LETO XVIII. — številka 8 KRANJ — sreda, 1. II. 1967 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kn»nj. Radovljica, Skofja Loka in Tržič. — Izdaja Časopisno podjetje »Gorerjski tiske — Glavni in odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja oa cktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od L j'anuarja 1964 kot poltednik, m sicer o'* s i e d a h in sobotah NOVINARSKI VEČER V SMLEDNIKU — V gostilni na Mlaki v Smledniku so sodelavci Glasa priredili v soboto zvečer, 28. januarja, zelo uspel novinarski večer, številni obiskovalci so z aplavzi pozdravljali posamezne točke, med katerimi je bilo največ zanimanja za nekaj uspelih »prispevkov« kranjskega humorista Lipeta. Sodelavci Glasa so trem naročnikom našega lista, trem pionirjem, ki so metali peresa v tarčo, in trem obiskovalcem, ki so v Glasu, ki smo jim jih razdelili, našli žig našega podjetja, razdelili lepe knjižne nagrade. Nekatere članke, ki so jih sodelavci Glasa prebrali na novinarskem večeru, bomo objavili v prihodnjih številkah — Foto Franc Perdan Z uspelega zbora občanov na Bledu Evidentirani možni kandidati Volivci na Bledu niso soglašali z vsemi predlogi občinske volilne komisije, prav tako pa ne z ozkim izborom članov komisije — Evidentirani možni kandidati za odbornike občinske skupščine — Nekaj predlogov za novega predsednika občinske skupščine S sestanka političnega aktiva v Kranju Ožji izbor kandidatov V Četrtek prejšnji teden, 26. januarja, je krajevni odbor SZDL na Bledu na zahtevo volivcev sklical predvolilni zbor občanov, ki je bil zelo dobro obiskan, predvsem pa je bila razprava takšna, kakršne si lahko le želimo: burna, temeljito so pretresli delo občinske volilne komisije, dodobra so se zmenili o možnih kandidatih za občinske odbornike in poslance v republiški skupščini. Predvsem je treba poudariti, da so udeleženci, med katerimi so bili predstavniki vseh krajevnih družbenopolitičnih organizacij, delovnih organizacij in posamezniki, precej kritizirali delo občinske volilne komisije, ki da je preozka, sestavljena iz samega »vrha« občine, zato tudi kandidati, ki so jih postavili, niso sprejemljivi za vse kraje. Prav zaradi tega so občinsko volilno komisijo tudi razširili s predstavniki krajevnih odborov SZDL, da bodo ti lahko branili in zagovarjali tiste možne kandidate, ki so jih postavili občani na njihovem področju. Volivci so na zboru na Bledu soglasno sprejeli sklap, da za poslanca v socialno-zdrav-štveni zbor republiške skup- ščine kandidira dr. Borut Rus, zdravnik na Bledu, vendar so obenem po daljši razpravi sklenili, da ga je treba osvoboditi vseh drugih družbenopolitičnih funkcij. V živahni razpravi so namreč poudarili, da zelo cenijo dr. Rusa in njegovo delo v zdravstvu in vdružbeno-ipoli-tičnih organizacijah, vendar so v skrbeh, da ne bi zaradi tega trpela zdravstvena služba na Bledu. Za možnega kandidata za organizacijsko-politični zbor republiške skupščine, ki ga je postavila občinska volilna komisija, pa so menili, da za Bled ni primeren, ampak so kot možne kandidate postavili tele: Niko Fabjan (direktor Zavoda za gojitev divjadi Triglav (Nadalj. na 2. str.) V ponedeljek je bil v Kranju sestanek političnega aktiva občine, ki so se ga udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine in nekaterih delovnih organizacij. Razpravljali so o ožjem izboru možnih kandidatov za zvezne in republiške poslance. Za ta sestanek je volilna komisija pri občinskem odboru SZDL od vseh evidentiranih kandidatov naredila ožji izbor. Nekateri so menili, da bi za vsak zbor moralo biti več kandidatov, ker bi potem laže razpravljali, kdo je boljši oziroma izpolnjuje več pogojev za kandidata za zveznega ali republiškega poslanca. Poudarili so tudi, da je sedanji izbor nedokončen in le osnova za nadaljnjo javno razpravo. O vseh sedanjih predlogih so dale mnenje tudi organizacije in drugi, o njih pa bodo razpravljali tudi na terenu. Zato so še pri vseh kandidatih možne spremembe. O dokončnem predlogu, o katerem bodo potem razpravljali kandidacijski zbori volivcev, pa bo razpravljal še splošni zbor občine. V ožji, nedokončen izbor jo aktiv na ponedeljkovem sestanku predlagal: za zvezni zbor zvezne skupščine (volimo enega poslanca) Marjana dr. Breclja, za gospodarski zbor zvezne skupščine (volimo po enega poslanca) Franca Branisla, za prosvetno-kul turni zbor zvezne skupščine (volimo enega poslanca) (Nadalj. na 2. str.) Volivcem besedo Ni malo ljudi, ki ob besedah na volitve skomignejo z rameni. In vendar, to ni tako preprosto. Od sposobnosti ljudi, ki bodo v zvezni, republiški in v občinski skupščini je precej odvisno, kako bomo uresničevali in končno »izpeljali« reformo. To pa je važno, saj z njo urejamo osnovna gibala našega napredka. Letošnje volitve naj bi bile drugačne; izraz novega koraka resnične demokracije. Volivci naj bi stvarno občutili ne le svojo dolžnost, marveč tudi odgovornost za končni izid volitev. Treba je reči, da ljudje tudi niso brezbrižni do volitev. Vendar se to najbolj kaže tam, kjer so aktivno vključeni v dosedanje priprave, kjer sodelujejo pri pogovorih o razvoju in potrebah svojega kraja, komune ali republike v prihodnjem obdobju, kjer se poglabljajo v iskanje ustreznih ljudi, ki bi bili kos nalogam. Po vseh naših krajih so Z veliko mero demokratičnosti prisluhnili občanom pri dosedanjih pripravah. Po Jeseni- škem so to bile zlasti konference krajevnih organizacij SZDL. Podobno je bilo tudi drugod. V Tržiču so izvedli posebno anketo med odborniki. Toda najbolj vidni so uspehi volilne dejavnosti va Kamniškem. Tam so s posebno anketo na dom povsem svobodno, anonimno pridobili širok krog občanov, ki so že v jeseni razpravljali o ljudeh, ki po svojih vrlinah in sposobnostih lahko pridejo v po-štev ob letošnjih volitvah. Občinsko komisijo so dobesedno zasuli z imeni. Toda, to še ni najvažnejše. Ljudje se sedaj živo zanimajo za nadaljnji potek pri teh pripravah. V nekaterih enotah imajo kar po 10 kandidatov za odbornika. Verjetno se boda pred volitvami še pomeniti ter skupno določili le nekaj najboljših. CAavno je, da so ljudje dobili samozavest in sedaj z veliko mero odgovornosti sodelujejo pri vseh pripravah. Dobili so prvo in izrekli bodo zadnjo besedo na volitvah. Tam ne skomigajo Z rameni. K. M. Veletrgovsko podjetje spQroča vsem potrognikom, Kokra Kranj da bo 6. II. 1967 odprta v Kranju na Koroški cesti 21 (nasproti restavracije Park) nova specializirana prodajalna pletenin Mira Prodaja kvalitetnih pletenin in ekskluzivnih modelov priznanih tovarn ALMIRA Radovljica, RAŠICA Ljubljana-Gameljne Za cenjeni obisk se priporoča KOKRA KRANJ 9993 GLAS * 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA SREDA - !. februarja 1967 Predvolilna dejavnost v Kamniku Ljudje so veliko povedali 3124 vprašanj — Od 3 do 10 imen na izbiro v volilnih enotah — Premalo žena — Sindikalna dvotirnost »Zakaj ste nas, Kamničane, izpustili v Glasu, ko ste zadnjič objavili celo stran o volitvah? Kamnik je vendar v skupni volilni enoti Gorenjske, kamor tudi po vseh drugih ocenah sodi.« Tako nas je predsednik občinskega odbora SZDL v Kamniku, tovariš Vinko Gobec, opravičeno opozoril na nenamerno nerodnost. Zato naj velja tokrat nekaj o predvolilni dejavnosti v tem delu Gorenjske. V Kamniku, kot je povedal tovariš Gobec, so že lanskega oktobra začeli načrtno pripravljati občane za letošnje volitve. Njihova prva in glavna ugotovitev je bila, da je socialistična zveza lahko samo organizator in koordinator pri volitvah, nikakor Oskrbovalni dom Albin Drolc v Preddvoru Vsem hvala za obisk in pridite še kaj Le dvanajst kilometrov od Kranja v prijaznem Preddvoru ima svoj dom nekaj nad sto onemoglih in upokojenih mož in žena. Kdorkoli med letom jih obišče, so ga veseli. Čeprav imajo radio, televizijo in časopise, jim je stik z pozabljeni in osamljeni, jih bodrijo obiski delovnih kolektivov, kot sindikata tovarne Sava, občinske skpuščine, društva upokojencev in njihovega pevskega zbora iz Kranja ter mladine iz Preddvora, Predoselj, Stražišča in Ekonomske srednje šole iz Kranja. Kolektivi se jih spomnijo ob vseh večjih praznikih, mladina pa naj največkrat ob novem letu, ko jim priredi izbran spored, povezan s kratkimi igricami, recitacijami in pesmijo. Neizmerno so jim hvaležni za njihov obisk in darila. Nepozabni so za njih vsako leto ob novem letu, ko jih obiščejo dijakinje ekonomske šole v Kranju. Tudi letos so jim pripravile lep program, ob zaključku pa so oskrbovance presenetile še z darili, ki so jih kupile z zbranim denarjem svojih sošolcev in sošolk v vrednosti približno 80.000 starih dinarjev. Topel in prisrčen stisk roke osamelemu in onemoglemu človeku pove vse. Zato so oskrbovanci in upokojenci doma Albina Drolc? -> Preddvoru vsem, ki se jih spomnijo, zelo hvalcŽM1 in 7?1^, da bi še večkrat pnali mednje. pa si ne sme lastiti pravic, ki sodijo občanu. Pripravili so posebno anonimno anketo v obliki dopisnice in jih razposlali ali razdelili na 3124 naslovov. Uspeh je bil nepričakovano dober. Več kot polovico dopisnic so občani vrnili (55%) ter tako posredovali občinski komisiji 360 imen sposobnih in delavnih ljudi, ki lahko pridejo v po-štev za občinsko skupščino, čeprav jih je v ta organ potrebno izvoliti le 28 — polovico. S tem so ljudje veliko naredili in povedali, komu zaupajo. Iz teh anket in drugih virov so lahko zbrali še 64 imen, ki bi lahko prišla v poštev za republiške in zvezne poslance. Razumljivo, da anketa in vse dosedanje razprave še ne pomenijo, da volivci nimajo več pravice in možnosti za nove predloge, toda široka zasnova ob sodelovanju občanov na začetku je dala vsej tej dejavnosti široko demokratičnost. Tudi za vodilno mesto v občinski skupščini so sami ljudje že nakazali rešitev. Teže pa je pri zbiranju imen za možne kandidate v republiško in še zlasti za zvezno skupščino. Za sporazumevanje in usklajevanje so se sestali že štirikrat iz vseh šestih občin Gorenjske. Šele tretjič, ko so bili na Jesenicah, so prodrli s stališčem, da se morajo vsi otresti lokalnih prizadevanj s »svojimi« kandidati in razpravljati samo o kvalitetah in vrlinah človeka, kajti pri tem ne gre Mladina v Ekonomski šoli Na zadnjem sestanku mladinske organizacije v Ekonomski srednji Soli v Kranju so razpravljali o dosedanjem delu organizacije. Ker so opazili, da je estetska vzgoja med mladimi obeh spolov pomanjkljiva, so prosili občinski komite zveze mladine v Kranju, da bi jim pripravil predavanje o tem. Razen drugih oblik dela pa so ob novem letu predstavniki organizacije obiskali domove za onemogle in slepe, jih obdarili in jim pripravili krajši spored. Prav gotovo je to lepa zamisel, ki bi jo bilo vredno posnemati. A. 2. za koristi neke občine niti Gorenjske, marveč za koristi celotne Jugoslavije. Tako so uspeli zožiti dolgi spisek imen, čeprav še ni rečeno, da ne sme biti novih. Tudi v ponedeljek v Radovljici na našem četrtem sestanku so prišla na dan nova imena, seveda ob utemeljitvi kvalitete. Tako je prišlo med predvidenimi kandidati za socialno zdravstveni zbor razen Vončina Edgarja in Gabrijela Hruševarja še do predlogov za Saksido in Maro Lukanc. Dva, on in Stanko Kajdiž pa sta se odpovedala. »Pri vsem tem pa menim, da bi morali biti bolj složni tudi med raznimi organizacijami. Mislim na občinske sindikalne organizacije. Ti so se iz vseh občin sestali v Škofji Loki in sestavili svoj predlog. Seveda nihče ne zanika sindikatom njihovega mnenja, toda mislim, da bi njihova prizadevanja laže prodrla, če bi skupno z ostalimi skušali iskati rešitev in usklajevati interese. Tako bi vsaj ne prišlo do imenovanja takih kandidatov, ki so že predvideni drugje.