Cas je za odločitev V prihodnjih dneh se bodo najstarejši osnovnošolci odločali, kam naprej. Ministrstvo za izobraževanje je na svojih spletnih straneh že objavilo razpis o prostih mestih za vpis v srednješolske programe, pa tudi za dijaške domove. Od skupno 22.960 razpisnih mest v državi je v programih splošnih gimnazij 5.820 mest (enako kot lani), od tega v zasebnih šolah 476 (lani 448). V programih strokovnih gimnazij, kamor sodijo tehniška, umetniška in ekonomska gimnazija, je razpisanih 1.278 mest (lani 1.446). V programih nižjega poklicnega izobraževanja je na vo- ljo 624 mest (enako kot lani), v programih srednjega poklicnega izobraževanja 6.142 mest (lani 6.454), v programih srednjega strokovnega izobraževanja pa 9.096 mest (lani 9.304). Poleg mest, namenjenih učencem, šole razpisujejo še mesta za programe poklicno-tehniške-ga izobraževanja (2.784 mest), poklicne tečaje (272 mest) in maturitetni tečaj (390 mest v javnih in 30 mest v zasebnih šolah), po katerih se izobražujejo dijaki, ki so že pridobili poklic ter svoje izobraževanje nadaljujejo po vertikali oziroma horizontali, ali pa želijo pristopiti k opravljanju splošne mature. Med novostmi so izobraževalni programi nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, prilagojeni za gluhe in naglušne, kot so pomočnik v biotehniki in oskrbi, slaščičar, vrtnar, gastro-nomske in hotelirske storitve ter izvajanje izobraževalnega programa predšolske vzgoje v italijanskem jeziku. Prav tako je letos prvič razmeščen novo sprejet program za metalurškega tehnika, ki je bil oblikovan na podlagi večletnih pobud gospodarstva. Vse srednje šole bodo organizirale informativni dan, na katerem bodo učenci lahko dobili podrobnejša pojasnila o vpisu in izobraževanju ter druge informa- cije. Informativna dneva bosta 12. in 13. februarja. Srednje šole bodo sprejemale prijave za vpis do 4. aprila. Najpozneje do 8. aprila bo ministrstvo na spletnih straneh objavilo stanje prijav po posameznih programih oziroma šolah, nato pa najpozneje do 25. aprila odločitev o morebitnem zmanjšanju obsega razpisanih mest. Do 26. aprila lahko nato učenci prijavo prenesejo na drugo šolo oziroma v drug program, najpozneje do 6. junija pa bodo obveščeni o morebitni omejitvi vpisa. Za preizkus nadarjenosti ali spretnosti, ki je potreben za vpis v nekatere programe, se mora- jo učenci prijaviti najpozneje do 26. februarja, preizkusi pa bodo potekali med 3. in 14. marcem. Za vpis v programe poklicno-teh-niškega izobraževanja po zaključku triletnih programov srednjega poklicnega izobraževanja se lahko dijaki prijavijo do 20. maja. Rok za vpis v programe poklicnega tečaja in maturitetni tečaj pa je 5. september. V dijaških domovih je za prihodnje šolsko leto za novince predvidenih skupaj 2.382 mest (lani 2.369). Rok za prijavo v dijaški dom pa je 4. april. Več informacij o tem, kaj ponujajo šole in dijaški domovi v našem okolju, pa preberite v prilogi. Kolofon Gremo v šolo - oglasna priloga Štajerskega tednika 9. februar 2016 Urednica priloge: Simona Meznarič Fotografije: Črtomir Goznik, arhivi srednjih šol Avtorji prispevkov: Natalija Škrinjar, Dženana Kmetec, STA, MIZŠ Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič Tehnično urejanje: Patricija Majcen Trženje: marketing družbe Radio-Tednik Ptuj V SOL O, oglasna priloga Štajerskega 2 Informacije o razmestitvi programov ter o obsegu vpisa V SREDNJE ŠOLE ZA ŠOLSKO LETO 2016/2017 (Ptuj, Slovenska Bistrica, Ormož) Šolski center Ptuj Biotehniška šola Program Naziv poklicne/strokovne izobrazbe Trajanje izobraževanja Predvid. št. mest za novince Pomočnik v biotehniki in oskrbi Pomočnik v biotehniki in oskrbi 2 16 Gospodar na podeželju Gospodar na podeželju 3 26 Cvetličar Cvetličar 3 26 Gastronomske in hotelske storitve* Gastronom hotelir 3* 26* Kmetijsko-podjetniški tehnik Kmetijsko-podjetniški tehnik 4 28 Okoljevarstveni tehnik Okoljevarstveni tehnik 4 28 "Program se bo izvajal samo, če si bodo dijaki zagotovili individualne pogodbe za izvajanje praktičnega usposabljanja z delom. Ekonomska šola Program Naziv poklicne/strokovne izobrazbe Trajanje izobraževanja Predvid. št. mest za novince Trgovec Prodajalec 3 26 Ekonomski tehnik Ekonomski tehnik 4 56 Aranžerski tehnik Aranžerski tehnik 4 28 Elektro in računalniška šola Program Naziv poklicne/strokovne izobrazbe Trajanje izobraževanja Predvid. št. mest za novince Elektrikar Elektrikar 3 26 Mehatronik operater Mehatronik operater 3 26 Elektrotehnik Elektrotehnik 4 28 Tehnik računalništva Tehnik računalništva 4 56 Tehnik mehatronike Tehnik mehatronike 4 28 Strojna šola Program Naziv poklicne/strokovne izobrazbe Trajanje izobraževanja Predvid. št. mest za novince Pomočnik v tehnoloških procesih Pomočnik v tehnoloških procesih 2 16 Oblikovalec kovin - orodjar Oblikovalec kovin - orodjar 3 26 Inštalater strojnih inštalacij Inštalater strojnih inštalacij 3 26 Klepar-krovec* Klepar-krovec 3* 26* Izdelovalec kovinskih konstrukcij* Izdelovalec kovinskih konstrukcij 3* 26* Strojni tehnik Strojni tehnik 4 28 Avtoserviser Avtoserviser 3 26 Avtokaroserist Avtokaroserist 3 26 'Program se bo izvajal samo, če si bodo dijaki zagotovili individualne pogodbe za izvajanje praktičnega usposabljanja z delom. Gimnazija Ormož Program Naziv poklicne/strokovne izobrazbe Trajanje izobraževanja Predvid. št. mest za novince Gimnazija 4 56 Predšolska vzgoja Vzgojitelj predšolskih otrok 4 28 Gimnazija Ptuj Program Naziv poklicne/strokovne izobrazbe Trajanje izobraževanja Predvid. št. mest za novince Gimnazija 4 112 Gimnazija (športna) 4 18 Srednja šola Slovenska Bistrica Program Naziv poklicne/strokovne izobrazbe Trajanje izobraževanja Predvid. št. mest za novince Trgovec Prodajalec 3 26 Ekonomski tehnik Ekonomski tehnik 4 28 Gimnazija 4 56 Metalurški tehnik Metalurški tehnik 4 28 Vpisi so pred vrati Razpis za vpis v srednješolske programe in