točno in brzo za zmerne cene. fj I Priporočam se Slovencem in Hrvatom! \\ i Dalje priporočam za gramofone^Phonograph Spring Over /f / Winding Automatic" pero, ki autobatično gramofon sam navij*. \ Pero ie rnoJ last"' izum, za katerega sem dobil patent olai£<> noč Jn cjau. — Najboljši avtomobili za pogre-kr*tr »m žfititovanja — Cene zmerne JOLIET, ILL. Ne zanemarjajte svojih oči! se na nas, šajo oči. premimo katere Obrnite ako vam pe-Mi vas o-z očali tudi popravljamo in zamenjamo stekla. Že 40 let pri temu podjetju. OPTIČNI ODDELEK John Novak-ova lekarna 1724 So. Ashland CHICAGO. ILL. 1 Ave. * * * * * * * * + * * BOLJŠE DELO ZO-BOZDRAVILSTVA ZA MANJ NOVCEV. Ako imate kaj sitnosti s svojimi zobmi, je najbolje. če jih daste popraviti predno greste na dopust ali počitek. Ako jih zdaj ne daste popraviti, se vam bo to odtegnilo, j ker na potovanju ali od doma. ni misliti na zobozdravnika. Mi popravimo vase zobe v kratkem času. da bo- VSE DELO JAMČENO ste zadovoljni. Preiščemo in ocenimo zastonj. — Postrežnice. Phone 4854. BURROWS ZOBOZDRAVNIK D'Arcy Bldg. 2 nadstropje. Odprto vaaki dan in zvečer ob nedeljah do poldne. Vogel Chicago in Van Baren ceste. Joliet, 111. »» * * * * + * Phone: CANAL 5087 Res. SEELEY 3629 Zobozdravnik z X žarki DR. G. E. FINCH vsa v to stroko spadajoča tiela izvršuje točno in solidno. Zobe izruje popolnoma brez bolečin po novi metodi. PREPRIČAJTE SE CENE NIZKE CLEVELANDČANJE! kadar potrebujete pofjrebnika s« spomnite vedno na prvi slovenski pogrebni zavod GRDINA IN SINOVI 1053 — E. 62nd St. CLEVELAND, OHfO Primite za bližnji telefon in pokličite: Randolph 1881 ali 4550. LOUIS STRITAR se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripeljana na dom. Prevažam pohištvi. ob času selitev in vse kav spada v to stroko. Pokličite m? po telefonu ? 2018 W. 21st Place CHICAGO, H