« Tako je povedal tovariš Vinko Gobec o pripravah na volitve v Kamniku. — K. M. (Nadaljevanje s 1. strani) Ožji izbor kandidatov Avguština dr. Laha, za social-no-zdravstveni zbor zvezne skupščine (volimo enega poslanca) Edgarja Vončino in Iva dr. Valiča in za organizacij sko-politični zbor zvezne skupščine (volimo enega poslanca) Ivana Repinca. Prav tako so predlagali za republiški zbor republiške skupščine (volimo dva poslanca — 50. in 52. volilna enota) Vinka Hafnerja in Franca Puharja, za gospodarski zbor republiške skupščine (volimo enega poslanca) Boruta Šnu-derla za prosvetno-kultunu zbor' republiške skupščine (volimo enega poslanca) Slavka Malgaja, Milana Regov-ca, Anko Zevnik in Janeza Sušnika, za socialno-zdrav-stveni zbor republiške skupščine (volimo enega poslanca) Bojana dr.Fortiča in Marka Sbila in za organizacij sko-politični zbor republiške skupščine (volimo enega poslanca) Franca Roglja in Pavleta Zupančiča. A.Zalar Evidentirani možni kandidati Bled), Franci Cuznar (podpredsednik občine) in prof. Peter Nuk (ravnatelj osnovne šole Bled). Za odbornike v obbčinski skupščini so občani sami na zboru predlagali tele možne kandidate: volilna enota Žago rice — Pavel Tolar (direktor GG Bled; dobil je največ glasov), inž. FJza Osterman (direktorica podružnice Gorenj sike kreditne banke v Radovljici), Joža Zupan (direktor Trgovskega podjetja Špe-cerija Bled), Jože Kapus (direktor Zavoda za razvoj in napredek turizma Bled), Franci Lakota (varnostni tehnik v GG Bled) in Anton Kralj (gradbeni tehnik pri gradbenem podjetju Gorenje Radovljica); volilna enota Ribno — Gabrijel Ferjan (upokojenec) in Janko Pan-gerc (kmet iz Sela); volilna enota Mlino — Tone Svetina (književnik), Janko Markelj (kmet), Tončka Man dele (uslužbenka) in Miha Rejc (uslužbenec). Na Bledu in v okolici so občanov razdelili tudi že okrog 140 anketnih listov, ki jih je pripravila občinska volilna komisija in s katerimi zbiajo mnenja za občinske odbornike in tudi za novega predsednika občinske skupščine. Doslej so dobili nazaj že približno tretjino anketnih listov. V volilni enoti Zagorice, ki je največja na Bledu, so predlogi za Mira Rozmana (direktoja Vezenine Bled), Pavla Tolarja, inž. Elzo Osterman in Francija Cuznarja. Za kandidata za bodočega predsednika občinske skupščine pa so po anketnih listih dobili doslej največ glasov Pavel Tolar, Miro Rozman in Jože Kapus, vsi z Bleda, ter Stane Kajdiž iz Radovljice, A. Triler Devetdesetletni očak Matevž Podobnik iz Hotovelj pravi: »Tobak še ni nikogar v grob spravil« Ko je to povedal, je kot petnajstletni fantič skočil na kmečko peč in si natlačil pipo tobaka ... Več ljudi več ve, če pa so še stari — še več vedo. Veliko sor doživeli in za seboj imajo svojevrstno šolo — življenje. Tudi Matevž Podobnik ima za seboj to šolo. Pravzaprav je to njegova edina šola. Nikoli ni imel priložnosti, da bi se naučil brati in pisati... Kogar zanima, kaj nam je vse povedal Podobnik — naj prebere do konca. človek bi si mislil, da je odkupna postaja za čipke shajališče žensk. Pa ni tako. Ko sem bil na postaji v Poljanah, mi je odkupovalka čipk Minka Strel povedala za nenavadnega očaka, ki dela čipke. Tako sva s foto-reporterjem zvedela za Matevža Podobnika. Samo letos je prodal že 30 prtiokov. Hotovlje 11. To je Matev-ževa hišica. Nenapovedana sva vstopala in našla sva ga ob blazini za čipke. Stare, ovenele roke so z neverjetno hitrostiio nrenaiikale klekeli- ne, pod njegovimi prsti se je porajal čipkast prtiček. Seveda so bili takoj okoli nas zbrani njegovi trije vnuki Franci, Andrej in triletna Bernarda. Oči so jim kar sijale, ko jim je mati Milka povedala, da sva prišla k njihovemu staremu a tu. Radi ga imajo. In to še posebno takrat, ko jim pripoveduje, kako je bilo v Nemčiji, na Siciliji... Tudi tokrat je povedal delček iz svojega življenja. Otroci so se stisnili okoli mame. midva Da nekai ča- V Standardu preusmeritev in povečanje proizvodnje Lani so izvozili za 120 tisoč dolarjev naravnega usnja — Letos bodo naredili milijon petsto tisoč kvadratnih metrov umetnega usnja V Standardu, tovarni usnja v Kranju, so 1. julija Jani začeli z redno proizvodnjo umetnega — vist usnja, ki se uporablja v konfekciji, Delo Kluba gospodarstvenikov v Kranju Zanimivo predavanje Danes, v sredo, 1. februarja popoldne ob 17. uri bo v kranjskem Klubu gospodarstvenikov zanimivo predavanje O POMENU ZDRUŽEVANJA PODJETIJ IN KAPITA-TALA V NAŠEM GOSPODARSTVU. Predavala bosta dr. Peter Pavlic in ing. Ivan Pariš iz gospodarske zbornice SRS. Gospodarstvenike trenutno zanimajo predvsem načini združevanja sredstev v inozemstvu, možnosti za združevanje sredstev pri nas in oblike tega združevanja ter ugodnosti, kot so udeležba na dohodku itd. Posebno poglavje predstavljajo možnosti za vlaganje tujega kapitala pri nas. O vsem tem bo stekla beseda danes popoldne v klubu, zato pričakujejo veliko udeležbo gospodarstvenikov. sa nisva vedela ali ga naj i poslušava ali pa se čudiva njegovim mladostnim kretnjam. čipke. S čipkami je začel ' svoje pripovedovanje. »Ne, ni me naučila mama. Oče me je. Ko sem bil star šest let, sem že naredil prve ,špice\ Doma je bila revščina. Sedem otrok. Z osmimi leti sem šel služit za pastirja. ..« Matevž je bil drugi v družini. Razen njega živi le še sestra Špel ca. Je nekje v Ameriki. Ne dopisujeta si in pravzaprav sploh ne ve, če res še živi. »V vojski sem bil na Siciliji, v Nemčiji... Kdo bi vse vedel, kje!« V vojni je bil ranjen v roko. Oči treh vnukov se ponosno ozro na steno, kjer je slika mladega ranjenega fanta — njihovega starega ata. »Od leta 1918, živim v Hotoviji. 15 let sem delal pri zidarjih. Mešal sem malto ... Sedaj je vse drugače. Stroji, stroji... Njo, naredil sem si hišico, kjer sedaj živimo.« — Kaj pa dekleta? Po sliki sodeč se vas niso branila? »Kje je to, kje? Bil sem dvakrat poročen. Prva žena mi je umrla ... Drugič sem galanteriji, za tapeciranje in za čevljarske podloge. Lani so naredili 950 tisoč kvadratnih metrov tega umetnega usnja. Istočasno pa so pripravljali dve novi vrsti tega usnja, in sicer vist buks in vist lak. Te dve vrsti bodo kmalu začeli uporabljati tudi v čevljarski industriji. Že na jesenskem zagrebškem vel esej mu lani so za nekatere proizvajalce čevljev v Jugoslaviji pripravili tekmovanje v oblikovanju modelov iz tega usnja. Razen tega so o tem razpravljali tudi na sestanku 23. decembra lani. Tovarni Peko in Borovo, ki sta izdelala nekaj poskusnih parov copat in škornjev iz tega usnja, sta to usnje zelo pohvalili. Zato bodo kvaliteto še toliko izboljšali, da bodo iz njega lahko delali tudi čevlje. V tovarni računajo, da bodo letos naredili zato okrog milijon petsto tisoč kvadratnih metrov vseh vrst umetnega usnja. Prav tako pa bodo letos povečali tudi proizvodnjo naravnega usnja. Lani je bil dnevni namok osem ton (toliko surovih kož so dali v predelavo) letos pa bo ta namok znašal osem ton in pol. Razen tega letos ne bodo več delali spodnjega (usnja za podplate) ampak samo zgor- se poročil, ko sem bil star 50 let. Dobil sem sina ... Vidite, to pa so sedaj njegovi otroci...« — Kaj pa čipke. Jih veliko naredite? »O, kar precej. Vidim dobro. Poleti, ko je dan daljši, naredim vsak dan prtiček, sedaj je to malo težje ...« V Poljanah sam zvedel, da je naredil v letu 1966 Podobnik kar 208 prtičkov. »Zmanjkalo ml je moči in ne morem več delati. Tako so mi ostale čipke ...« Kot bi hotel pokazati, da mu le ni povsem zmanjkalo moči, je Matevž živahno vstal in skoraj stekel čez sobo k peči. — Ali kaj želite? »Le svojo pipo. Pravijo, da tobak škoduje, jaz pa vem, da tobak nikogar še ni v grob spravil.« Ko je to povedal, je kot petnajstletni fantič skočil za kmečko peč in si natlačil pipo tobaka. — In koliko pokadite? »Koliko pip dnevno? Le kdo bi t0 vedel, kdo bi jih štel!« — Če že toliko kadite, kako je pa s pijačo? »Ne pijem pa ne, ne pijem ...« Prekinila ga je snaha Milka; nje usnje. Zanimivo je, da je letos minilo ravno deset let, ko so v Standardu začeli izdelovati razen podplatnega tudi zgornje usnje. Ker pa so imeli z izdelovanjem podplatnega usnja izgubo (nadomestile so ga razne umetne mase), so proizvodnjo tega iz leta v leto zmanjševali, letos pa popolnoma opustili. V Standardu so lani izvozili za 120 tisoč dolarjev naravnega usnja, prav tako pa so od domačih proizvajalcev, ki izdelujejo razne predmete iz umetnega usnja in jih izvažajo, dobili približno isto vsoto. Letna bruto proizvodnja v lanskem letu je znašala štiri milijarde sto milijonov starih dinarjev, letos pa računajo, da bodo proizvedli za pet milijard sedemsto milijonov usnja z istimi zmogljivostmi. Kljub temu, da jim zaenkrat primanjkuje precej denarja za povečanje proizvodnje in bolj kvalitetno delo pa upajo, da bodo te prehodne težave z boljšo organizacijo dala, predvsem nabavno-prodajne, in drugih služb, kmalu prebrodili. A. žalar Delovna skupnost Delavske univerze TOMO BREJC Kranj razpisuje prosto delovno mesto SOCIOLOGA za opravljanje raziskovalnih nalog Pogoj je diploma filozofske fakultete — sociološka smer. — Osebni dohodki po pravilniku. Prednost imajo kandidati, ki stanujejo v Kranju. Prošnjo z ustreznimi dokumenti vložiti do 15. februarja 1967. Delavska univerza Tomo Brejc, Kranj Investicije v gorenjski turizem Tržič: Zelenica prehiteva Lani so vložili v razvoj turizma v tržiški občini 254,104.000 starih dinarjev. Dokončno so bili izdelani urbanistični načrti za gradnjo turističnih objektov in razvoja turizma. V načrte in razstavo je skupščina investirala 4 milijone starih dinarjev. V LETU 1966 Zelenica je v zadnjih letih dosegla izreden razvoj, Zanimivo je, da je bila nova vlečnica, ki že dela, planirana šele za letos. Zaradi velikega zanimanja turistov za Zelenico se je Kompasu izplačalo že leto prej investirati 28 milijonov starih dinarjev. Na Zelenici so pripravili 35-m smučarsko skakalnico (1,8 milijona), za kar je prispevalo denar več investitorjev. K povečani zmogljivosti Zelenice lahko štejemo tudi hotel Panorama, katerega so preuredili »Veste, on to malo drugače razume. Vsak dan popije še kozarec kuhanega vina ...« Matevž je takoj razumel, kam meri Milka. »No, seveda. Mislil sem v primerjavi s prejšnjimi leti. Pili smo ga pa, pili. V Nemčiji sem prodal čevlje z nog, da sem lahko kupil špirit za žganje ... Kasneje sem pil le pivo. Tudi 15 steklenic dnevno...« — Če vas pogledam, lahko rečem, da kajenje in pijača ne škodujeta. »No, je že tako. Ne sme se pretiravati. Ko sem za stavo popil 25 steklenic piva, je bilo malo drugače. Takrat bi me morali videti...« Matevž je vlekel svojo pipo in spomini so kar vreli iz njega. Ne, nima pokojnine. Kdo bi le lahko šel pričat, da je bil res v vojni... Le kdo? Ostal je sam. Sam? No, ni popolnoma sam, le njegovih vrstnikov ni več. Vnuki se vrtijo okoli njega. Včasih ga ubogajo, včasih tudi ne, vendar so povedali, da je v pomoč pri ihjiši Itudi zaradi tega, ker pazi na otroke. Otroci so otroci! Ko sva se poslavljala, so naju spremili oboroženi z loki in puščicami. P. Čolnar iz Doma Stane Žagar ob spodnji postaji žičnice. V letu 1966 so bile prenovljene naslednje ceste: asfaltiranje ceste Pristava—Križe (4,5 milijona), skozi Kovor (1,2 milijona), Cankarjeva cesta v Tržiču (8 milijonov 267 tisoč), Trg svobode v Tržiču (9 milijonov 537 tisoč), nova cesta do šole (15 milijonov, 800 tisoč). Skupna vsota za ceste v preteklem letu znaša 39.304.000 starih dinarjev. Razen omenjenih cest je v gradnji še zanimiva vojaška cesta Dov-žanka—Pungrat—šija, ki bo povezovala planšarske objekte in Planinski dom na Kofcah. Za gradnjo garaž so v Tržiču porabili skupno 33,5 milijona starih dinarjev. Največja skupina garaž je zrasla ob zdravstvenem domu (35 garaž) v Tržiču. Za olepšavo krajev je bilo lani namenjenih 6 milijonov, za prenovitev in modernizacijo javne razsvetljave v treh ulicah Tržiča, na Ravnah, Pristavi, Križah, Sankovem in Pilarni pa je bilo potrebno 21 milijonov starin dinarjev. Pridobitve za samo mesto bosta razen omenjenih dal še preurejena prodajalna kruha in slaščičarna (12 milijonov) in bife na avtobusni postaji (8,5 milijonov). LETA 1967 Tudi lotos bo v tržiški občini prevladovala Zelenica oziroma Ljubelj. Vojaško karavlo na Ljubelju bodo preuredili v turistični objekt, V katerem bo smučarska servisna delavnica in prodajalna športne opreme. Po vsaj verjetnosti bo začel Kompas graditi nov ga mL hotol na Ljubelju. Z investicijo 87,5, milijonov bodo med ostalim pridobili tudi 50 ležišč, snack bar in kegljišče. Leto 1967 bo prelomnica pri gradnji vikend hišic v občini. Na Podljubelju bo verjetno že letos začelo graditi 17 graditeljev vikend naselje. Drugo naselje bo zraslo v Zg. Veternem, kjer so za sedaj trije interesenti. Precejšnjo pridobitev bo prav