dijaške domove za šolsko leto 2016/17 je objavljen na spletni strani šolskega ministrstva. Vse informacije bodo na šolah na voljo tudi 12. in 13. februarja, ko bosta organizirana informativna dneva. Osnovno šolo v letošnjem šolskem letu zaključuje 17.424 učencev in učenk, ki bodo lahko kandidirali na skupno 22.960 vpisnih mest na srednjih šolah. Vsi, ki se nameravajo v šolskem letu 2016/2017 vpisati v 1. letnik programov nižjega in srednjega poklicnega, srednjega strokovnega oz. tehniškega izobraževanja in gimnazij, morajo izbrani srednji šoli v predpisanih rokih in na predpisanih obrazcih oddati prijavo za vpis. Učenci, ki so se zadnje šolsko leto izobraževali v tujini, bodo lahko prijavnico oddali nekoliko pozneje, še do 6. junija 2016. Vsi prijavljeni učenci in dijaki bodo praviloma med 15. in vključno 17. junijem izbranim šolam predložili dokazila o izpolnjevanju vpisnih pogojev. O točnih datumih in urah jih bodo obvestile šole. Kandidati, ki bodo izbrani v prvem krogu izbirnega postopka, bodo do 17. junija tudi vpisani. Ostali bodo na šolah seznanjeni s prostimi vpisnimi mesti, na katera bodo lahko kandidirali. O razvrstitvi na eno od naštetih srednjih šol bodo obveščeni 27. junija. Prosta vpisna mesta bodo objavljena na spletnih straneh ministrstva 1. julija. Srednje šole bodo sprejemale prijave oz. vpisovale, dokler bodo imele prosta mesta, vendar najdlje do 31. avgusta. Če bo na šoli število prijavljenih učencev in dijakov za vpis v posamezni program srednjega izobraževanja tudi po koncu prenosa prijav večje od razpisanega števila mest v tem programu, bo šola s soglasjem ministra sprejela sklep o omejitvi vpisa. O tem bodo učenci in dijaki obveščeni najpozneje do 6. junija. Ministrstvo bo 30. maja objavilo, katere šole bodo omejile vpis. Na šolah, ki bodo omejile vpis v programe srednjega poklicnega, srednjega strokovnega oz. tehniškega izobraževanja oz. gimnazij, bo izbira učencev potekala tako, da bodo srednje šole v prvem krogu po navedenih merilih izbrale učence za 90 % razpisanih mest. O rezultatih izbire bodo učenci obveščeni na šoli. Ministrstvo bo 17. junija na spletnih straneh objavilo spodnje meje 1. kroga izbirnega postopka. V 2. krogu izbirnega postopka sodelujejo le tisti kandidati, ki se po 1. krogu izbirnega postopka niso uvrstili na izbrano šolo. Slednji bodo kandidirali na 10 % prostih mest na vseh srednjih šolah, ki bodo vpis omejile, in na vsa še prosta mesta na drugih srednjih šolah. Na podlagi ponujenih prostih mest se bodo odločili za tiste programe oz. šole, na katere bi se želeli vpisati. Po prioritetnem vrstnem redu bodo lahko našteli do 10 šol oz. programov, v katere bi se želeli vpisati, ter svoje namere najkasneje do 21. junija oddali na srednji šoli, na katero so prijavljeni. O razvrstitvi na eno od naštetih srednjih šol bodo obveščeni 27. junija. (VIR: MIZŠ) Veselimo se tvojega obiska Arriva Štajerska d.d. % ARRIVA a IEBI company i! na • Nudimo odlične hine in učne pokole dijakinjam in di^m _ Uä^olv Ljubljani in d^dM — • v naši bližini nahaja . • dijaštii domje obdan^:i^:pa^fei:in:^eieHSemi"v • možno?! bivanja v mešani *tiupini ^¡^^^T^Voaii +ro p°*+elFh ?obah; v?e ?obe imajo la?!no l^p^o bodala ponudba pro^o^h dbjpvnc^ delo z. mladimi. Kardeljeva pl. 28,1000 Ljubljana 01 53 42 867 Fax: 01 53 42 864 e-mail: info@ddb.si, dd.lj.bezigrad@guest.arnes.si 3 4» <5LJ šoiski center ptu) I Šolski center Ptuj je mednarodno prepoznana in priznana regijska izobraževalna institucija, ki vam bo pomagala uresničiti zastavljene cilje. S strokovnimi in usposobljenimi učitelji vam ponujamo izobraževalne programe, prilagojene potrebam okolja. Izobraževalni programi učinkovito povezujejo teoretična spoznanja z delovno prakso in izkušnjami. Vzpostavljamo in razvijamo partnerski odnos s podjetji in drugimi socialnimi partnerji. Ekonomska šola EKONOMSKI TEHNIK - SSI (4 LETA, POKLICNA MATURA) ARANŽERSKI TEHNIK - SSI (4 LETA, POKLICNA MATURA) EKONOMSKI TEHNIK - PTI (2 LETI, POKLICNA MATURA) TRGOVEC - SPI (3 LETA, ZAKLJUČNI IZPIT) IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Smo šola z dolgoletno tradicijo, ustvarjalnostjo in ambicijami, kar izpričuje že več kot 50 let našega delovanja. Naši programi so mednarodno primerljivi, hkrati pa omogočajo zaposljivost našim dijakom. Z opravljeno poklicno maturo se lahko vpišejo na vse višje strokovne šole in visokošolske študijske programe; z opravljenim dodatnim maturitetnim predmetom, pa se lahko vpišejo tudi na univerzitetne študijske programe. Informacije ekonomska.scptuj.si 02 787 17 40 Elektro in računalniška šola TEHNIK MEHATRONIKE (4 LETA, POKLICNA MATURA) TEHNIK RAČUNALNIŠTVA (4 LETA, POKLICNA MATURA) ELEKTROTEHNIK (4 LETA, POKLICNA MATURA) MEHATRONIK OPERATER (3 LETA, ZAKLJUČNI IZPIT) ELEKTRIKAR (3 LETA, ZAKLJUČNI IZPIT) ELEKTROTEHNIK - PTI (2 LETI, POKLICNA MATURA) IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Na Elektro in računalniški šoli se lahko pohvalimo s prostori na Vičavi, z mednarodno izmenjavo, s kompetentnimi delavci šole ter s prizadevnimi dijaki in dijakinjami, sodobnim učilnicami, laboratoriji in opremi. Poklicna matura omogoča dijakom vpis na višje in visokošolske strokovne programe, z dodatnim maturite-tnim predmetom pa tudi vpis na številne univerzitetne programe. Informacije elektro.scptuj.si 02 787 18 00 Biotehniška šola KMETIJSKO PODJETNIŠKI TEHNIK (4 LETA, POKLICNA MATURA) OKOLJEVARSTVENI TEHNIK (4 LETA, POKLICNA MATURA) KMETIJSKO PODJETNIŠKI TEHNIK (PTI 2 LETI, POKLICNA MATURA) HORTIKULTURNI TEHNIK (PTI 2 LETI, POKLICNA MATURA) GASTRONOM HOTELIR (3 LETA, ZAKLJUČNI IZPIT) GOSPODAR NA PODEŽELJU (3 LETA, ZAKLJUČNI IZPIT) CVETLIČAR (3 LETA, ZAKLJUČNI IZPIT) POMOČNIK V BIOTEHNIKI IN OSKRBI (2 LETI, ZAKLJUČNI IZPIT) IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Biotehniška šola več kot 60 let izobražuje mlade. Programi dijakom omogočajo prehodnost v srednje poklicno izobraževanje, v poklicno tehniško in po zaključenem srednješolskem izobraževanju tudi v vse višješolske in večino visokošolskih strokovnih programov. Z opravljenim dodatnim maturitetnim predmetom pa tudi na številne univerzitetne programe. Informacije kmetijska.scptuj.si 02 787 17 30 Strojna šola STROJNI TEHNIK (4 LETA, POKLICNA MATURA) OBLIKOVALEC KOVIN - ORODJAR (3 LETA, ZAKLJUČNI IZPIT) KLEPAR - KROVEC (3 LETA, ZAKLJUČNI IZPIT) IZDELOVALEC KOVINSKIH KONSTRUKCIJ (3 LETA, ZAKLJUČNI IZPIT) INŠTALATER STROJNIH INSTALACIJ (3 LETA, ZAKLJUČNI IZPIT) AVTOSERVISER (3 LETA, ZAKLJUČNI IZPIT) AVTOKAROSERIST (3 LETA, ZAKLJUČNI IZPIT) POMOČNIK V TEHNOLOŠKIH PROCESIH (2 LETI, ZAKLJUČNI IZPIT) STROJNI TEHNIK - PTI (2 LETI, POKLICNA MATURA) AVTOSERVISNI TEHNIK - PTI (2 LETI, POKLICNA MATURA) IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Strojna šola ima najdaljšo tradicijo, saj je od pričetka obrtnega izobraževanja na Ptuju minilo več kot 130 let. Naši maturantje imajo to prednost, da so zaposljivi, hkrati pa dobijo trdno strokovno podlago za nadaljnje izobraževanje. Informacije strojna.scptuj.si 02 787 17 20 Višja strokovna šola BIONIKA EKONOMIST MEHATRONIKA UPRAVLJANJE PODEŽELJA IN KRAJINE Poslanstvo Višje strokovne šole Ptuj je pripraviti ljudi na vse-življenjsko učenje. Tako so zastavljeni tudi višješolski programi. Bodočim študentom šola ponuja praktično znanje in razumevanje, potencialnim delodajalcem na trgu delovne sile pa kakovosten in sposoben kader. Šola se nenehno trudi zagotavljati študij, ki zagotavlja zaposljivost in visoko kakovost diplomantov. Pestra ponudba programov temelji na potrebah industrije, podjetništva in obrti sedaj in v prihodnosti. Informacije vss.scptuj.si 02 787 18 12 Spoštovani bodoči dijaki in dijakinje. V središče znanja vas bomo sprejeli otroško razigrane, vedoželjne, nagajive ... takšne, kot ste. Skupaj z vami se bomo trudili, da boste šolanje uspešno zaključili in nas zapustili z znanjem in izkušnjami, s katerimi boste samozavestno in pogumno nadaljevali svojo življensko pot. GREMO V SOLO, o¡ glasna priloga Štajerskega O H-J O > O w o Za domače strokovnjake, ki jih potrebujemo Pridelovanje zdrave in varne hrane, samooskrba, skrb za zdravje rastlin in živali, priprava jedi iz lokalno pridelanih živil, urejenost in varovanje življenjskega okolja ter ohranjanje podeželske pokrajine so področja, ki pri sodobnemu človeku pogosto vzbujajo zaskrbljenost. Biotehnika je razmeroma nov pojem, ki v eni besedi označuje različna področja dela z živo naravo. V Biotehniški šoli Ptuj lahko mladi in odrasli pridobijo izobrazbo različnih stopenj na področjih kmetijstva, hortikulture, okoljevarstva ter gastronomije. Na bodočih pridelovalcih hrane, okoljevarstvenikih, pa tudi neposredno pri kuharjih oz. gastrono-mih je pomembna odgovornost. Ti poklici bodo vedno potrebni, saj si brez domačih strokovnjakov na omenjenih področjih ni moč predstavljati zdravega razvoja družbe in lokalnega okolja, v katerem živimo. Praktična znanja pridobivajo dijaki na šolskih posestvih na Tur-niščah in Grajenščaku, kjer imajo Marjan Horvat, v. d. ravnatelja Biotehniške šole Ptuj vinograd, sadovnjak, vinsko klet, poljedelske in vrtnarske površine, hlev s konji in številne spremljevalne prostore ter delavnice. Bližnji park Turnišče predstavlja učilnico v naravi za poučevanje vsebin naravovarstva, hortikulture Sola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Ljubljanska cesta 97,3000 Celje T: 03 428 59 00 www.hvu.sl SOLA, KJER JE LEPO DOMA. Smo šola s tradicijo, znanjem in izkušnjami, ki jih z veseljem, odgovornostjo in ljubeznijo posredujemo mladim. VABIMO VAS NA INFORMATIVNA DNEVA: SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA • cvetličar • vrtnar • aranžerski tehnik • hortikulturni tehnik Petek, 12. februar ob 9. in 15. uri Sobota, 13. februar ob 9. uri VIŠJA STROKOVNA ŠOLA • hortikultura • snovalec vizualnih komunikacij in trženja Petek, 12. februar ob 11. in 15. uri Sobota, 13. februar ob 11. uri ZNANJE IN TRADICIJA STA NA NAŠI STRANI. VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA. 7lei ISKANI IN VEDNO AKTUALNI -POKLICI V GOSTINSTVU IN TURIZMU Turistični informator Prodajalec turističnih storitev Receptor Turistični animator Vodja cateringa / / Ljubezen gre RES Dietni kuhar [ skozi želodec. Kuhar Natakar 9o G "9 SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM MARIBOR vljudno vabi na informativna dneva 12. in 13. februarja 2016 Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor SREDNJA ŠOLA Mladinska ulica 14 a ZA GOSTINSTVO 2000 Maribor IN TURIZEM Telefonska številka: 02 / 23 50 010 MARIBOR Elektronska pošta: ss.gtmb@guest.arnes.si in okoljevarstva. V učnem objektu na Grajenščaku pa je sodobno opremljena kuhinja s prostorom za strežbo, kjer se usposabljajo bodoči gastronomi. Izobraževanje na šoli poteka v manjših skupinah, v katerih se lahko učitelji individualno posvečajo posameznim dijakom. Dijaki se v času šolanja zelo povežejo; velikokrat sklenejo dolgoletna prijateljstva, ki kasneje pogosto prerastejo tudi v poslovna sodelovanja na strokovnih področjih. »Ker je šola že več kot 60 let prisotna na širšem ptujskem območju, so pogosti primeri, ko prihajajo k nam otroci naših bivših dijakov. Starejšim učiteljem je v veliko zadovoljstvo opazovati uspešen razvoj kmetij in generacije starejših kmetovalcev ter njihovih otrok, ki v ohranjanju slovenskega tradicionalnega družinskega kmetovanja vidijo svoje življenjsko poslanstvo. Prav samozaposlovanje na večjih, pa tudi manjših kmetijah in na specializiranih kmetijah predstavlja veliko potencialno možnost za absolvente naše šole. Dijaki tako pogosto ostajajo v domačem kraju in s tem pomembno prispevajo k izboljšanju demografskega stanja na območjih severovzhodne Slovenije. Tudi za okoljevarstvene tehnike bi