gotovo pomenila prenovitev telefonskega omrežja na območju Bistrica—Ljubelj. P. Čolnar Pustna maškerada v Kranju Mladinski odsek pri Turističnem društvu v Kranju (največ članov ima na šoli France Prešeren) bo tudi letos organiziral na pustni torek popoldne veselo pustno maškerado in hkrati tekmovanje za najboljše maske. — Prireditev bodo organizirali v avli šole France Prešeren, na njej pa bodo sodelovali učenci vseh kranjskih šol. — Posebna komisija bo ocenila najboljše oz. najbolj izvirne maske in jih tudi nagradila. Kot smo izvedeli na Turističnem društvu v Kranju letos ne bo posebej organizirane pustne prireditve v Kranju, kot je bilo to pred nekaj leti. -č AMD Podnart za svoje člane Avto moto društvo Podnart je letos organiziralo za svoje člane ekspresno podaljšanje prometno dovoljenj. V večja naselja so povabili člane z vabili. Zastopnika AMD sta pobirala članarino in pisala potrebne položnice, zastopnika Zavarovalnice sta izdajala zeleno karte, zastopnik pošte je sprejemal denar za obvezno zavarovanje, uslužbenec oddelka za notranje zadeve pa je potrjeval prometna dovoljenja za leto 1967. Podaljšali so 250 prometnih dovoljenj. Člani AMD so bili zadovoljni, da so lahko v svojem kraju in v tako kratkem času opravili vse potrebne formalnosti. ■ GLAS * 4. STRAN KULTURA IN PROSVETA SREDA — I. februarja 1967 Analiza dela kulturnih institucij Kako je s kulturo v občini ? Trenutna situacija na področju kulture v kranjski občini je narekovala skupščini občine, da se resno loti analize dejanskega stanja kulture in njenih problemov, in da da smernice za bodočo kulturno politiko občine. Zbrane rezultate bo obravnavala občinska skupščina na svoji seji. Vse kulturne institucije in organizacije so se svojih nalog lotile dokaj resno. Analiza bo imela pomen tudi za kulturne organizacije same, Razpravljajmo o soudeležbi za zdravstveno varstvo Uvedba prispevka k stroškom zdravljenja Na podlagi temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju in na podlagi sklepa republiške skupnosti soc. zavarovanja delavcev dne 27. 1. 1967, je komunalna skupnost socialnega zavarovanja delavcev Kranj pripravila predlog za uvedbo prispevka zavarovanih oseb k stroškom zdravljenja na območju gorenjske komunalne skupnosti. Prispevki naj bi znašali: — za prvi obisk v splošnih in dežurnih ambulantah 3.00 N-din — za prvi obisk dežurnega ali drugega zdravnika oz. zdravstvenega delavca 5.00 N-din — za prvi obisk v specialističnih ambulantah 5.00 N-din — za prevoz z rešilnim avtomobilom 10.00 N-din — za dnevno oskrbo v bolnišnicah 1.00 N-din — za akutno zastrupitev z alkoholom 100 % vseh stroškov. K stroškom zdravljenja pa zavarovane osebe ne bodo prispevale: 1. za obiske v zdravstvenih zavodih zaradi administrativnih storitev (napotnic, potrdil o nezmožnostih za delo, ponovitev receptov itd.). 2. za zdravniške preglede, zdravljenje in posvete v dispanzerjih in posvetovalnicah ter patronažne obiske. 3. za preglede in storitve v izvajanju medicinske rehabilitacije v zdravstvenem zavodu. 4. za zdravniško in drugo strokovno nego in pomoč ženam v zvezi z nosečnostjo in porodom v zdravstvenem zavodu. 5. za preglede in zdravljenje pri nalezljivih boleznih, za katere je obvezna prijava, vštevši tuberkulozo. 6. za preglede in zdravljenje pri rakastih obolenjih. 7. za preglede in zdravljenje pri sladkorni bolezni. 8. za preglede in zdravljenje pri duševnih boleznih in epilepsiji. 9. za zdravstveno varstvo katerekoli bolezni otrok in mladine do petnajstega leta starosti oz. do 26 leta, če so zavarovani kot družinski člani. 10. za prevoze z rešilnim vozilom v zdravstveni zavod, če gre za smrtno nevarne poškodbe, za nalezljive bolezni, za katere je obvezna prijava ali za duševne bolezni, če je bolnik nevaren za okolico. Predlagani prispevek zavarovanih oseb k stroškom zdravljenja predstavlja približno 2,5% vseh potrebnih sredstev za zdravstveno zavarovanje delavcev v letu 1967. O gornjem predlogu soudeležbe zavarovanih oseb pri stroških zdravljenja bodo v prihodnjih dneh razpravljali zbori zavarovancev v večjih delovnih organizacijah. Za manjše organizacije bodo zbori sklicani po občinah. Čas in kraj sestankov bo objavljen v prihodnji številki Glasa. Zavarovance, ki se zborov v delovnih organiza-oijah ali po občinah ne morejo udeležiti, prosimo, da pošljejo pismene pripombe do 10. 2. 1967 na naslov: Komunalni zavod za socialno zavarovanje Kranj, Stara cesta 11. Na pisemski ovojnici naj bo naznačeno: predlog prispevka k stroškom zdravljenja. Izvršilni odbor in odbor za zdravstveno zavarovanje skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Kranj na področju lastnega delokroga. Tako je Občinski svet svobod in prosvetnih društev obiskal že skoraj vse organizacije. Vprašanja, ki so jih najbolj zanimala, so vprašanja prostorov, sredstev, kakšno pomoč potrebujejo in kakšne so bili doslej deležni. Važno mesto v analizi pa bo dodeljeno aktivnosti poklicnih kulturnih ustanov, predvsem glede njihove odprtosti na teren, (muzej, knjižnica, gledališče in delavska univerza.) Prve, vendar še precej nejasne ugotovitve so že znane. Delavska univerza je od vseh kulturnih institucij posvetila največ skrbi terenu. Ugotovimo pa lahko, da se izbor predavanj ni bistveno spremenil. Naslednja ugotovitev je bila, da je dejavnost organizacij dokaj živa predvsem zaradi tega, ker imajo pred seboj vedno določeno akcijo, razne proslave, nastope in podobno. Dolgo časa smo bili zaskrbljeni zaradi dejstva, da je v kulturnih organizacijah na terenu premalo mladine. Pokazalo pa se je, da smo se pri tej ugotovitvi* ušteli. Dejansko stanje je drugačno. Preseneča ugotovitev, da tvorijo večino članstva ravno mladi, pri delu pa jih odlikuje velika zavzetost in volja. J. Košnjek V nekaj stavkih KRANJ: v soboto prva številka Srečanj — V sobotni številki Glasa bo kot posebna priloga izšla na osmih straneh prva številka posebne kulturne rubrike Glasa z naslovom Srečanja. Izdajal jo bo vsaka dva meseca enkrat Klub kulturnih delavcev v Kranju. Prva številka bo posvečena spominu največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna ob obletnici njegove smrti. JESENICE: letos druga knjiga jeseniškega zbornika — Občinska skupščina Jesenice je 31. marca 1964 sklenila, naj bi vsako leto izdali poseben jeseniški zbornik, ki je z natečajem dobil ime Jeklo in ljudje. Prva knjiga je izšla decembra istega leta, nato pa za vsakoletno izdajo ni bilo denarja. Pred nedavnim se je sestal uredniški odbor in sklenil, da bodo drugo knjigo zbornika Jeklo in ljudje izdali letos, tretjo pa čez dve leti, ko bodo slavili 100-letnico Železarne. PODNART: občni zbor DPD Svobode — Zadnjo soboto, 28. januarja, je bil v kulturnem domu v Podnartu občni zbor DPD Svoboda. Občni zbor je pozdravil mladinski mešani pevski zbor DPD Svobode iz Podnarta pod vodstvom profesorja Matevža Fabjana; pred začetkom je Članom zapel nekaj pesmi. Po pregledu dela v preteklem letu so potrdili program dela za leto 1967. Lani so prihranili 980.000 starih din. Sklenili so, da bodo polovico tega denarja porabili za izboljšanje klubskih prostorov, polovico pa za kulturno delo in knjižnico. CERKLJE: v četrtek igra Stari in mladi, pred njo pa predavanje — Dramska sekcija KUD Davorin Jenko v Cerkljah bo v četrtek, 2. februarja zvečer že tretjič uprizorila na domačem odru znano dramsko delo Antona Medveda Stari in mladi. Igro je režiral domači učitelj Avgust Perne. Uro pred tem, ob 18. uri, pa bo Delavska univerza iz Kranja priredila v Cerkljah zanimivo predavanje o aktualnih političnih dogodkih v svetu. KAMNIK — Uspehi na gimnaziji ob prvem polletju — Na kamniški gimnaziji ob polletju ni izdelalo 40% dijakov. Od skupnega števila 212 dijakov, jih ima 85 negativne ocene. Odličnih je 7, prav dobrih 23, dobrih 74, zadostnih pa 20 dijakov. Iz kamniške občine jih je 145, iz domžalske 45 ostali pa so iz drugih občin. Razgibano delo DU v Tržiču Predavanja za kmeta Delavska univerza v Tržiču zelo skrbi za izobraževanje občanov, saj vsako leto prireja poleg rednega pouka v osnovni, srednji tehnični in ekonomski šoli redne tečaje nemščine, italijanščine in gospodinjske tečaje tudi razna predavanja, razstave itd. Enkrat tedensko vrtijo tudi ki-notečne filme z razlago, ki pa so vse slabše obiskani. V drugi polovici letošnje sezone imajo pester program. Začeli bodo s poučevanjem ruščine in francoščine za odrasle in za predšolske otroke ter s šiviljskimi in gospodinjskimi tečaji. S februarjem bo začela delovati politična šola, v kateri bodo obravnavali predvsem gospodarski položaj pri nas po reformi. Skupaj z občinskim komitejem ZMS Tržič organizirajo razgovore z mladimi; to je nekakšna šola mladih za nadaljnje življenje. Sodelujejo tudi z vsemi šolami v občini. Na vsakem roditeljskem sestanku imajo razgovore s starši o vzgoji otrok, ki obiskujejo šolo. Z Bombažno predilnico in tkalnico prirejajo seminarje o higiensko tehnični zaščiti v podjetju, ki so dobro obiskana kljub temu, da udeleženci delajo v treh izmenah. Posebnost v drugem delu letošnje sezone delavske univerze v Tržiču je to, da bodo začeli s predavanji za kmete o sadjarstvu, obdelavi polja in živinoreji. Februarja so začeli s predavanjem o prvi pomoči pri zivmi in o pomoči pri napenjanju živine. S praktičnimi nasveti bodo skušali kmete vključiti tudi v turizem, za kar se v občini nasploh vse bolj prizadevajo. D. Httmer Grenki kruh tujine Razgovor z milijonarjem v jeseniški bolnišnici — »Zdravje je največje bogastvo«, je' star pregovor, toda žal včasih to prepozno spoznamo »Pred desetimi leti sem pobegnil čez mejo«, je začel pripovedovati 38-letni Anton Bencina. Povprašal sem ga za raizloge, ki so ga navedli na ta korak. Povedal je, da je M od 1942. leta partizan pa vse do konca vojne, če je ta podatak točen, potem to pomeni, da je Anton postal partizan že v svojem 14. letu. V družini je bilo sedem otrok, stanovali pa so v zelo slabem stanovanju v Ljubljani. Prav nerešeno stano- »Zanimlva stvar za časopis«, mi je dejal znanec na Jesenicah in nadaljeval, *v jeseniški bolnišnici leži bolnik, ki je bil dalj časa na delu v Avstraliji. Ko se je ponesrečil* mu je podjetje Izplačalo 120 milijonov S-din odškodnine«. Neverjetno visoka številka, sem pomislil in Iz gole radovednosti odšel v bolnišnico ter zaprosil dr. Hafnerja, naj mi dovoli razgovor z oraenjenim bolnikom. V nedeljo ponoči so na jugoslovanskem veleposlaništvu v VVashingtonu in generalnih konzulatih v San Franciscu, New Yorku, Chi-cagu in na veleposlaništvu v Ottavvi in na generalnem konzulatu v Torontu eksplodirale bombe. Na srečo ni bil nihče ranjen. Kot vse kaže, je napade organizirala teroristična skupina. Predsednik Johnson je poudaril, da je teroriste treba prijeti in jih obsoditi. Prav tako je izrazil obžalovanje zaradi tega incidenta. V ponedeljek dopoldne Je na jugoslovanskem veleposlaništvu v Pekingu prenehalo delati kitajsko pomožno osebje. Predstavniki Rdeče garde demonstrirajo pred našim veleposlaništvom in grobo žalijo naše voditelje. Podobne demonstracije pa so še vedno pred sovjetskim veleposlaništvom. Do demonstracij pred našim veleposlaništvom Je baje prišlo zato. ker so neznani storilci razbili steklo vitrine na zidu kitajskega veleposlaništva v Beogradu. Jugoslovanska vlada se je zaradi tega takoj opravičila. V ponedeljek je v Djakarti demonstriralo kakih devetdeset tisoč študentov. Zahtevajo odstop predsednika Suka rna. To so bile d0 sedaj največje demonstracije, kar jih je bilo proti predsedniku Sukarnu. V Južni Vietnam je prišlo v ponedeljek še 3200 ameri-ikih vojakov. Število ameriških vojakov se je tako zvišalo na štiristo tisoč. Zaradi hudih poplav v državi Rio de Janeiru je izgubilo življenje tisoč petsto ljudi okrog pet tisoč pa jih je brez strehe nad glavo. Preskrba s pitno vodo in elektriko je neredna. Dva dni je trajala vožnja z vlakom do Moskve, kjer je predsednik republike Tito izstopil na kijevski že-Iezeniški postaji v mirnem vzdušju, ki je značilno za neuradne državniške obiske. Štiridnevni obisk našega predsednika v Sovjetski zvezi, kjer ga spremljajo visoki državni in partijski voditelji, bo potekal v zna- višji ravni bodo obsegali pestro skalo političnih