moralo biti v lokalnih skupnostih in podjetjih dovolj dela, saj je prav območje Dravskega in Ptujskega polja precej obremenjeno zaradi prekomerne onesnaženosti,« pravi v. d. ravnatelja Marjan Horvat. Poklic gastronom je v Sloveniji deficitaren in v zadnjem času ponovno pridobiva veljavo. »Pri praktičnem izobraževanju se naši dijaki usposabljajo neposredno v delovnem procesu. Biotehniška šola Ptuj vzorno sodeluje s številnimi podjetji, zavodi, zadrugami, kmetijami, različnimi društvi in združenji pridelovalcev ter rejcev, s strojnimi krožki, lokalnimi skupnostmi v širši okolici Ptuja in Ormoža, komunalnimi podjetji ter številnimi cvetličarskimi, vrtnarskimi in gostinskimi obrati. Pri dijakih vzpodbujamo kreativ- POSTANI: GOZDAR, MIZAR, GOZDARSKI ali LESARSKI TEHNIK, INŽENIR OBLIKOVANJA INŽENIR LESARSTVA Biotehniška šola Ptuj nost in inovativnost. V zadnjih letih so tekmovali in dosegali zavidljive rezultate na številnih področjih: tekmovanje na kvizu Mladi in kmetijstvo, regijska in državna tekmovanja v oranju, tekmovanje Mladih podjetnikov, številna tekmovanja na področju floristi-ke (Flora v Celju, Pikin festival v Velenju, mednarodna floristič-na tekmovanja v Umagu in Vara-ždinu), tekmovanja na srečanjih okoljevarstvenih tehnikov, tekmovanja Ekokviz za srednješolce, državnem tekmovanju Etnološke in kulinarične značilnosti Slovenije, na tekmovanjih Kaj veš o prometu? ter matematičnih tekmovanjih Kenguru in Cankarjevih tekmovanjih, prav tako na najvišjem, državnem nivoju. Skupaj s svojimi mentorji so naši dijaki pogosto prisotni tudi izven šolskega okolja. Vsako leto sodelujejo na sejmu Agra v Gornji Radgoni, na prireditvi Dobrote slovenskih kmetij, pri urejanju ptujskega mestnega vinograda, na martinovanjih in še marsikje. Naši dijaki se v času šolanja brezplačno usposobijo za varno delo s traktorjem in opravijo izpit za traktor, lahko pridobijo potrdilo za izvajalca ukrepov varstva rastlin in prodajalca fitofarmacevt-skih sredstvev (FFS), opravijo pa lahko še izpit iz znanja jahanja Jahač 1 in Jahač 2. Opravljanje delovne prakse v tujini je v zadnjih letih postalo na šoli že tradicionalno. V zadnjih letih so tako dijaki opravljali prakso v Franciji, Avstriji, Nemčiji, na Poljskem in v letošnjem šolskem letu še na Portugalskem. Veliko naših dijakov nadaljuje študij na višjih in visokih šolah, pa tudi fakultetah. Pogosto se odločajo za študij v višješolskem programu Upravljanje podeželja in krajine, ki ga izvaja ptujska višja strokovna šola. Na našo šolo se vpisujejo tudi dijaki iz bolj oddaljenih okolij - iz Prekmurja, pa tudi iz Dolenjske, Koroške in celo Primorske. Ti dijaki lahko v času šolanja bivajo v dijaškem domu, ki je v neposredni bližini šole,« zaključuje Horvat. Če vas veseli ustvarjalno delo v naravi in vam je blizu skrb za ohranjanje okolja, potem so poklici, za katere izobražuje Biotehniška šola Ptuj, prava izbira. GREMO V SOLO, o¡ glasna priloga Štajerskega Najuspešnejši pri pridobivanju projektov Ljudska univerza Ptuj je bila v zadnjem obdobju izjemno uspešna pri pridobivanju evropskih projektov - pridobili so jih kar pet. Kot pojasnjuje direktorica Mojca Volk, kandidirajo predvsem na razpise, ki na razne načine posegajo na področje izobraževanja odraslih, pridobivanja neformalnih znanj, aktivnega staranja ali medgene-racijskih aktivnosti, svetovanja ter IKT, saj so to področja, na katerih lahko največ ponudijo. »V času trajanja nove finančne perspektive je bilo od ministrstev, ki v kakršnikoli meri posegajo na področje delovanja ljudskih univerz, bore malo razpisov, ne bi bilo daleč od resnice, če bi rekla, da jih sploh ni bilo. Imamo desetletne izkušnje tudi s prijavljanjem na mednarodne razpise, zato smo stavili predvsem nanje,« pojasnjuje Mojca Volk in dodaja, da je konkurenca na področju kandidiranja na mednarodnih razpisih enormna. Zato so prav posebej ponosni, da je na Ljudski univerzi v teku kar pet projektov s področja strateških partnerstev. Kot pravi Volkova, ne pozna nobene ljudske univerze v Sloveniji, kjer bi jih pridobili toliko. In prav poseben rezultat teh razpisov sta tudi dve novi zaposlitvi. Njihovi projekti segajo na področje aktivnega staranja, iskanja novih priložnosti za mlade, govorijo o socialni odgovornosti univerz do lokalnega okolja, iščejo rešitve za novodobne svetovalce v izobraževanju ali se soočajo s ksenofobijo in drugimi predsodki. Kolektiv Ljudske univerze Ptuj Trenutno so vpeti v pet mednarodnih projektov, ki jih financira Evropska unija iz programov Erasmus +: Mini MBA, UNIBILITY, XENO-TOLERANCE, Peer to Peer Support (PPS) ter iYOT. Mini MBA je namenjen mladim vodjem nevladnih organizacij, ki želijo izpopolniti kompetence s področja vodenja, organizacijskega managementa ter strateškega načrtovanja v manjši nevladni organizaciji. Projekt UNIBILITY, ki združuje sedem partnerskih Univerz iz EU, odgovarja na sodobne izzive s področja družbene odgovornosti z namenom razširjanja mreže mednarodnih praks ter posledično zagotavljanja lokalne vključenosti ter socialne odgovornosti kot ene temeljnih usmeritev sodobnih evropskih Univerz. XENO-TOLERANCE je projekt za preprečevanje ksenofobije, oza-veščanje v boju proti rasizmu ter spremembo odnosa do problema Že v času izobraževanja Pri pridobivanju znanja za svoj poklic lahko postanete del vam lahko pomagamo na več načinov: Talumove „ekipe". ... pri pripravi seminarskih in diplomskih nalog, ... pri pridobivanju praktičnih izkušenj v okviru obvezne prakse, ... z možnostjo počitniškega dela med poletnimi počitnicami, ... s kadrovsko štipendijo, ki lahko Talé olajša izobraževanje. um V okviru Talumove šole znanja si bomo še naprej prizadevali za nenehno Talumova izobraževanje in usposabljanje, ki sta šola temelj osebnega in delovnega razvoja znanja naših zaposlenih. Erasmus+ migrantov ter ostalih ranljivih skupin, s katerimi se trenutno spopada cela EU. V dveh projektih Ljudska univerza Ptuj nastopa v vlogi vodilnega partnerja. Prvi, PPS, je namenjen starejšim odraslim, ki so tik pred ali pa so se ravnokar upokojili, s ciljem ohranjanja aktivnega stika z družbo, vrstniki ter posledično psihološke in fiziološke kondicije. Drugi, imenovan iYOT, oziroma Ob svojem času, pa bo nadgradil orodja in metode, ki jih danes uporabljajo svetovalci v izobraževanju odraslih s tem, da jim bo v brezplačno uporabo ponudil inovativno mobilno aplikacijo za svetovanje ter komunikacijo s svetovanci na daljavo, kar je prav posebna novost. »Za nas je vsak pridobljen projekt poseben. Vsak prinese nov veter v okolje, z vsakim spoznamo partnerje z drugačnimi izkušnjami, ki nas bogatijo, da lahko nato to znanje prenašamo tudi na naše udeležence. Vzpodbudno je seveda, da lahko programe, nastale v tovrstnih projektih, udeležencem nudimo brezplačno,« pojasnjuje direktorica Ljudske univerze Ptuj in dodaja: »Če se moram odločiti, bi izpostavila projekt iYOT (In your own time), s katerim smo na razpisu Erasmus + KA2 Strateška Ljudska univerza Ptuj partnerstva v letu 2015 tako rekoč zmagali - dosegli smo kar 94 od 100 točk in bili posledično uvrščeni na prvo mesto med prispelimi projektnimi idejami. Projekt je plod izvirne ideje in dragocenih mednarodnih izkušenj našega sodelavca mag. Janžekoviča ter projektnega tima, govori pa o ino-vativni mobilni aplikaciji in spletni platformi kot pomoči pri svetovanju odraslim.« Tudi odzivi udeležencev izobraževalnih programov na Ljudski univerzi Ptuj so izjemno pozitivni. Direktorica izpostavlja oceno ene od udeleženk srednješolskega programa na Ljudski univerzi Ptuj, ki je v svoji zahvali med drugim zapisala: »Spoštovani, zahvaljujem se celotnemu timu strokovnih delavcev vaše Ljudske univerze Ptuj, ki ste s svojim pozitivnim pristopom, znanjem in strokovnostjo poskrbeli za dobro počutje, občutek sprejetosti in pridobitev znanja ... V čast mi je bilo opravljati izobraževanje na vaši univerzi, in če bom imela priložnost nadaljnjega izobraževanja, bom ponovno izbrala prav vas, kajti s seboj sem odnesla le lepe izkušnje.« Direktorica Mojca Volk pravi, da jim udeleženci največkrat povedo, da se radi odločijo za izobraževanje pri njih, ker so tako prijeten kolektiv in ker vedno najdejo pravi program zanje: »To me vsakič znova iskreno razveseli. Ocenjujem, da smo vsi zaposleni maksimalno predani svojemu delu, udeležencem nudimo strokovno podporo in pomoč, največ pa verjetno pomenita dobra klima v zavodu ter prijazen in spoštljiv odnos do vseh udeležencev. No, pa tudi cene so zelo ugodne, ne pozabimo pa brezplačnih možnosti, kot so obisk Središča za samostojno učenje, vključitev v študijske krožke, svetovanje pred izobraževanjem, med njim in po končanem izobraževanju, vključevanje v aktivnosti, ki so plod mednarodnih projektov in še in še,« pojasnjuje. Ob tem dodaja, da bo zagotovo tudi naslednje šolsko leto prineslo novosti. »Ponudili bomo nove programe, upamo, da tudi nove projekte, zagotovo pa se bomo trudili in ostali takšni, kot smo,« zaključi direktorica Mojca Volk. O h-1 o >co > O H Ph O GREMO V SOLO, oglasna prilog a Štajerskega 6 Elektro in računalniška šola Ptuj Usmerjeni k znanju V času, v katerem živimo, so področja elektrotehnike, računalništva in mehatronike postala izrednega pomena. Nenehnih sprememb se zavedajo tudi na ptujski Elektro in računalniški šoli, zaradi česar stremijo k stalnim izboljšavam, ki so odvisne od potreb okolja in gospodarstva. »Na šoli poskrbimo za vse navdušence tehniškega področja, saj izvajamo programe elektrotehnike, računalništva in mehatronike. Prihodnost teh poklicev je zelo svetla. Področja brez informacijske tehnologije, robotov, pa tudi življenja brez elektrike si ne znamo predstavljati. Jasno je, da bomo potrebovali strokovnjake, ki bodo na različnih ravneh (tako s triletno šolo in veliko praktičnega znanja, kot s štiriletno šolo in več teoretičnih znanj) obvladovali ta področja,« pojasni ravnatelj šole Rajko Fajt. Na šoli se lahko pohvalijo z različnimi stopnjami izobraževanja (3-letni in 4-letni programi), s prostori na Vičavi, z mednarodno izmenjavo, s kompetentnimi delavci šole ter s prizadevnimi dijaki in dijakinjami. Kot pravi ravnatelj, si med udeleženci izobraževanja prizadevajo vzpostaviti odnos, ki temelji na sodelovanju, na skupnem iskanju rešitev in na izmenjavi mnenj ter predlogov. Na šoli veliko energije in sredstev namenjajo sodobnim učilnicam, laboratorijem in opremi, brez katere si priprave dijakov na zaposlitev ali nadaljnje izobraže- Rajko Fajt, ravnatelj Elektro in računalniške šole Ptuj vanje ni mogoče predstavljati. Poklicna matura omogoča dijakom vpis na višje in visokošolske strokovne programe, z dodatnim maturitetnim predmetom pa tudi vpis na številne univerzitetne programe. »Dijaki, ki zaključijo našo šolo, imajo poklic, ki jim prinaša možnost zaposlitve in stopnjo izobrazbe, ki jim omogoča nadaljnje šolanje. Imajo splošno in strokovno znanje ter lahko na trgu dela konkurirajo in se hitro zaposlijo. Imajo delovne izkušnje, saj se v okviru praktičnega usposabljanja z delom preizkusijo tudi na trgu dela. Ptujska Elektro šola pa izvaja tudi mojstrske izpite za elektrotehnike,« pojasnjuje ravnatelj Fajt. Na šoli poskrbijo tudi za dijake s posebnimi potrebami, saj jim nudijo vse oblike učne pomoči. Izkušnje imajo tudi s slepim dijakom, ki ima v šoli psa vodnika. Na šoli sicer ponujajo dva programa srednjega poklicnega izobraževanja - Elektrikar in Me-hatronik ter tri programe srednjega strokovnega izobraževanja, to so Elektrotehnik, Tehnik mehatronike in Tehnik računalništva. »Življenje na šoli popestrimo s športnimi in kulturnimi prireditvami ter strokovnimi ekskurzijami. Dijaki so aktivni pri krožku robotike, udeležujejo se tekmovanj na različnih področjih, di- DDGI, digitisk.sr Na postajo 15, Ptuj 