tem v času, ko nastajajo na svetu številna nova protislovja, nevarnosti in zaskrbljenosti zaradi usode človeštva. Na obeh straneh so okvirno povedali vsebino, s katero bodo izpolnjeni moskovski razgovori. Na važno mesto pri tem poslavljajo odnos do Vietnama in polo- Moskovski vlak v* mnju tehtne izmenjave stališč na široki fronti, saj bo v seznam razgovorov vključeno brez dvoma obsežno politično gradivo. Moskovski razgovori na naj- žaj v jugovzhodni Aziji zaradi vedno večjega vojaškega vključevanja Amerike v vietnamsko vojno. Za socialistične države je iskanje ustrezne rešitve v Aziji bistvena politična skrb. Govori se, da vietnamski problem le ni tako brezupen in nerešljiv, zlasti še ker je v teh dneh prišlo do drugega važnega sporazuma med velesilami o miroljubnem raziskovanju in izkoriščanju vesolja. Seveda ne moremo trdili, da je ta sporazum pomemben korak k razpletanju svetovnih protislovij, vendar je po svojem bistvu važna merilna naprava, ki odpira nove možnosti za nove sporazume na področju prepovedi širjenja jeder-skega orožja. To bi bila normalna stopnica naprej. Tudi odnosi v Evropi niso več tako slabi kot so bili. Seveda smo do sedaj govorili samo o važnejših temah, ki sodijo v zakladnico državnih odnosov. Brez dvoma je treba po- vedati, da imajo moskovski razgovori svojo težo tudi na izmenjavi izkušenj v partijskem delu, presojanju različnih pojavov v mednarodnem delavskem gibanju in na oceni dogodkov na Kitajskem, ki so prav gotovo potrebni skupnega političnega študija. Znano je, da na tem področju stališča obeh držav niso popolnoma enaka. Razlike so v oceni pomena združevanja socialističnih sil in njihovega skupnega nastopa. K moskovskim razgovorom so pritegnjeni tudi ljudje, ki se ukvarjajo z gospodarstvom. To pa pomeni, da bo tudi gospodarsko sodelovanje vključeno v politični dvogovor ne glede, kako se bodo razgovori s tem vodili, ločeno ali na najvišji ravni. J Kaj najraje kupujemo v tujini? V decembru je veliko naših delavcev, ki so zaposleni v tujini, obiskalo svojce v domovini. Kaj so naši ljudje najraje prinesli iz tujine domov kot darilo ali pa za obogatitev stanovanjske opreme oz. stanovanja? Da bi dobil odgovor na to vprašanje, sem poprašal na upravi jeseniške carinarnice. Povedali so, da so čez obmejne prehode Jesenice, Rateče, Podkoren, Ljubelj in Jezersko naši državljani samo v decembru prinesli in prijavili carinarnici 263 magnetofonov, 139 gramofonov, 723 transistorskih radioapa-ratov, 230 šivalnih strojev, 104 pletilnih strojev, 42 pisalnih strojev, 56 harmonik, 53 ročnih motornih žag, 263 pralnih strojev in precej avtomobilskih delov v skupni vrednosti 251 milijonov S din. Na vprašanje, koliko znaša carina za omenjene predmete, ml niso mogli odgovoriti, ker niso vsi carino plačali pri jeseniški carinarnici, pač pa tudi v notranjosti države pri raznih carinarnicah. V tem primeru državljani dobijo potrdilo carinarnice o prijavljenem predmetu, ki so ga prinesli prek meje. S tem potrdilom pa lahko carino plačajo pri carinarnici v svojem kraju. Po novih predpisih se je carina za vse navedene predmete povišala za 5 odst., razen tega pa je treba plačati še 12,5 odst. prometni davek. Zato računajo, da bo odslej uvoz teh in podobnih predmetov nekoliko manjši. Jože Vidic Kranj in tuja mesta Prijateljsko sodelovanje Med občinsko skupščino v Kranju in tujimi mesti in njihovimi kulturnimi, športnimi, političnimi ter drugimi organizacijami je bilo lani zelo živahno sodelovanje. Najbolj pomembno je bilo sodelovanje s pobratenim mestom La Ciotat v Franciji. Prav tako pa je imelo naše mesto prijateljske stike tudi z Old-hamom, železno Kaplo, Beljakom in Valkenburgom. Program sodelovanja z vsemi mesti so naredili že v začetku lanskega leta. Za mesti La Ciotat in Oldham pa je program narejen že za več let naprej. Lani ni prišlo do nekaterih oblik sodelovanja, zato so to prenesli v letošnjo leto. Občinska komisija za stike s tujimi mesti je na zadnji seji občinske skupščine v Kranju predložila odbornikom pred- log sodelovanja za letos. Predvideno je, da bodo kranjski nogometaši letos gostovali v La Ciotatu, Gorenjski muzej bo v tem mestu pripravil razstavo »Francozi v Kranju«, predvidena pa je tudi že tradicionalna izmenjava mladinskih kolonij. Ker so lani mladinci iz Old-hama obiskali Kranj, bodo kranjski mladinci letos odšli za tri tedne v Oldham. Razen tega bo letos najbrž gostoval v Oldhamu tudi Prešernov zbor iz Kranja, ki bo imel pred tem še koncert na Nizozemskem. Letos bodo v Kranju tudi eno izmed ulic imenovali po tem mestu. Iz Valkenburga pa bo letos gostoval pevski zbor Inter Nos. Takrat bodo pred kinom centrom odkrili spominsko obeležje. A. Zalar vanjsko vprašanje je glavni razlog, da je šel v tujino iskat boljši zaslužek in večji kos kruha. Tako se je nekega dne pred desetimi leti znašel v Avstraliji. Delal je v Melbcurnu in Svdnevu, nato pa kot miner v predoru za hidrocentralo v Bogong Creeku. V tem predoru so kot minerji delali trije Slovenci. Nesreča v predoru v Bogong Creeku 17. julija 1962. leta se je tragično končala za vse tri Slovence. Eden je bil takoj mrtev, drugemu je odsekalo nogo, Anton Bencina pa je dobil trajne posledice: zlomljeno hrbtenico in zlomljeno nogo ter roko v zglobu. Spodnji del telesa je za vedno ohromel in Anton je privezan na posteljo. 17 mesecev so ga zdravili v bolnišnici v Mel- bournu. Stroške zdravljenja je moral plačati sam. šele po tožbi z delniško družbo, ki je gradila hidrocentralo, so mu izplačali odškodnino. Toda ne vse. Po odločbi sodišča bi moral Bencina prejeti 31 tisoč funtov (takrat so bili v Avstraliji še funti in ne dolarji kot danes), kar v našem denarju znaša 71,687.000 S din. Toda izplačali so mu le del tega, in sicer 12.000 funtov ali 27,750.000 S din, preostalo vsoto pa mu delniška družba izplačuje po obrokih, oz. pošilja mu samo obresti na neizplačano vsoto denarja. Ko se je vrnil iz Avstralije, ni odšel k domačim, pač pa k prijatelju v Smokuč. Pred kratkim je Anton kupil grelno blazinico in ker ne čuti spodnjega dela telesa tudi ni čutil, da ga blazinica preveč greje in se za opeklinami zdravi v bolnišnici. »Bolnica v Melbournu mi je požrla veliko milijonov«, mi je dejal, ko sva govorila o zdravljenju. Pravi, da se počuti boljše. »Ko bi se lahko vsaj toliko pozdravil, da bi vozil avtomobil«, mi je dejal in povedal, da namerava kupiti avto. Podrobnosti o tam, koliko denarja mu je še ostalo, ni povedal. Občutil sem, da so to grenki milijoni, ki jih je dobil človek v zameno za zdravje. V tujino je odšel zdrav in krepak, toda brez fieka v žepu, vrnil se je bogat, toda brez zdravja. Zdravje pa je največje bogastvo. Jože Vidic Saša' Dobrila Ji n G O m ji p T J FANORAMA * PANORAMA * PANORAMA • PANORAMA • PANORAMA • PANORAMA • PANORAMA • PANORAI gorenjski kraji ljj» gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje O gorenjski kraji in ljudje O izdePi|u platna na Gabrški gori i — j. Že v prejšnji številki Qf %>0vedall, da bomo objavili pismo našega bralca V ^ogataja z Gabrške gore v Poljanski dolini, kl w .»banje Franceta Kozjeka o izdelovanju platna. B«< Sncu svojega pisma, v katerem opisuje predvsem F~\ pi^e: »Prihodnjič vam lah-______„ \iA# »L*____i r.ca nn drugi sve- ko napišem kaj o tovnl vojni, o preji v / \seX 0 rabi platna in Šc o čem drugem, če vas te£%j0.« Seveda nas zanimajo, tov. Bogataj, zato kmsT^jemo od Vas dopis o vsem > \tna pri nas po dragi svetovni vojni, o preji v 1 tem. Zdaj pa k vašemu? pepel in rjuho na Odločil sem se, da M Hozi napišem pismo za vm 'rene v škafu. Štrene so se 1 bi dopolnil Franceti! !^|3ra]e močiti v tem lugu a, ki je^opisal izdeKf ^ do 24 ur. Ko so se štrene J !Jbsti namočile, so jih nesli 2a potok, kjer so jih oprali, a tren ni pral en sam človek, £mpak dva ali trije, in s.cer rez razlike ,moški ali žen- Rad jeka, . platna v Besnici. Koz namreč pozabil ali pa spominja postopka štren. Pravi le, da je štren zelo težko delo.. , tiudi res. Pranje štrf ^ke gleda takole štrene je treba H za to določen lesen Ce je bilo štren več, I ral biti seveda škaf. Na te štrene so na4 iz bukovega pepela, k napravili takole: čez i pogrnili veliko platna! Pri pranju so rabili peril-\k in tovkalo (tolkalo). Za Merilnik so uporabljali tudi ^po ravno skalo, če so jo seveda našli, drugače pa le-Vn r "'oh, širok približno 40 Wtii :etrov, dolg 80 do 100 Wi' i met rov in debel 5 cm. pogrnili veliko platnet{ ^>ioh je bil na enem koncu ho, nanjo pa so nas,' ^prt v Ha, na drugem pa je kov pepel. Na pepel \mo\ d s nogi, da je stal krop, ki se je poter bostrani, ooševno. Takemu plohu so rekli perilnik za štrene prati. Tovkalo pa je bila štirioglata letva, debela 4x2 cm in dolga 80 cm. Pri pranju štren je bilo tovkalo obvezno. Na potoku je moral biti obvezno tudi škaf, v katerega je tekla čista voda. V tej vodi je perica izplako-vala štreno, dokler voda ni ostala popolnoma čista. Perica je z levo roko držala štreno na perilniku, z desno pa je s tovkalom udarjala po njej toliko časa, dokler štrena ni bila oprana. Ko je bila oprana, jo je bilo treba še oviti in s*repati, da so se niti lepo napele, da se je štrena poravnala. Potem so jo dali sušiti na zrak. Če je b'lo slabo vreme, so jih sušili tudi v hiši pri peči. Dokler niso bile oprane, so bile štrene videti grobo siv-ka.cto-rjave barve. Ko pa so bile oprane, so bile lepo gladke, voljne in sivkasto-bele ali rjavo-bele barve. štrene so prali bolj na pomlad; razumljivo, saj jih je bilo treba prej napresti. i Oče mi je pravil, da je bil včasih za pranje štren določen pri njih doma pustni torek. Tega dne so — če je bilo vreme ugodno — prali štrene ne glede na to, na kateri dan je prišel pustni torek. Povem naj še, da je oče doma v vasi Kladje nad Goronjo vasjo. Te vrstice sem zapisal zato, da bi bila slika o izdelovanju platna popolnejša. France Kozjck naj mi ne zamori, če ga s tom djcpol-njujem; ves ostali poetooek od sejanja lanu do izdelave pla/tna je lepo in toino opisal. Tudi jaz se na to d?lo dobro razumem. Povem naj še, da so včasih lug iz bukovega pepela, s kater m so prah štrene, uporab'ja1! tudi za pranje rjuh in spodnja perila; verjetno zato, k?r j takrat še niso poznali praškov in mila kot danes. Valentin BogatnJ Gabrška gora 11 Tkalec pri tkanju platm. Lepo se vidijo statve, kakršne je iz Besnice opisal France Kozjek. Slika je bila posneta pred šestimi leti pri Bogatajevih na Gabrški gori mm ) m:m- '< Na Uralu so odkrili in raziskali 148 ledenikov So na Uralu ledeniki? Na to vprašanje so do nedavnega znanstveniki odgovarjali negativno. Leta 1929 so sicer odkrili nekaj ledenikov v severnem delu uralskega grebena. Bili pa so kratki in redki te so jih imeli le za naključje. Znanstveniki so menila, da so glede podnebja neopravičeni, zakaj uralske planine niso tako visoke in so v področju celinskega podnebja. Na začetku mednarodnega geofizikalnega leta pa so sovjetski znanstveniki začeli podrobno raziskovati skrivnostne ledenike. Sedem let so znanstveniki posvetili temu delu in na kraju izdali monografijo o ledenikih na Uralu. Pogoji nastanka ledenikov so svojevrstni. Na polarnem področji] Urala je področje, kjer veliko 9neži. Na zahodnem delu grebena so skoraj vsi uralski ledeniki. Vlažen veter nosi sneg z zahoda in se topi na zahodnem grebenu. Ko se spreminja klima, se spreminjajo tudi ledeniki. Uralski ledeniki so kratki nikoli daljši od dveh kilometrov. Diamantna prestolnica 86 karatni diamant (17,2 grama) o pred kratkim našli v Sovjetski zvezi. Po svetu »o znani sovjetsiki diamanti, kot Oktobrski, Valentina Terjoskova, Olimpijski itd., toda njihova teža doseže največ 70 karatov. Po mnenju geologa Vladimira Ko-valeviča, velikih diamantov ni samo v Jakutski, ampak tudi na Uralu. Rudnik Mi-mij v Jakutski je slaven zaradi tehničnih diamantov, ki so zelo pomembni za industrijo. Pri obdelavi kovin zelo povečajo produktivnost in zboljšajo rezanje in poliranje. Diamanti pomagajo tudi pri zapletenih operacijah. Uporabnost tega dragocenega kristala v industriji je brezmejna. Sovjetska zveza je še pred desetimi leti uvažala industrijske diamante, zdaj pa jih izvaža. Ural-ska nahajaKšča, ki so jih odkrili v začetku 19. stoletja, niso