02 780 57 90 ŠTAMPILJ tisk in vezava diplomskih nalog Digitalna tiskarna Ptuj odprto od ponedeljka do petka od 8:00. do 17:00. ure Knjige, brošure, prospekti revije, zloženke plakati, vinske etikete vabila, pohvale, diplome vizitke, koledarji žična spiralna vezava DANES NAROČIŠ - JUTRI DOBIŠ INFORMATIVNI DNEVI Pri nas znanje dobi obliko Za vse ostalo pa Snapchat Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo PETEK, 12. FEBRUAR Maribor: ob 10.00 uri in 15.00 uri, Celje: ob 11. uri SOBOTA, 13. FEBRUAR Maribor: ob 10.00 uri jakom, ki jih zanima pisanje, omogočamo objavljanje prispevkov v šolskem glasilu Kratki stik, tisti, ki radi rišejo, se preizkusijo na tradicionalni prireditvi v risanju karikatur. Na šoli pa imamo tudi veliko glasbeno nadarjenih dijakov in v ta namen harmonikarski orkester. Dijaki se z veseljem preizkusijo tudi v bralnih tekmovanjih iz slovenščine, angleščine in nemščine. Dijaki, ki jih zanima snemanje dogodkov, pa dobijo priložnost preizkusiti se pred kamero in za njo,« o ustvarjalnosti dijakov pove Fajt. Za razvoj novih programov in zagotavljanje nadstandardne opreme se šola vključuje v različne projekte. V projektu Leonardo da Vinci tako dijaki kot delavci šole zadnjih nekaj let bogate izkušnje pridobivajo v tujini. V prihodnjih letih načrtujejo mednarodno izmenjavo s Poljsko, Španijo in Nemčijo. Dijaki, ki so imeli možnost štiri tedne preživeti v drugi državi, v tujem delovnem okolju, so navdušeni. V zadnjih letih opažajo veliko zainteresiranost dijakov za različna tekmovanja. Najodmevnejše uspehe po ravnateljevih besedah dosegajo na področju športa, računalništva, robotike in matematike. Že vrsto let se dijaki udeležujejo državnih in mednarodnih tekmovanj iz mobilnih robotov RoboCup Junior. Kot pravi ravnatelj, imajo njihovi dijaki velike možnosti za zaposlitev, saj je področje tehnike deficitarno: »Za dijake na vseh stopnjah izobraževanja se zanimajo tudi tuja podjetja, ki bi jih želeli kot svoje sodelavce z možnostjo izobraževanja na konkretnih delovnih procesih. Za zaposlitev se odločajo predvsem dijaki iz triletnih programov, saj trg dela že več let potrebuje elektrikarje in meha-tronike operaterje. Večina naših dijakov pa izobraževanje nadaljuje. Izbirajo višješolske strokovne programe, visokošolske in univerzitetne,« pojasni ravnatelj Fajt in dodaja: ''Znanje je največji kapital, ki nas bogati, zato ga z veseljem prenašamo na mlade generacije." Dodatne informacije dobite na spletni strani šole: http://elek-tro.scptuj.si ali na telefonski številki 02 787 1800 (tajništvo). Če jih želite obiskati, jih poiščite na Vičavi 1. Univerza v Ljubljani Fakulteta za Arhitekturo Univerza v Ljubljani FAKULTETA ZA ARHITEKTURO Zoisova cesta 12 1000 Ljubljana Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani je šola z 90 letno tradicijo, ki izobražuje magistre inženirje arhitekture, doktorje znanosti in inženirje arhitekte urbaniste. V šolskem letu 2016/17 razpisujemo: Enoviti magistrski študij ARHITEKTURA umrw.um.fa4j.si Prvostopenjski univerzitetni študijski program URBANIZEM wwux uni.fa-lj.si/urbanizem Drugostopenjski študij URBANIZEM Doktorski študijski program ARHITEKTURA (5. tad.farlj.si Vabljeni na informativni dan 12. in 13. februarja 2016 v prostorih Fakultete za arhitekturo na Zoisovi cesti 12 v Ljubljani. S tradicijo in znanjem za boljše bivanje. Univerza v Mariboru Fakulteta za logistiko % Logistika je TOP! Pridi na informativne dneve in se prepričaj! Petek, 12. februar 2016: ob 10. in 15. uri Sobota, 13. februar 2016: ob 10. uri Kje: Celje, Mariborska 7. GREMO V SOLO, oglasna prilog a Štajerskega 7 Stopi v prihodnost z Gimnazijo Ptuj Gimnazija Ptuj je šola z več kot 140-letno zgodovino. Izobrazila je izjemne posameznike, ki so uspešni in prepoznavni v ptujskem, slovenskem in mednarodnem okolju. Vedno sledi novostim, dviguje raven pouka in širi ponudbo dejavnosti. Dijaki ptujske gimnazije se lahko dokažejo s številnimi visokimi dosežki. Za vse, ki imate radi številke in statistične podatke, bodo ti, iz zadnjih petih let, zagotovo zelo pomembni. Ptujski gimnazijci ob koncu šolskega leta dosegajo 98-odstotno uspešnost 60 % dijakov pa konča letnik s prav dobrim ali odličnim uspehom. Tega dopolnjuje zelo visoka uspešnost na maturi; zrelostni izpit je v letu 2015 opravilo 98 % dijakov, šest je bilo zlatih. V okviru projektov, izmenjav in ekskurzij so dijaki obiskali 85 krajev doma in v tujini in predstavljali svojo šolo v 27 različnih državah. Gimnazija Ptuj je v slovenskem prostoru vodilna šola po številu in pestrosti mednarodnih izmenjav. V zadnjih letih se je več kot 200 dijakov udeležilo izmenjav s Španijo, Nizozemsko, Norveško, Grčijo, Estonijo, Nemčijo, Bolgarijo, Avstrijo, Tunizijo, Indijo in Singapurjem. Ptujski gimnazijci se uvrščajo v sam vrh na državnih tekmovanjih iz fizike, matematike, nemščine, slovenščine in angleščine, v znanju iz geografije in kemije so se merili tudi na olimpijadi. Vrhunske rezultate dosegajo v špor- Gimnazija Ptuj Melani Centrih, ravnateljica Gimnazije Ptuj tu: so državni prvaki v štafeti 4 x 100 m, pogosto pa se uvrščajo na stopničke za zmagovalce tudi kot posamezniki v atletiki. Veliko dijakov, ki obiskujejo športne oddelke, je članov slovenskih reprezentanc in posegajo po najvišjih mestih na državnih in mednarodnih tekmah. V preteklem letu so ptujski gimnazijci uspešno sodelovali v več mednarodnih projektih, v katerih so bili zelo uspešni: zmagali so v pisanju esejev v projektu Come-nius, bili izbrani za najboljšega igralca na odru in najboljšo igral- ko na videoposnetku v projektu Forum Theatre, Erasmus+, dosegli so 4. mesto med 50 projekti azijsko-evropske učilnice, dva dijaka sta zastopala Slovenijo v okviru projektov Unesca v Sibiriji in Romuniji. 49 jih je dobilo mednarodni certifikat iz znanja nemškega jezika, šest iz francoskega, deset se jih je učilo kitajščino. Snemalci in igralci so posneli zmagovalni film o človekovih pravicah in prejeli nagrado na sedežu OZN na Dunaju. Priložnost za razvijanje samoiniciativnosti ponuja projekt Erasmus+ Znanje za razvoj. Retorike in argumentirane debate se dijaki učijo v de-batnem klubu, bodoči diplomati so svoje veščine in znanje izkazali na simulaciji zasedanja OZN v Italiji in na Nizozemskem. Ustvarjalnost in umetniško izraznost razvijajo v angleški gledališki skupini Angles, pevskem zboru, rock skupinah, šoli muzikala in likovnem krožku. Prostovoljci, krvodajalci in dijaki, vključeni v projekt Pravična trgovina, so s svojimi dejanji pričarali številne nasmehe na obra- ze otrok, starostnikov, beguncev, neznanih in znanih prijateljev. Zelo uspešen je bil tudi 3. Unes-cov ASP-tek mladih z naslovom Vedno na pravi poti - brez dopinga do cilja. Privabil je 1.500 tekačev in 3.000 navijačev iz Slovenije in tujine. Vsega, kar Gimnazija Ptuj ponuja in dijaki zmorejo, ni mogoče zapisati. To je treba le doživeti. Učenci 9. razredov in starši ste pred odločitvijo. Marsikdo tehta med gimnazijskim in srednjim strokovnim programom. Med množico različnih informacij, včasih tudi nepopolnih in napačno razloženih, se je težko odločiti. Ptujska gimnazija ne slovi samo po splošni formalni izobrazbi in znanju, ampak tudi po izkušnjah, veščinah in spretnostih, pridobljenih pri pouku in v vseh drugih dejavnostih. To potrjujejo uspešni dijaki tehniških, naravoslovnih, jezikovnih, zdravstvenih, humanističnih, ekonomskih, športnih in umetniških programov v Sloveniji in tujini. Gimnazija Ptuj je edina srednja šola na Ptuju, v kateri dijaki šolanje končujejo s splošno maturo, kar pomeni, da je tudi edina šola, ki omogoča vpis na vse fakultete. Izzivi so v zadovoljstvu, da vsak dijak razvije znanje, ki ga je pripeljalo na gimnazijski prag, da zgrabi številne ponujene priložnosti na Gimnaziji Ptuj in uspešno stopi v prihodnost. u KRVAVA USPESNICA mtáá A™ v-3« iß uní mm liSMRlf SB fifY it -i. m m m KNJIGARNA fpelix LJUBLJANA: Citypark • Čopova ulica 7 •E.Leclerc Kolosej • Miklošičeva 11 • Mercator center Šiška • Mercator center Šmartinska • Pasaža Maximarketa • Supernova Rudnik; CELJE: Citycenter • Planet Tuš; DOMŽALE: Mercator center; KAMNIK: Qlandia; KOPER: Planet Tuš; KRANJ: TC Savski otok; MARIBOR: Mercator center Tabor • Qlandia; NOVA GORICA: Qlandia • Supernova NOVO MESTO: Qlandia; www.felix.si SE VIDIMO NA INFORMATIVNEM DNEVU. Spoznaj ustvarjalno šolsko okolje, ki ti nudi vse potrebno, da prebudiš svojo radovednost, pridobiš znanje za vse življenje in razviješ talente v sebi. i« v ¡»K'm»*, je u.U. „^ J" ra^.jt v Mi. bqnje/4 y tebi. t K jtr ttl. manj. j. „ m¡ . ^^^ , • tebi. xnui^ je v Mh - afefi „ v fcfc. ■Ntjtitsdi.BH^.iivtatF-.unj, ■ v Mi ■ nanj. je , m ''vbtii-uinjaj-dtaU-ir 'ti' « ji. ■ *«b>-™iei.vte/ GIMNAZIJA PTUJ www.gimptuj.si Zgrabi sedanjost. Stopi v prihodnost. GEPS Gimnazija, elektro in pomorska šola Piran Bolniška 11 6330 Piran PQ DIJAŠKI DOM V neposredni bližini šole s prekrasnim razgledom na morje. Srednješolski program: PLOVBNI TEHNIK edini pomorski program v Sloveniji z mednarodno priznanim spričevalom Te zanima poklic pomorščaka? Bi rad postal/a kapitan/ka ali častnik/ica krova? Bi rad delal na potniški ali tovorni ladji, v marini? To sploh ni problem, če se vpišeš na POMORSKO ŠOLO v Portorožu. Po uspešno končanem 4-letnem šolanju lahko nadaljuješ šolanje na fakulteti ali se zaposliš v pomorstvu. Vabljeni bodoči dijaki in dijakinje v Portorož na informativni dan, ki bo v petek, 12. 2. 2016, ob 9. in 15. uri, ter v soboto, 13. 2. 2016, ob 9. uri. www.geps.si. info-pomorska@geps.si. tel. 05 6713 241,05 6713 491 KONSERVATORIJ ZA GLASBO IN BALET MARIBOR Izvajamo srednješolski program: UMETNIŠKA GIMNAZIJA GLASBENE IN PLESNE SMERI v modulih: «iS*90* *VJb modul A - balet. 'iftS® modul A - glasbeni stavek, modul B - petje, instrument. Drage uienke, dragi učenci, v lanskem šolskem letu je šola praznovala 70-letnico ustanovitve. Gradimo na preteklih dosežkih in gledamo v prihodnost Rezultati dela dijakov in njihovih mentorjev se kažejo predvsem skozi odlične glasbene in plesne nastope, z mednarodno primerljivimi rezultati in s povezovanji. Predvsem pa z vzgojo odgovornih, delovnih in solidarnih posameznikov, ki bodo jutri kreirali našo prihodnost. Pridite, začutite odzven in utrip šole na informativnih dnevih v petek, 12.2.2016, ob 9.00 in 15.00, ter v sobot», 13.2.2016, ob 9.00 v koncertni dvorani Konservatorija Maribor. Vprašajte in se odločite. Če je vaša predanost glasbeni/plesni umetnosti dovolj velika in ste pripravljeni trdo delati, boste kmalu postali del umetniške gimnazije na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor. Tisti, ki boste šolo popeljali vnovo desetletje delovanja. »V naravi ni nič lepšega in popolnejšega od glasbe. Ona usmerja človeka v globine njegove duše.« Marij Kogoj www.konservatorij-maribor.si, info@konservatorij-maribor.si, TEL: 02 22 872 87/81 8 GREMO V ŠOLi Štajerskega O H-J O > O S w rt o »Strojniki smo zakon!