bila zadostna za industrijo. Biizu diamantne prestolnice so pred kratkim odkrili novo nahajališče. Industrijsko izkoriščanje diamantov je sedaj predvsem osredotočeno v Jakuitsko in na Ural. Sonce dvakrat zaide Angleško mestece Leak je v kotlini. Na zahodni strani ga zapirajo visoke planine. Na nekom kraju je voda predrla planino in naredila velik predor. Zaradi tega lahko vaščani dvakrat vidijo sončni zahod. Prvikrat sonce zaide za planino in se zmrači. Nekaj minut pozneje pa se sonce spet pokaže skozi predor. Zakladnica budistične Umetnosti Miha Klinar: Mesta, ceste hr*tja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja * Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja * Miha Klinar: Mesta, V nekdanji japonski prestolnici Nara je znani budistični hram Todadži. Največja znamenitost v njem je veliki kip Bude, verjetno največji tovrstni kip na svetu. Zgodovina tega hrama se začne v dobi širjenja budizma prek Kitajske, Koreje na Japonsko in razcveta v osmem stoletju, ko je Nara postala japonska prestolnica. Car Somu (vladal cd 724 do 748) je proglasil budizem za državno vero in začel graditi hram z Budo v bližini kraljevske palače. Hram je lesen, kip pa je bronast. Hram je bil večkrat uničen, toda vedno znova so ga obnovili, zakaj za Japonsko je pomenil središče budizma. Zadnjikrat so ga prenovili le!a 1709. Kip je visok 16 metrov. Na iztegnjeni roki lahko stoji deset ljudi. Menijo, da so za kip porabili 500 ton brona. Kip je v dvorani, ki je visoka 48 in dolga 50 metrov. Po starih zapiskih sta bili pred hramom še dve sedemnad-stropni pagodi, ki sta bili dvakrat višji kot hram. Razen Bude je tu še mnogo neprecenljivih umetnin. Najstarejši sta dve statui v dvorani Sangacudo. V Kajdan hramu, kjer budistični svečeniki prisegajo, so štirje kipi — štirje varuhi budizma oz. štiri načela: življenje je trpljenje, vzroki trpljenja so strasti, osvoboditev od strasti pomeni osvoboditev od trpljenja, pot do osvoboditve je osmera: prava vera, prava odločitev, prava beseda, dobra dela, dobro hotenje, dobro mišljenje pravo samopoglobljeva-nje. Budizem prvotno ne pozna niti boga niti bogoslužja. Osnova njegove nevarnosti je ljubezen, ki obsega vsa bitja. Ustanovitelj budizma je bil Buddha Siddhattha (indijsko: prosvetljeni) okoli leta 500 pred našim štetjem. Izdelujemo montažne stanovanjske hiše, okna, vrata, furnir, gradbene plošče in lignofol. PRIDITE IN SI V TOVARNIŠKI MALOPRODAJI OGLEJTE NAŠE IZDELKE! POSVETUJTE SE Z NAŠIMI STROKOVNJAKI! Telefon: h. c. 85-335. 337, 338. 339 JE EO VICA še se menijo o tem, toda štefi ne^č razločno slišati, ker pri drugih mizah zapojo. Potem pla' ,'lno neko dekletce in preleti s preplašenimi očmi omizje, Ae zagleda^ temnolasega moškega in steče k njem in pove lze: »Ata, žandarji vas iščejo!« i »Vedel sem. Ne bo s^ dobro končal nekdo drug m se hoče neopazno izmuzniti iz družbe. Tudi temnolasi vstane. Dekletce ga^ izhodu, a se tam pojavita žandarja. Eden mu nastavi tajCrsi, a drugi odrine dekletce, ki se je oklenilo očeta, in ^ kretnjo natakne temnolasemu na roke lisice. Vse se zg\ hitro, v trenutku okamenele tišine in osuplosti, da nihče treći besede. Možje, ki so peli, imajo ustnice še vedno odpviki glasu, ki .je ob prihodu orožnikov na njih okamenel. Sjn se zruši tišina v nerazumljiv hrup. Ljudje vstajajo, se dre v.hodu. »Rešiti ga moramo! Drugače bo obert izpolnil grožnjo, da bo voditelje demonstracije postavil pred »Mama,« se Slavko stisne k štefi. Ra*L zakaj bodo tistega moža, ki so ga odpeljali žandarji, posred zid. Ko bi oni rekel: k steni, bi ga Slavko razumel. I preden mu mama odgovori, razume, ker je nekdo vprašaje, da ga bodo res ustrelili. Ustreliti človeka kar tako? Ne « verjamem.« Ko bi bila sama, bi štefi odšla z ki se Je. nabira.la na cesti in hitela proti tovarni. Zavest Jnosti k tej mno/ici jo priganja, da bi šla, a se boji, da bi }v>)ala otroka nevarnosti. Zato okleva, toda notranji glas ji*** bl morala- dokler ne postaja mučen do neznosnosti in jo i pnme Slav« za roko in hiti z množico proti tovarni, k* Pred upravnim poslopjem Kranjske industrijske družbe *c mno/-ci dela-■ j■/. žena in otrok in grozi, da bo vdrla v po|*J eber'"f,t^7.nt ler ne izpusti očetov in mož, ki so mu . >-Uh žandarji. »Nas je mnogo, vas je malo!« vpijejo in groze, da bodo opravili z oberleutnantom Millerjem, nadzornikom vojne proizvodnje, in z žandarji na nagel način, če takoj ne izpuste aretiranih in če ne zagotovi, da se jim ne bo nič hudega zgodilo ne danes ne jutri ne nekoli. In res se na vratih pojavijo aretirani. Najbližji jih zgrabijo in si jih nalože na ramena, a drugi jim vzklikajo, dokler se to vzkli-kanje ne prelije v zahteve: Dol z vojno! Hočemo kruha! Hočemo mir! Hočemo svobodo tiska in zborovanj! Zahtevamo osemurnik! Delu čast in oblast! Vzklikanju ni konca. Potem spregovori prav temnolasi delavec in govori podobno, kakor je v Starnbcrgu govoril časnikar Hcvm. Za njim spregovori človek v podčastniški uniformi. »živel Gabrijel!« ga pozdravi množica in Štefi zve,, da je to bivši predsednik strokovne organizacije, ki je trenutno na dopustu. »Tudi vojaki smo siti vojne! Če generali ne nameravajo skleniti miru, ga bomo sklenili sami.« Ljudje odobravajo vsako njegovo besedo. Za njim se pojavi delavec. Mlad je še, navidez šibak, a njegova beseda je krepka in klena. Zahteva, naj stranka začne boj za oblast in sledi ruskemu p oletariatu. Njegovi lasje gore rdeče kakor razbeljeno železo. Delavci mu pritrjujejo: »Tako je, Ciril!«, a drugi: »Tako je, Košii !* štefi je kakor zlita z množico. Zdaj je ta dolina ne tesni več. Ljudje so tu. Ljudje njenih misli in njenega srca. Kakor da ni te dolge gore tega kljusastega konja, ki ga jaha sonce in ki meče senco čez pol sive ozke doline. Svet se razmika z ljudmi v širino, z ljudmi, ki pripadajo razredu prihodnosti, ki bo njihova in bo ostala njihova, če bodo obdržali čut za pravičnost, svobodo. S takimi mislimi se štefi vrača na postajo. Šele na vlaku se umaknejo mislim, da se vozi domov. 10 Na oni strani bohinjskega predora ni več snega. »Glej, mama, saj tu je že skoro pomlad;« vzklikne Slavko. Tudi štefi se začudi. Ne more se premagati, da bi ne odprla okna in vdihnila globoko vonjav bližajoče se pomladi. Kmalu se bo naga zemlja oblekla v zelenje in cvetje. Zrak je mehak, kakor da diši po morju. Pn Sveti Luciji izstopita in presedeta na poštno kočijo. še vedno je ista stara dobra kočija. Preživela je kobariški pekel. Tudi Soča je še vedno zeienomodra. Pred njeno edinstveno modrino se lahko skrijejo reke na vsem svetu. Ob Soči in nad Sočo se vzpenja pot proti Kobaridu. Ruševine, razrita zemlja. S topovskimi izstrelki odsekana drevesa ne morejo skriti svojih ran, ne zemlja braj l lesenih križev. Nobeno drevo bi ne bilo ranjeno, noben leseni križ bi ne pognal iz te zemlje, ko bi tisti profesor, ki je oktobra obiskal starnberško tovarno, pred tremi leti obdržai svoje odkritje o novem pridobivanju surovin za razstrelivo zase. Brez streliva b" ne bilo ne nabojev za puške, ne ročnih in topovskih granat ne plinov, ki jih je iznašel ali vsaj sodeloval pri njihovi iznajdbi ta, navidez tako človeški judovski profesor. Ne bilo bi oklopnjakov, teh jeklenih pošasti, kakor jih opisujejo vojaki in ki so jih iznašli na oni strani. Nikomur bi ne prišlo na misel, da bi motoriziial smrt. Znanstvenik, ki se posveti takim iznajdbam, ni pravi znanstvenik, marveč zasluž' podobno obsodbo kakor zločinci za umor. Tak znanstvenik ni človek, marveč stroj brez duše, brez vesti... O tem razmišlja štefi vse do ruševin Kobarida. Poštna kočija se ustavi na nekdanjem mestu pred hotelom. Toda hotela ni več. Nanj in na druge hiše spominjajo samo še ruševine. Med ljudmi na oni strani ceste opazi Slavko teto Rozi. še vedno je taka kakor včasih. Prav nič se ni spremenila. Zato pusti mamo in steče k njej »Teta! Teta Ro/.i!« Teta Rozi ga gleda, a ga ne prepozna. Slavka se loteva zadrega. Ne zavedn se, da je večji, drugačen. »Slavko sem! In tam je mama!« kaže čez cesto na Štefi. »Slavko!« ga teta objame. Nato pohitita k mami, a jima že sama prihaja nasproti. »Rozi!« »Šteli!« Potem se odpeljejo domov. Tudi tu so ruševine in brajde lesenih križev. Toda življenje sc dviga nad ruševine in znamenja vojne. »Oče! Mati!« »Ded! Babica!« Tcda., priii;ti še sestra Marija. Tudi dru«i ljudje prihajajo. Kakšna radost! Oče prižiga oljtnko. Tu je dom! Tu je ljubezen! Sem sovraštvo ne seže Zdaj sta s Slavkom doma, zares doma, in konec je skoro tri leta dolge, težke h; dkc poti . . . 1 KONEC II DELA GLAS * 6. STRAN. Gl AS * 7. STRAN PO PREŠERNOVIH STOPINJAH SREDA — 1. februarja l«Tv »Krhek sem kot svoboda...« Z današnjim zapisom ne-taterih misli o pereči potreti hitrejšega oblikovanja kulturne podobe Prešernovega 1'ranja, končujemo ciklus farih člankov pod tem krhkim naslovom. Ali pa so mile prošnje, grenke žalopojke ■n rahli opomini sploh do-L-gli koga ali segli komu f srce? Bo ostalo vse le rluh krik vpijočega v puščavi? Ali bo ostal Kranj, ki naj bi bil zares kulturno mesto r- ker je Prešernovo, ker je fclovensko, gorenjsko — prvo pb vhodu v socialistično debelo — še naprej tako ne-često, zasmetano mesto? SMETNE ZELENICE Kako krhka je svoboda, vidimo, tudi pri mnogih hišnikih: nič jih ne briga, če je okolica hiše nastlana s papirji in drugo navlako, zelenice med bloki so skupno spričevalo nekulturnosti stanovalcev in nemarnosti hišnikov. Seveda, če jih nihče ,ne opozori na dolžnosti! Ka ZASLUŽNI MOŽJE Že v prejšnjih treh sestavkih smo izrabili priložnost in predlagali nekaj imen za bodoča poimenovanja kranjskih ulic. Za nekatere smo menili, da so že tako-splošno priznana in veljavna, da takšnih posebnih utemeljitev ni treba pisati. V seznamu kranjskih ulic pa pogrešamo med drugim tudi imeni dveh zaslužnih županov iz konca polpretekle dobe: Karla Šavnika in Cirila Pirca. Karel šavnik, lekarnar, je županoval v Kranju celih 36 let! Vsa ta dolga leta je opravljal svoje posle kot častno službo, popolnoma brezplačno, šavnik je bil vodja narodne napredne stranke, ves čas svojega javnega udejstvovanja je prebil v trdem boju z nemško birokracijo in domačimi reak-cionarji. L. 1874 je bil Karel Šavnik izvoljen za župana, 1. 1877 pa še za deželnozborske- ko cenena zemljišča, da niso oklevale z izgradnjo. Pravilno je Pire že tedaj računal, da bodo tovarne nekoč, v ne tako daljni perspektivi, opora gospodarskemu razcvitu mesta in okolice. ž« da bi tudi razni upravni- ga poslanca. Narodna zmaga _ . ... ... v-on!,, if> Kila tem oo- ki, direktorji in podobni vodilni ljudje morali iti skozi kak seminar o estetski vzgoji. Tako pa se taik šef pripolje v podjetje, ne vidi 1 spotoma nič, nič ga ne moti — nič ne reče; zato pa je tako, kot je: Kranj, ki bi moral biti lepo, čisto, sveže mesto — je poln smeti na slehernem koraku, na sleherni zelenici. — Prav tu, kjer ni ukaza, kjer ni direktive — 'prav tu se pokaže vsa krhkost svobode. Drugod vsaj kampanjsko kaj store, staro in mlado se vrže v boj za čistočo domačega kraja. V Sovjetski zvezi imajo celo pomožno milico, družinike, ki skrbe za rod in čistost mesta. Le naj poizkusi kdo v Moskvi pljuniti na tla ali odvreči papir, kaj šele bananin olupek ali podobno! Pri nas te discipline ne poznamio! Da bi sami imeli prirojen čut za snago — raje se trkamo po prsih in govorimo o kulturnosti! . Toda, ustavimo ta trpka rezoniranja v vprašanje: ali vse to kaj v zvezi s Prešernom? Saj to so vendar sami komunalni in didaktični problemi! A vendar je tako, da si želimo prav Kranj, Prešernovo mesto urediti tako, da bo že na zunaj odraz naše evropske kulture, da bo dihalo čar urejenega, čistega, harmoničnega mesta, da ne bomo le umazano tranzitno trgovsko in industrijsko naselje — pač pa najlepše in najkulturnejše slovensko mesto, kjer si podajata roki davnina in današnji čas, mesto kulturnoga turizma v srcu Gorenjske. v Kranju je bila tem pomembnejša, ker so po vseh drugih mestih in trgih zmagali Nemci, šavnikova osebna zasluga je tudi, da je bila kranjska gimnazija 1. 1880 reaktivirana, ne pa razpušče-na kot je zahteval Dunaj. — Izjemno častitljiva pojava župana šavnika je bila dolga desetletja pravi steber slovenstva v Kranju. Kako močan vpliv na narodnostno strukturo Kranja je imela Šavnikova slovenska politika, priča že to, da je moglo uradno štetje 1. 1890 zajeti v mestu le 82 Nemcev in nem-škutarjev! Ciril Pire, pravnik, je županova! mestu Kranju od 1. 1921 do 1. 1936. Torej celih 15 let! Tudi Pircu je bilo županstvo zgolj častna funkcija. Bil je zadnji te zvrsti, njegovi nasledniki so bili že plačani funkcionarji, ki jim je postalo županovanje vsaj začasno glavni poklic. Ciril Pire je mnogo storil za gospodarsko rast Kranja. Ce je njegov prednik Šavnik Kranj narodnostno in politično utrdil, tedaj je Pire Kranj komunalno uredil in privabil v mesto industrijo. Pomembno delo župana Pirca je zgraditev mestnega vodovoda, ki še danes oskrbuje prebivalstvo z izjemno zdravo in čisto planinsko vodo s Čemšenika. Ciril Pire pa si je že prej v času 12-letnega dežel nozborskega mandata, pridobil znetne zasluge za otvoritev železnice Kranj — Tržič. Veliki in skoro nepričakovani industrijski razvoj Kranja po koncu prve svetovne vo:ne je v pretežni meri posledica Pirčevih gospodarskih potez. Velike tekstilne tovarne »Jugočeško«, »Jiiffobruno« in »Inteks« so dobile od mestne občine ta- Valentin Pleivveiss, gospodarstvenik, je pravzaprav začetnik pomembne rodbine Bleivveisov; sam pa je bil tkalec s Trstenika, pozneje v Kranju lastnik velikih tekstilnih manufaktur. Troje Valentinovih sinov je zadolžilo Kranj, da dobe ulico svojega imena: Konrad, očetov naslednik v gospodarskih podjetjih, ki jih je razvil v čast in ekonomsko oporo narod-no-zavednega Kranja — hkrati velja Konrad Pleivveiss za iskrenega Prešernovega prijatelja in radodarnega klien-ta v pesnikovih kranjskih letih; drugi sin, ki je nosil očetovo ime, Valentin Pleivveiss je postal bogat dunajski trgovec in mecen — vendar na svoj rodni Kranj ni pozabil: dolgo vrsto let je skrbel za desetine in desetine kranjskih dijakov in mestnih sirot; tretji Valentinov sin je bil doktor Janez Bleivveis, do nastopa mladoslovencev nesporen, »oče slovenskega naroda«. S pogumno uvedbo gajice v svojih »Novicah« je pravzaprav združil vse Slovence. Današnja kulturna in politična zgodovina Bleivvei-su ni pravična. S tankim čutom za resnico ne bi bilo pretežko ločiti nekaterih njegovih zmot od njegovih zaslug. Pojav Bleivveisa v slovenski zgodovini je tako markanten, da ne moremo iti molče mimo njegovega imena. — Ob stoletnici Jugo- slovanske akademije znanosti in umetnosti, ki jo je Jugoslavija slavila lani, smo se le dičili z Bleivveisom, ki je bil med prvimi 23 rednimi člani edini Slovenec! Zato Zagrebu ni nerodno, da je poimenoval eno svojih velikih ulic prav po našem doktorju Bleiweisu. Pač pa smo v Kranju nekdanjo Bleivveiso-vo ulico poimenovali kar kot podaljšek kljukaste Tavčarjeve ulice. Le zakaj? Bleivveis je bil v tej ulic rojen, tu je imel njegov oče svoje tkalnice; torej, če že ne Bleivvei-sova — vsaj Pleivveiasova naj bi se ta ulica imenovala. Saj se je vnuk Konradov tudi v tej vojni izkazal kot junak in narodnjak, kot komandant severno jadranske mornariške flote je ukazal vse ladjevje potopiti, da ne bi prišlo okupatorju v roke — sam s svojimi mornarji pa se je umaknil čez Velebit in se pridružil borcem v Liki. — Kako poniglava so nekatera politična ocenjevanja, prav nazorno vidimo še iz tegale primera: v današnji Pragi ni več Masarvkovega kolodvora, ni trga, ni ulice s tem imenom kot da je ime tvorca prve češkoslovaške republike in velikega slovanskega filozofa popolnoma pozabljeno — v Ljubljani pa le tako ne zanikamo Masarvkovega zgodovinskega pomena — njegovo ime nosi velika cesta vzhodno od Trga osvobodilne fronte! Tomo Zupan, vlastelin z Okroglega pri Kranju, kjer je 1. 1937 kot 98-letnik tudi umrl. Daljni sorodnik Prešernov je za proučevanje pesnikovega življenja izredno dosti storil. Vse življenje si je zapisoval vse, kar je zvedel o Prešernu od njegovih sorodnikov. Sestavil je tudi pe- P Z snikov rodovnik, ki je da-našnjirn prešernoslovcom nepogrešljiv dokument. Zbn je vso Prešernovo zapušča ki mu je bila dostopna in shranil na Okroglem. (Sedi je v Prešernovem spoTni-, skem muzeju v Kranju Znamenito je Zupanovo del v narodno-obrambnem ozi^Vic Ustanovil je Družbo sv. Cir ^e j la in Metoda In ji pred* v doval od ustani .#»tve 1885 & y i 1906. Družba je snovala v <^A.vg mejnih krajih narodne trf*\ n njave, to so bile iole v 1-jAo stu, Velikovcu, KcVminu iČV fc« drugod. — Tudi v svoji OJtf^ j roki je Tomo Zupan moiv1^^ ravnal: gradič Okroglo 'J^rja vsem posestvom je zapu^H p slepim ... i^ji Jože Plečnik, arhitekt, je tudi dotaknil Kranja. b^er blikoval nam je fasado a šernovega gledališča, sto?*-! ^r šče in okolico pod Roženvtf 8 sko cerkvijo, že prej pa t*Y hišo dr. Bc/ka. Mnoge nVdi gove zamisli pri ureditvi sli\.tal rega mestnega jedra se, i* Vje niso mogle realizirati, dru^pc pa so nekam zvodenele tu propadle (gostilna Prešerno za hram), tudi trg pred gledat ul ščom s Prešernovim spon\\, nikom ni bil dokončan v sn^^( slu arhitektovega naročila. ^ Bilo pa je zares lepo, ko J\tr prihajal častitljivi arhiteki Kranj. Kar je rekel, je dri.^t lo. Z delavci je bil poniić'\ in prijazen. Za sklep ena \ c stoterih Plečnikovih lske\0 »Moje prepričanje je, da >\ delavske naselbine sramot;\a delavci niso kaka nižja \A01 sta, ki bi jo bilo treba spri ^s viti v ločene kolonije. Na^p« vidi meščan, kaj dela in MS , ko živi delavec, im delavec nv\0> vidi kaj dela in kako fivtf« meščan.« A ČRTOMIR ZOREČ Arhitekt Plečnik med delavci v Kranju i Pogovor z bralci m* Nekaj X Enakopravnosti j£j\c šparovec iz Kranja Ti U poslal dopis z naslo-rj \VNekaj o enakopravno-, ? v njem obravnava pri-' \ Avgusta Dremlja, ki je /iT) hud prometni prekr-BA*o je do smrti povozil kaznovan le z osmimi T fi zapora, pogojno za ' i. Potem pa to kazen ffa s kaznijo za pro-prekršek, ki ga je bil sam. Napačno je bil parkiral svoj moped, pred trgovino tov ar-lva v Kranju, pa ga je wAi prometni miličnik kaz-,vfl. a 1000 S-dinarjev glo- R/"di jaz sem bil v NOV, s v tako eem Di] odlikovan ž' bje zasluge, oboje mi je !r% ponos, ne pa za razne e JU in brisanje krivic,« 'nv zaključuje pismo. uredništvu se povsem 2J>mo z vašimi stališči, i. JLo, da se strinjajo z 'J prav vsi. Vendar bi bi-jj i^trebno v vasem prime-j \a pravi ti majhen razlo-^■Gre za mandatno kazno-j>\ na kraju samem, ki ' »'vede službujoči miličnik skVimeni prekrška. Višina 3 v^ je v teh primerih do-no::Sa in nI odvisna od do-1 VolJe- Striniamo pa se, da Bflhis miličnik poprej lah-V'S'pozoril, da napak parki-' ne pa, da vas je takoj c.nVovaL Se zlasti zato, ker *ViIo pred kratkim na ti- Jeseniški železarji 11 prostoru še dovoljeno EC lirati. Grobijani v gostilnah »iepodpisani P. R. s prija-i| nam je poslal pismo, v iVem se spotika nad ve- 1*jem nekaterih delavcev iz igih republik" po naših go-iiah. Pripoveduje o pri-•Hj, ko so ga skupaj z »bo nedavno tega grobo u in psovali ter predla-11 naj take grobijane izže-V\o iz Slovenije, lihvariš" P. R. in prijatelji! Idvsem moramo poudariti, J| nepodpisanih pisem ne ivljamo. že vaša anonim-l da slutiti, da morda le ibilo vse tako kot opisu- t to, kljub temu smo pogla-io vsebino pisma objavili. , ne zato, da bi obsodili \v tisto skupino neotesan-l, marveč zato, da bi popil, da se v gostilnah potmi prizori dogajajo tudi v Imeni, če smo v njih samo bvenci, pač odvisno od tanje alkohola v naših avah in kulture ljudi pri nižjih. Vsak tak primer Je >sojanj» vreden. Tudi ta, ga opisuje anonimni pi-c. Vendar takim dogodkom treba udarjati nacionali-Ičncga pečata. ob ukinitvi restavracije Kazina in toplega obroka Stvari, ki se dogajajo v jeseniški železarni, so včasih zelo malo premišljene. Pred kratkim so nekje »na vrhu« izdelali predlog, da se s 1. junijem ukine restavracija Kazina v pritličju in topli obrok po kantinah. Predlog je bil predložen v razpravo upravnemu odboru, ki ga je tudi osvojil. Izvlečki so bili objavljeni v drugi številki Zelezar-ja. Sklep upravnega odbora je bil, da se prostori restavracije predelajo v pisarne za nabavno službo. V Kazini bi zaenkrat ostala le kuhinja v okrnjeni obliki in gostinski prostori v prvem nadstropju, ki bodo služili za iste namene kot doslej. Kakorkoli že, stvari so bile prav gotovo premalo premišljene. Ker se širijo govorice, da bo Kazina zaprta zaradi izgube, je nemara prav, če pojasnimo, da je prav ta enota ustvarila precejšen višek dohodka. Ce pa se že obrat mora zapreti, potem bi bilo bolje, da se prostori predelajo v stanovanja, saj je še mnogo delavcev brez njih. železarna je za te prostore porabila precej denarja, sedaj pa vse skupaj ne bo sluižlo svojemu namenu. Kako bo mogla kuhinja poslovati v okrnjeni obliki in izdajati pijače samo za zgornje prostore Kazine. Kje se bodo našla sredstva za kritje vseh izdatkov (poraba vode, elektrike in pare), ki bodo isti kot pri obratovanju celotnega objekta. Drugi sklep upravnega odbora je bil, da se ukine tudi topli obrok po kantinah in ostanejo le mrzle malice. Vedno je govora o tem, kako povečati proizvodnjo in zmanjšati boleznine. S tem ukrepom prav gotovo ne. Delavec, ki dela v težkih obratih, je vedno oblit z znojem in svoje delo bo ob mrzli malici prav slabo opravljal. Predlog, da bi delavec pojedel toplo hrano preden gre v službo v na novo zgrajenem družbenem obratu, ni sprejemljiv. Večina delavcev je vezana na vlake in avtobuse, pa tudi novi družbeni obrat ni zgrajen za tolikšno kapaciteto. O obeh predlogih mora sklepati le še centralni delavski svet, prav pa je, da prej tudi obratni delavski sveti dajo svoje pripombe. Kolikor bo CDS sprejel že osvojena sklepa upravnega odbora, potem bo treba razmisliti še o nečem, kam z odvečno delovno silo v gostinski enoti Zelezar, ker Kazina in topli obrok spadata k tej enoti. Huda prometna nesreča v Kranju Sopofnika pritisnilo ob steno hiše V ponedeljek ob 11.55 se je pripetila v Prečni ulici v Kranju huda prometna nesreča. Voznik tovornjaka LJ 223-68 Jože Gorenc iz Ljubljane je zavijal v Prečno ulico. Anton Krese, ki je bil zadaj na tovornjaku je hotel odstraniti nekaj pločevinastih posod za smeti, da bi avto lažje zavil v ulico. Pri tem pa ga je vozilo pritisnilo ob steno hiše in je bil hudo ranjen. -š V soboto in nedeljo enajst lažjih prometnih nesreč Na gorenjskih cestah se je pripetilo v soboto in nedeljo 11 lažjih prometnih nesreč. # V nedeljo ob 17.25 sta na cesti Kranj — Jezersko v Tupaličah trčila osebni avtomobil, ki ga je vozil avstrijski državljan in mopedist Jurij Cerov iz Kokre. Cerov je v Tupaličah iz neznanega vzroka zapeljal na levo stran ceste in se zaletel v sprednje levo kolo nasproti vozečega avtomobila. Pri padcu sta se mopedist in sopotnica laže ranila. • V soboto ob 22.30 je vozil iz Zgornje Dobrave proti Mešačam z osebnim avtomobilom KR 38-89 voznik Valentin Pristav iz Mošenj. V Zg. Dobravi je zmanjšal hitrost in ga je zaradi spolzke ceste zaneslo postrani. Stopil je z vozila in ga hotel naravnati, tedaj pa je avtomobil zdrsnil če zovinek in po približno 50 metrih zadel ob drevo. 8. S. Neuravnovešenec poškodoval spomenike NOB Po prvih cenitvah znaša škoda 5 do 6 milijonov starih dinarjev V noči od sobote na nedeljo so bili v Zabnici, Sv. Duhu, Godešiču, Stari Loki, Virlohu in Stražišču razbiti spomeniki NOB. Kdo neki je to storil, so se spraševali vaščani. Miličniki so po zbranih podatkih zasumili, da bi bil storilec lahko 51-letni Vinko Kopač iz Kranja, Pot v Bitnje 7, delavec v tovarni Iskra v Kranju in oče treh otrok. Kopač se je v soboto zvečer okoli 21. ure odpravil z doma in vzel s seboj sekiro, da bi poškodoval nekaj spomenikov NOB in se tako maščeval tistim mladoletnikom, ki so pred dnevi prevrnili več spomenikov na stražiškem pokopališču. S kolesom se je odpeljal v škofjo Loko in se najprej ustavil v gostilni Ivana štreklja, kjer je s sekiro nekajkrat udaril po sliki maršala Tita. Na zaslišanju je povedal, da je to storil zato, ker je mislil da je na sliki Hitler, ki mu je ubil brata. Z gostilne se je napotil proti Sv. Duhu, kjer je pred zadružnim domom razbil spomenik, prevrnil nekaj kamnov, ki so bili v gaju, in posekal skoraj vse smreke in jelke ob spomeniku. V Stari Loki je trikrat udaril po spo- Hudo ranjena voznica Na cesti Kranj—Lahovče se je v nedeljo ob 10. uri prevrnil osebni avtomobil LJ 344-00, znamke R8, ki ga je upravljala Terezija Mareljan. Voznica je na ravnem odseku ceste zapeljala v levo, se zaletela v smrečje in se prevrnila. Pri nesreči je bila hudo ranjena, na avtomobilu pa je škode za milijon starih dinarjev, -š minski plošči in se odpravil proti Godešiču, kjer je spet nekajkrat udaril s sekiro po spomeniku. Na poti proti Virlohu je v gozdu ob cesti popolnoma razbil osebni avtomobil Vinka Meseca iz Struj, ki je bil s svojim prijateljem na lovu. Ker je bil v bližini tudi granitni spomenik, je še nekajkrat udaril po njem. Na poti domov se je ustavil ša v Zabnici in razbil spomenik žrtvam NOB ter v Stražišču pred domom Partizana več« krat udaril s sekiro po spomeniku in bronastem kipu. Razbil je tudi spominsko ploščo Lucijana Seljaka na hiši poleg kina Svobode. Kopač je vse to počel nekako med 22. in 4. uro zjutraj, in sicer tako, da se je vozil s kolesom, imel v roki laterno in bil prekrit z žensko ruto. Po prvih cenitvah znaša škoda na spomenikih 5 do 6 milijonov starih dinarjev. Kopač je neuravnovešen in se je že petkrat zdravil v bolnišnicah za duševne in živčne bolezni. Zadnjikrat je prišel z zdravljenja pred letom in pol. Sodišče je zoper njega uvedlo poizvedbe in odredilo pripor, ki je nadomeščen z začasno oddajo na zdravljenje v Begunje. Pri prvem zaslišanju je Kopač namreč izjavil, da bi bilo potrebno razbiti še spomenike po Poljanski in Selški dolini ter naprej po Gorenjskem. Glede bronastih spomenikov je izjavil, da bi jih bilo potrebno odstraniti in iz njih vliti zvonove, kar bi lahko naredil Litostroj, on pa bi še pomagal. Zaradi boljše predstave njegove osebnosti lahko še povemo, da ima v svoji hiši v kleti nasoljena dva psa in to za »slabše čase«. S. S. Spomenik v zabnici, ki Je bil tudi »irtev« Vinka Kopača — Foto F. Perdan GLAS * 10. STRAN SPOREDI SREDA — 1. februarja 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Lepe melodije — 9.45 Glasbena pravljica — 10.15 Majhen recital pianistke Dubravke Tomšič — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 »Ko so fantje proti vasi šli. . .a — 12.10 Igra zabavni orkester romunskega radia — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Za- 1'oročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. ključni prizor opere »Rigo-Ittto« — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pol ure plesnih ritmov — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Iz jugoslovanske solistične in ansambelske glasbe — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših studiov — 18.45 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Giasbene razglednice — 20.00 Dido in Enej — opera — 21.05 Simfonija v D-duru — 21.29 Godalni kvartet — 22.10 Za ljubitelje jazza — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Zaplešimo z orkestrom Stan Kanton ČETRTEK — 2. februarja 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za šolarje — 9.25 Mehiška narodna glasba — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Z našimi pevci v francoskih operah — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Sprehod z orkestri — 12.10 Naši ansambli domačih napevov — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Besedo imajo pihavci — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 S poti po slovanskih deželah — 15.20 Zabavni intermezzo 15.30 Melodije za klavir in godala — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turistična odda- ja — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Prizori iz opere »Razuzdančeva usoda« — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Večer umetniške besede — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 »V belem in črnem« — 23.05 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana PETEK — 3. februarja 8.05 Operna matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Četrt ure z ansamblom Jožeta Kampiča — 9.40 Pojo naši mladinski zbori — 10.15 Pri skladatelju Jakobu Ježu — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Od popevke do popevke — 12.10 Jugoslovanski pevci zabavnih melodij — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo domače P* godbe — 13.30 Pripon vam - 14.05 Trideset Herode z orkestri zabavnih n£tj^Jl, 1 — 14.35 Naši poslušalci ^\ig%jali taj o in pozdravljajo - ^dsni Kreditna banka in hran* ^ Ljubljana - 15.20 Nar^e^d* turiste - 15.25 Zabat* ^ega termezzo - 15.40 W» v oddaja - 16.00 Vsak (». rodi Zvočni razgledi — ,< ?t»ko turni globus — ^•00^i\odi noč, otroci — 19.15 Gj razglednice — 20.00 8* drigalov — 20.20 Teden' nanjepolitični pregled Petnajst minut z strom Al Caiola — 20.' isti uri se dobimo % Oddaja o morju in ščakih — 22.10 Mojs dobne glasbe — 223 rami nokturno — 23.(fc ni mozaik jazza fctro ^.VtM rod d SREDA — l. februarja RTV Beograd 11.00 Osnove splošne izobrazbe 16.10 Osnove splošne izobrazbe RTV Ljubljana 17.25 Poročila 17.30 Hoja po gozdu 17.55 TV obzornik RTV Zagreb 18.15 Združenje radovednežev RTV Ljubljana 19.00 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Cik cak 20.37 Rezerviran čas 21.00 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju 22.30 Zadnja poročila Drugi spored 21.00 Spored italijanske TV TELEVIZIJA Kranj »CENTER« 1. februarja amer. barv. CS film EXPRES POLKOVNIKA RYANA ob 15.30 in 20. uri, špan. ital. barv. CS film CEZAR BORGIA ob 18. uri, 2. februarja amer. barv. CS film EXPRES POLKOVNIKA RYANA ob 15.30 in 20. uri. špan. ital. barv. CS film CEZAR BORGIA ob 18. uri 3. februarja amer. barv. CS film EXPRES POLKOVNIKA RYANA ob 17. in 19.30 Kranj »STOR2IC« L februarja premiera amer. filma LADJA NORCEV ob 16. in 19. uri Ostale oddaje RTV Beograd 17.05 Poročila 17.10 Dokumentarni film RTV Zagreb 17.25 Neznani kraji 17.55 Informativna oddaja 20.30 Propagandna oddaja 20.37 Celovečerni film RTV Ljubljana 22.00 EP v umetnostnem drsanju 22.30 Informativna oddaja ČETRTEK — 2. februarja RTV Beograd 11.00 Angleščina 11.30 Glasbeni pouk 16.10 Angleščina 16.40 Glasbeni pouk RTV Ljubljana 17.05 Poročila 17.10 Tik tak 2. februarja amer. film LADJA NORCEV ob 16. in 19. uri 3. februarja amer. film LADJA NORCEV ob 16. in 19. uri Jesenice »RADIO« 1. februarja franc. barv. CS film VIKEND V DEN-KERKU Jesenice »PLAVŽ« L februarja poljski barv. CS film PRAH IN PEPEL Žirovnica 1. februarja amer. film CAT BALLOU Dovje - Mojstrana 2. februarja amer. film CAT BALLOU Kranjska gora 2. februarja franc. barv. CS film VIKEND V DEN-KERKU Kamnik »DOM« 1. februarja nemški film DRAGA, OSTANI PRI MENI ob 20. uri 2. feb-uarja nemški film DRAGA, OSTANI PRI MENI ob 1715 in 20. uri 17.25 Pionirski TV studio 17.35 TV obzornik RTV Zagreb 18.15 Se en korak RTV Ljubljana 18.35 Pet novih črt za popevko 19.05 Prave in razvrednotene lepote RTV Ljubljana 19.30 Letni časi RTV Zagreb 19.40 TV prospekt RTV Ljubljana 19.54 Medigra RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.30 Aktualni pogovori RTV Ljubljana 21.10 EP v umetnostnem drsanju 22.10 Poročila Drugi spored 21.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje RTV Zagreb 17.55 Informativna oddaja RTV Beograd 19.05 Sedem Hamletov 19.40 Propagandna oddaja RTV Skopje 19.54 Lahko noč, otroci RTV Zagreb 22.30 Informativna oddaja PETEK — 3. februarja RTV Beograd 11.00 Osnove splošne izobrazbe 16.10 Osnove splošne izobrazbe RTV Zagreb 17.25 Poročila 17.30 Profesor Ornega Naredili bodo vlečnico RTV Ljubljana 17.55 TV obzornik rac Turistično društvo v Mojstrani si zelo prizadeva, da bi v njihovem kraju turizem spet dobil tisto veljavo kot jo je imel včasih. Čeprav ni toliko snega kot v Kranjski gori, pa so na njivah in pobočjih Mežaklje prav tako lepi smučarski tereni. Zato eo pred kratkim tu začeli graditi vlečnico, ki bo dolga 600 metrov in se bo začela za španovo hišo in končala pod skalo Kamuna. V Mojstrani je tudi večji turistični objekt — naravno zdravilišče Triglav, kamor hodijo na oddih invalidi. Sedaj jih je v oskrbi približno 20, poleti pa prek 60. Dom je odprtega tipa in-se v njem lahko dobi hrana razmeroma poceni. Prenočitvene zmogljivosti niso velike, zato pa je dovolj sob pri zasebnikih. — b Občni zbor TD Besnica Ob razmeroma dobri udeležbi je imelo TD Besnica v nedeljo, 22. januarja, svoj občin zbor. Na zboru so največ govorili o problemih razvoja turizma v preteklem obdobju in načrtih za prihodnje Zavzemali so se predvsem za ureditev dosto- pa in okolice slapa šuma, o ureditvi vsaj zasilnega kopališča, o propagandi in o medsebojnem sodelovanju društev in organizacij v kraju. Na občnem zboru so razdelili tudi knjižne nagrade lastnikom hiš, ki so v preteklem letu pokazali največ smisla za olepšanje kraja. -č 18.25 Od Asuana do riS,^ 19.10 Nesrečniki — II. f* J ]e RTV Beograd '.bol 20.00 TV dnevnik ^ro£; RTV Ljubljana IkVzb 20.30 Cik cak ' 20.37 EP v umetnostnes \ .0( drsanju vjfklj 22.30 Zadnja poročila ^ro Sa^re? Drugi spored Van RTV Zagreb V 17.55 Včeraj, danes, juPVro 18.15 Bonanza V, 1 19.05 Panorama v RTV Beograd 19.54 Lahko noč, otroci V 20.00 TV dnevnik lve 21.00 Spored italijanske ^rc Ostale oddaje RTV Zagreb ^nc 20.30 Propagandna odd* £f 22.30 Informativna od^^^ -"- KMETOVALCI ^at A, ^ Kmetijsko živilski V Vii nat Kranj — Kooptfl^Pr — Sklepa pogodbe o k^** racijski proizvodnja f\ vinoreji in poljedd^ — Preskrbuje kmetijska! izvajalce s plemens^/* vino, živino za pi*^n< gnojili, semeni, mi sredstvi in vsem: lim reprodukcijskim VJ terialom — Nudi vso strokovno p moč v živinorejski tfVh ljedelski proizvodnji la — Odkupuje vse proafepo ne viške kmetijskih V. delkov ^JP — Za pojasnila in in!« cije se obračajte na: j naslov ^ Kooperacija Kly^ Kranj, cesto Jl\»n tel. 22-439 l; Sb 3 ^feDA — 1. februarja 1967 MALI OGLASI GLAS * 11. STRAN Prodam am tovorni avto Bed-^tjjjtl, prekucnik. Stroj in ili3ijalnik mercedes, po - xfaii ceni. Subic, Naiklo 67 8 ^ 356 otiH^ rodam delovnega vola, ,ir ^sega 470 kg, Brezje 76 ni.' ^ 428 ^tOtatorno žago Stihi pro-^>0%. Ponudbe poslati pod I Aodno« 429 "jVj.rodam plemenskega vola. ,j %ko 20, Šenčur 430 rodam brejo kravo. Do-T^V Moše 30, Smlednik ■ v ' 431 I rodam malo rabljen šival-fctroj »Csepel« Podreča 42, ^ivode 432 rodam dobro ohranjen d collbri in zamenjam , voz 3 t. za lažjega, bnikar, Verje 1, Medvode ■ v 433 Ifj^ Kranju prodam prostor Lrj x 4 m primeren za obrt k«k vseljivo podstrešno sobo ^^osebnim vhodom. Emer-* Ljubljana, Stožice 26 434 prodam skoraj novo ku-rP b^Jsko opravo in 6 m suhih, X ]eta starih desk. Zalog vholnik 435 Crodam 600 kg betonskega *kW» — rebrasto v palicah Xf. g. Britof 107 Kranj 436 n%Vodam kravo, Poženk 15, ^•klje 437 1 l^rodam novo »Tempo« sla-l^Veznlco s puhalnikom in Vancijo. Grad 43, Cerklje k 438 ju^v^roda m zlato za zobe, šem- V Kranj, Zupančičeva 33 v ' 439 prodam poltovorni avto rv ^t^ček in moped na tri pre- \ve. Dvorje 44, Cerklje >fc L 440 *}Prodam stroj za izdelova- i^te kvadrov — kompletni, ^ia lahka komata in gnojeno črpalko. Selo 27, Vo-dd». fce 441 j^tkProdam motorno ročno bVgo, pralna stroj Candv 75 strojček za pobiranje **vnk, vse novo. Naslov v llasnem oddelku. 442 ""^Prodam kravo, ki bo v l^atkem teletila in prašiča * kg težkega. Zapoge 15, *» Viice 443 pf^rodam kosilnico »bavc« ^hednji greben z žetveno nabavo v odličnem stanju, J'vjavo po 3 teletu, teža 400 Y- dobra mleka rica, dva jsk<^asiča za zakol po 140 kg »nsHi^-ka, »šrotar« za koruzo, pii^he smrekove butare in za^Viečki mlin. Lahovče 13 en K"klie 444 kim y Prodam telico, 6 mesecev ,rejo. Možjanca 6, Preddvor 445 ™aVProdam dobro ohranjeno *l ir^>hištvo za dnevno sobo. dni'ikauč, 4 fotelji, mizica in •ost*goječa svetilka) Naslov v ?kiti 'Viasnem oddelku 446 \Prodam 130 kg težkega Vašiča. Okroglo 6, Naklo • na' n 447 prodam skoraj novo kla-^'"ko harmoniko, 80-ba^no i Wwdtmaister« 5x3 registrov a J^n moški zlati prstan. Dam na čok. Naslov v oglas-___*/*»» oddelku 44g Prodam šivalni stroj »Sin-ger«. Kranj, Valjavčeva 12 (Zupan) 449 Prodam televizor RR in stabilizator, Cena 1600 N din. Munnik Stanislav, Velesovo 47, Cerklje 450 Prodam konja, 7 let starega, sposobnega za vsa dela. Bešter Srečko, Jamnik 8, Kropa 451 Prodam prašiča za zakol, težkega 150 kg. Nomenj 9, Bohdinj 452 Kupim Kupim prašiča od 60—70 kg težkega. Peternelj, Pod-brezje 81 453 Kuipim mlatilnico ozko (jež) Naslov v oglasnem oddelku 454 Na novo odprti Optični servis ETALDUS Kranj, Koroška 17 — očala na recept — optične usluge — sončna očala Kupim motorno vprežno škropilnico. Ponudbe poslati pod »škropilnica« 455 Kupim tri ali štirivrstno navadno diatonično harmoniko. Balanč Viktor, Čepulje 7, Besnica Kupim hišo v Kranju. Plačam v gotovini. Oddati ponudbe v oglasni oddelek pod »Hiša« Ostalo Imam na zalogi cementno strešno opeko »Folc«. Cena 80 S din. Likozar Marjan, cementar, Kranj, Benediko-va 18 424 Podpisani Rotar Justina in Grašič Marija iz Moš št. 15. preklicujeva neresnične besede, ki sva jih govorili o Zor Cilki iz Moš, ter se ji zahvaljujeva, da je odstopila od tožbe. Rotar Justina in Grašič Marija 456 Najditelja rjave aktovke z usnjenimi rokavicami in Glasbila, deli in note pri Musik Slatin Villach — Beljak Draulande 3 Obletnica V vasi Dobrava pri Komendi praznujeta Lapova, po domače Matijivčeva, Janez in Marija 80-letnico življenja. Oče se je rodil 9. februarja 1887, mati pa 23. dec. 1888. Kljub tako visoki starosti sta še zdrava in delovna. Rada sta v krogu svojih otrok, ki jih ni malo. Z enajstimi otroki sta se prebijala skozi obe vojni. Z gozdovi obdani vasici je tudi majhno posestvo našega očeta in mame. V času NOB sta rada z vsem srcem pomagaila pri zatiranju okupatorja kakor tudi vsi otroci, ki so aktivno sodelovali s partizani. Zaradi tako velike aktivnosti s partizani je okupator to vas imenoval Malo Moskvo. Ob tako visokem jubileju Vam kličemo še na mnoga leta, da bi bili še dolgo zdravi in veseli v krogu vseh nas Otroci Zahvala Ob smrti našega dragega očeta Janka Torkarja smo prejeli mnoge izraze sožalja. Vs«m, ki so se od našega očeta poslovili, mu poklonili cvetje in ga spremili na zadnji poti, iskrena hvala. Zahvaljujemo se dr. Vrbnjaku in dr. Bcžku za vso skrb v letih bolezni. Vso zahvalo smo dolžni pevskemu zboru društva upokojencev za ganljive žalostinke, in tov. prof. Vončinu za tople poslovilne besede ob grobu. Vsem iskrena hvala1 Hčerke Majda, Marija, Anka in družine Polenec, Marolt, Bernard drugimi stvarmi prosimo, da jo vrne proti nagradi na naslov v ogl. oddelku 457 Sprejmem upokojenca za pomoč pri krmljenju živine. Ostalo po dogovoru. Maček Ivan, Kokrica 15, Kranj 458 Iščem sobo v Kranju, opremljeno ali prazno. Plačam dobro. Zalokar Rudi, Tavčarjeva 39, Kranj 459 Prireditve Aktiv ZMS Predoslje priredi v soboto, 4. 2. 67., ob 19. uri in v nedeljo, 5. 2. 67., ob 17. uri v kulturnem domu TRADICIONALNO MAŠKARADO prireja 4. februarja 1967 restavracija PARK v Delavskem domu v Kranju. Maske zaželene. Najboljša bo nagrajena. RIBJI TEDEN v postnih dneh od 6. do 13. II. 1967 v restavraciji Park. V tem času boste postreženi z najboljšimi ribjimi specialitetami — med drugimi tudi s sla-nikom, morskim psom in mačko. Kolektiv vas vljudno vabi! v Prcdosljah PUSTOVANJE s šaljivimi igrami. Za ples bo igral v soboto kvartet Storžič, v nedeljo pa ansambel JNA Kranj. Maske nagrajene! Vabljeni! 460 OTROŠKA MAšKERADA v nedeljo, 5. februarja, ob 15. uri. Dem Partizana v Stražišču. Vabljeni! 461 Pionirski odsek Turistične-« ga društva Kranj — šoie Fr. Prešerna, vabi pionirje kranjskih šol na »PIONIRSKO MASKERADO« v torek, 7. februarja, ob 16. uri — v avlo šole Franceta Prešerna. Najboljše maske bodo nagrajene! 462 Gostinsko podjetje Gorcnjka Jesenice odda v najem poslovne prostore gostišča Zelenica v Žirovnici. Najemnik bo te prostore lahko uporabljal samo za opravljanje gostinske dejavnosti. Ponudbe sprejema upravni odbor gostinskega podjetja Gorenjka Jesenice do 28. II. 1967. Vse ostale informacije dobite na upravi, Jesenice, Prešernova c. 16, tel. 82-333. Cenjenim strankam sporočamo, da prodajamo opeko od 1. februarja 1967 tudi vsako sredo popoldan od 14. do 18. ure. Kranjske opekarne Kranj Skupščina tabornikov Škofje Loke V nedeljo dopoldne je bila v Škofji Loki redna letna skupščina Zveze tabornikov občine Škofja Loka, ki so ji prisostvovali delegati enot Trate, Škofje Loke, Stare Loke in Gorenje vasi. Skupščina je pokazala, da taborniška organizacija v tej občini lepo in uspešno deluje. Naj omenimo, da je Odred svobodnega Kamnitnika v Škofji Loki na zadnji skupščini ZT Slovenije prejel častni — najvišji naslov Odred Partizan in da se je prav ta uvrstil med 10 najboljših v Sloveniji. Skupno je v škofjeloški taborniški organizaciji nad 500 članov, njihovo število pa se bo še povečalo, ko bodo ustanovili še eno taborniško enoto v Poljanah. Njihov delovni program za letos je zelo pester. Nameravajo dograditi svoj taborniški dom, če bodo imeli dovolj denarja pa urediti še svoj tabor v Koriga-dorju v Istri, kjer naj bi samo letos letovalo nad 400 tabornikov in njihovih svojcev, -c" GLAS SREDA — !. februarja Wfl (zdaja in tiska CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kid.ii, Trg revolucije 4 — lekoči račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma-Iooglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24—, polletna 12— N-din. Cena posameznih številk 0,40 N-din. — Mali oglasi: 0,6 do 1 N-din. Naročniki imajo 20 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Pionirsko prvenstvo SRS v smučarskih skokih Cuznar prvak V nedeljo je v Rovtah nad Logatcem Cuznar osvojil prvo mesto med starejšimi pionirji na prvenstvu Slovenije. REZULTATI — Ml. pionirji: 1. Merlak (Log.) 171,6 (22, 20,5), 2. Polajnar (Bohinj) 167,3 (20,5, 20,5), 3. Menard (Log.) 150,9 (20, 19); St. pionirji: 1. Cuznar (Jes.) 192,8 (23, 22,5), 2. Oblak 183,7 Pionirsko prvenstvo SRS v smučarskih tekih Zmagoslavje gorjanske tretjine 12 klubov na prvem prvenstvu — V ekipni uvrstitvi prvi dve ekipi iz Gorij SK Gorje Je bil v nedeljo organizator prvega slovenskega pionirskega prvenstva v smučarskih tekih. Da je takšno prvenstvo potrebno, so pokazali tekmovalci. 100 pionirjev iz 12 slovenskih klubov (kot gostje so nastopili še pionirji iz St. Jakoba — Avstrija) je nudilo prizor, ki se ga, vsaj glede udeležbe, ne vidi na naših tekaških prireditvah. Kar tretjina tekmovalcev na prvenstvu je bilo domačinov. Gorje so eden naših najmočnejših tekaških centrov ter tako ni nič nenavadnega, da se je prav Lovro Zemva lahko postavljal s takšno ekipo. Domačini so posvetili tekmovanje spominu svojemu tragično preminulemu državnemu reprezen-tantu in mladinskemu državnemu prvaku Blažu Jakopiču. čeprav med seznamom zmagovalcev najdemo le eno prvakinjo iz Gorij, pa je skoraj neverjeten uspeh domačinov v ekipni konkurenci. Med prvih 6 ekip na prvenstvu so se uvrstile kar štiri iz Gorij. ZMAGOVALCI — St. pionirke: čeme (Gorje), ml. pionirke: Pavlic (Lovrenc), st. pionirji: Brunčko (Lovrenc) in Rozman (Rad.), ml. pionirji: Tajnikar (Jas.). EKIPNO: Gorje II, Gorje III, Ihan, itd. L Gorje I, 3. Lovrenc, 5. Gorje IV, (23, 21), 3. Marolt (oba Log.) 181,6 (21,5, 21), 4. Kobal (Triglav) 180,8 (22, 21). Javornik Občni zbor planinskega društva V soboto zvečer je bil na Javorniku redni letni občni zbor planinskega društva Javornik — Koroška Bela, ki je nadvse dobro uspel, saj se v tem kraju le redkokdaj zbere na podobnih zborih tolikšno število ljudi. Iz poročila upravnega odbora in razprave lahko razberemo, da sodi njihovo planinsko društvo med tiste redke pri nas, ki so zlasti v zadnjih letih hitro in močno napredovala, še ni dolgo, ko so izročili svojemu namenu nov Staničev dom pod Triglavom in še sodelovali pri gradnji nove planinske koče na Stolu. Redno vzdržujejo tudi planinska domova v Krmi in na Pristavi. Društvo posveča veliko skrb tudi delu mladinskega alpinističnega, markacijskega in propagandnega odseka. Veleslalom na Sorski planini V nedeljo, 29. januarja, Je bil na Sorski planini meddruštveo veleslalom za pokal Iskre in Železnikov. Tekmovanje Je orp nlziral TVD Partizan Selca. Ob ugodnih snežnih razmerah I nastopilo okoli 100 tekmovalcev. ZMAGOVALCI — Članice: M. Gartner (Selca) 1:36.4, st. mladinke: S. Kemperle (Selca) 1:46.0, ml. mladinke: D. Košir (Selca) 1:54.3; člani: M. Mljenik (Trans-turist) 1:09.9, st. mladinci: F. Benedičil (Selca) 1:20.4, ml. Preddvor Obračun športnikov Čeprav je bila udeležba na rednem letnem občnem zboru TVD Partizan pod pričakovanji, so na njem sprejeli nekaj važnih sklepov in napotkov za delo. Dogovorili so se, da bodo nogometaši odslej redneje ' trenirali, v društvu pa bodo I posvečali tudi več pozornosti I namiznemu tenisu, rokometu, | I streljanju in šahu. J. K. EVROPSKO PRVENSTVO — Včeraj, 31. Januarja, se je v športni hali Tivoli v Ljubljani začelo evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju. Na tekmovanju nastopajo predstavniki iz 17 držav, kar je rekordna udeležba — Foto F Perdan mladinci: D. Kafol (Transfc rist) 2:00.4; EKIPNO: 1. Transtun 8:51,6 (Eržen, Mljenik, U gonder, Guzelj, Mihovilovi Sodnikar), 2. Selca 8;52i Železniki 10:122. P. P Smučarski tečaj na Zelenici Na pobočjih Zelenice se je v torek, 31. januarja, končal smučarski tečaj, ki ga sicer vsako leto v Tržiču organizira Občinska zveza za telesno kulturo med zimskimi počitnicami za vse učence osnovnih šol. Zaprosil sem vodjo tečaja profesorja telesne vzgoje v šoli heroja Bračiča Daneta Vidoviča, da mi pove nekaj o organizaciji in namenu tečaja. »Letos obiskuje smučarski tečaj na Zelenici 280 tečajnikov, ki so razdeljeni po skupinah: od začetnikov, ki so prvič na smučeh, do smučarjev, ki že resno posegajo po lovorikah med pionirji in mlajšimi mladinci. Veliko priprav je že pri sami organizaciji pred začetkom tečaja. Zagotoviti je treba finančna sredstva in vaditelje, za katere je pa vsako leto teže, to pa pred- Jezersko Krajevno prvenstvo V nedeljo, 29. januarja, so imeli člani ŠD Jezersko svoje zimsko krajevno prvenstvo. Smučarji so se pomerili v veleslalomu, sankašiki del tekmovanja pa je bil na j težki in precej nevarni progi ; ped Makakom. ZMAGOVALCI — VELE- i SLALOM — Člani: M. Dolin- j šek, mladinci: Tepina, pionirji: J. Dolinšek; SANKANJE — člani: Zad-nikar, mladinci: Kocjan, st. pionirji: Zupan, ml. pionirji: Košir, mladinke: Kem, pionirke: Karničar. A. K. Srečanje na Šmarjetni Vsak tretji četrtek imajo kranjski planinci na šmarjetni svoj družabni večer. Ti večeri imajo vsakokrat tudi posebno obeležje. Na primer o gorenjski partizanski poti, o gorski reševalni itd. Tako se življenje planincev tudi pozimi nadaljuje in pripravlja za novo sezono. Sedaj, ob pustu„ v soboto, nedeljo in v torek pa bo na šmarjetni veliko pustovanje, kamor planinci želijo privabiti čimveč mladine in ljubiteljev sproščenega »hribovskega« razvedrila^. K. M.. vsem zaradi tega, ker tež* zamenjujejo službo. Vadit; zaslužijo vso pohvalo, j dopoldne poučujejo smu nje, popoldne pa hodijo redno službo. Organizacija tečaja je k težja, ker v Tržiču ni sne in moramo vse tečaju prevažati z avtobusi na j lenico. S tem se stroški H ja povečajo in tudi napor diteljev. Vsak tečajnik ' speva 3.000 S dinarjev.« Zanimalo me je, kako p* ka delo tečaja. »Delo poteka po prograr ki je bil sestavljen pred četkom in nimam pripc glede vaditeljev. Tečajnik disciplinirani in sem v; da v tem času ni bilo škodb in upam, da pod r. zorstvom vaditeljev ne prišlo do večjih težav, k vsak vaditelj zna izbir teren, ki je primeren za čajnike z določenim znani. Sistem tečaja je tak, d. vsak udeleženec po deve dnevu polagal izpit za moc rdečo in črno smučar značko. Edina pomanjkljivost premajhna zavzetost snw skega kluba, da bi posk za strokovni kader in s za treniranje tečajnikov so že osvojili črno zna* kajti preveč je za dva nerja, če imata 40 smučar ki po kvaliteti že potreb jo vaje za nadaljnje uspe. D. Hum Preberite mimogrede Zaradi pomanjkanja sn< v Begunjah bo TVD Begur organiziral 5. februarja V nirsko consko prvenstu* veleslalomu na Zelenici. Miro Oman je na medr rodnih smučarskih tck:n. skokih v Braunla^u a* četrto mesto. Zmagal je F ležal (CSSR). Jugoslovanska smučar reprezentanca je osvojila ekipnem tekmovanju v V Gardene tretje mesto n* 12 državami za Italijo ČSSR. Jugoslovanska hokejska'* prezentanca je na turneli ČSSR premagala drugod ško ekipo Karvina z 8:5. Na turneji smučarskih st kalcev po ČSSR je Zaje t* sedel peto, Eržen trinajs> in Mesec petnajsto mesto,