« Strojna šola Ptuj, ki je organizacijsko znotraj Šolskega centra Ptuj, ima izmed vseh šol znotraj Centra najdaljšo tradicijo. Je naslednica Obrtno nadaljevalne šole, ki je bila za potrebe ptujskih obrtnikov ustanovljena že leta 1877. Že takrat so se na Ptuju izobraževali kovinarji, med katerimi je bilo največ kovačev, ključavničarjev, kleparjev, urarjev in mehanikov, med njimi se je učil tudi naš rojak, izumitelj Janez Puh. »Ta bogata zgodovinska dediščina nas seveda navdaja s ponosom in odgovornostjo,«pojasnjuje ravnatelj Strojne šole Ptuj Bojan Lampret. Strojna šola Ptuj ponuja bogat izbor srednješolskih programov na vseh stopnjah izobraževanja. Pouk poteka le v dopoldanskem času na eni lokaciji. Šolske delavnice so v neposredni bližini in ponujajo kakovosten pouk na sodobnih strojih. Učitelji so izkušeni strokovnjaki z večletnimi pedagoškimi izkušnjami s čutom - tako za dijake, ki želijo nekaj več, kakor tudi za tiste, ki potrebujejo dodatno pomoč. »Na šoli se ponašamo z vrhunskimi dosežki dijakov na državnih tekmovanjih iz matematike, strojništva in v športu. Naš dijak je na državnem tekmovanju iz matematike osvojil vse točke, kar tudi govori o kakovosti dela na šoli. Dijakom, ki se izobražujejo za poklic tehnika (strojni ali avtoservisni), omogočamo učenje angleškega in nemškega jezika. Dijakom ponujamo možnost mednarodnih izmenjav s partnerskimi šolami v Franciji, na Finskem in Poljskem ter v Nemčiji,« pojasnjuje ravnatelj. Bojan Lampret, ravnatelj Strojne šole Ptuj Ob tem doda, da želijo na Strojni šoli Ptuj postati izobraževalno središče za kakovostno poklicno, tehniško in višješolsko izobraževanje mladine in odraslih v strojništvu in metalurgiji, ki bo primerljivo v evropskem prostoru. Pričakujejo namreč, da se bo v prihodnje industrijska struktura spremenila, nastalo bo več manjših podjetij, ki se bodo medsebojno povezovala zaradi konkurence na trgu. Tehnološka zahtevnost proizvodov in procesov se bo dvignila, kar bo zahtevalo specializacijo, dobro usposobljen tehniški kader in vlaganje v marketing. Šola se bo morala prilagoditi mednarodnim standardom znanja, zato bo treba razvijati ključne in specifične kompetence za posamezno poklicno področje. Programi bodo morali biti bolj fle- ksibilni in modularno zgrajeni, da bo omogočena večja prehodnost znotraj stroke. Svoje športne interese lahko dijaki Strojne šole Ptuj izražajo v nogometni, rokometni in košarkarski ekipi, strojniške vrste zastopajo tudi strelci, judoisti, vozniki gokartov ... Za strojnike že desetletja velja, da se lahko pohvalijo z odličnimi športniki. Ne le s posamezniki, ki igrajo za prvoligaške ali drugoligaške klube v nogometu, rokometu, atletiki in drugih športih, pač pa tudi z državnimi reprezentan-ti in osvajalci medalj na evropskih in svetovnih prvenstvih. Vrste Strojne šole Ptuj so v reprezentančnih dresih zastopali rokometaši, predvsem tisti iz ormoškega in ptujskega konca - Gregor Cvetko, danes pa Do- minik Ozmec, državni reprezen-tant in dobitnik srebne kolajne iz lanskoletnega olimpijskega festivala evropske mladine v Tbilisiju. Pa tudi sicer - strojniška rokometna ekipa je v letošnjem srednješolskem prvenstvu po letih premora spet osvojila prvo mesto. Med državne reprezentante se vpisuje tudi Tadej Širec, član ptujske strelske ekipe, ki se udeležuje vseh velikih in pomembnih strelskih tekmovanj. En največjih športnih upov je zagotovo Vid Pšajd, državni in slovensko-avstrijski prvak v kartingu, član slovenske reprezentance, ki je slovenske vrste že dvakrat zastopal tudi na svetovnem prvenstvu. Zagotovo pa so strojniki ponosni na njihovega bivšega dijaka Dejana Zavca, največjo zvezdo slo- Strojna šola Ptuj venskega boksa in izjemnega človeka. Dolgoletno negovanje glasbene tradicije je privedlo do ustanovitve šolskega hišnega benda, ki kulturno bogati in zabava ob različnih priložnostih. Sodelujejo v raznovrstnih projektih, posebnost šole pa je projekt Go-CarGo, po katerem jih poznajo številni osnovnošolci. »Menimo in si iskreno želimo, da se učenci ob vstopu v srednjo šolo odločajo za poklic in ne za šolo. Izbira šole je zgolj posledica izbire bodočega poklica. Ker smo v Ptuju edina šola, ki izobražujemo za poklice s področja kovinarstva in strojništva, ne vidimo nobene potrebe po kakršnem koli prepričevanju učencev, ki jih to področje zanima. Tistim mladim, ki pa tehtajo med sorodnimi poklicnimi interesi, pa poskušamo naše programe še bolj nazorno prikazati ter jim predstaviti vse prednosti in slabosti poklica. To počnemo z namenom čim prej preprečiti morebitne napačne poklicne odločitve, oziroma zmanjšati njihovo število. Zagotovo je prednost naših dijakov tudi ta, da so takoj zaposlji-vi. In to danes odtehta marsikaj,« pojasnjuje Bojan Lampret in ob tem dodaja, da si sveta brez strojnikov ni bilo, ni in nikoli ne bo mogoče predstavljati. Zato je slogan Strojne šole Ptuj: STROJNIKI SMO ZAKON! »V to verjamemo vsi zaposleni in naši dijaki, ki jim skušamo skozi vsa leta izobraževanja vzbuditi občutek pripadnosti in lojalnosti. Naši bivši dijaki, ki se še vedno z veseljem oglasijo v zbornici naše šole, so najboljše zagotovilo, da smo pri tem uspešni,« zaključi ravnatelj Bojan Lampret. I1 V prihodnje več sredstev za Erasmus + »Z veseljem lahko povemo, da so se sredstva za izvajanje evropskih projektov na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine v Sloveniji iz 7,7 milijona evrov v letu 2007 povečala na 15,5 milijona evrov v letu 2016. V letih 2007-2015 je v programu Erasmus+ v Sloveniji sodelovalo že 56.681 oseb,« je ob predstavitvi uspešnosti izvajanja Erasmus + v Sloveniji dejala šolska ministrica Maja Makovec Brenčič. V okviru predhodnega programa Mladi v akciji je bilo v obdobju 2007-2015 razdeljenih 12.757.616 milijonov evrov. Z njimi je bilo podprtih kar 1199 projektov katerih je sodelovalo preko 56.000 oseb. Z novim programom Erasmus+ (2014-2020) pa so se razpoložljiva sredstva bistveno povečala, in sicer iz 1,5 milijona evrov v letu 2007 na 2,51 milijona evrov v letu 2014, za leto 2016 pa je na voljo kar 2,6 milijona evrov, je še dodala ministrica. Zoran Stančič, vodja predstavništva Evropske komisije, je dejal, da je program Erasmus+ tako v EU kot v Sloveniji zelo uspešen. Erasmus+ je veliko več kot zgolj Sodelovanje slovenskih institutcij Od leta 2007 do leta 2015 je sredstva za mednarodne aktivnosti prejelo že 580 izobraževanih institucij (šol, vrtcev, višjih in visokih šol, organizacij s področja izobraževanja odraslih) in 250 mladinskih in drugih organizacij na področju mladine ter neformalnih skupin mladih. V programih je sodelovalo že 207 od 452 osnovnih šol, torej skoraj polovica vseh slovenskih osnovnih šol, variira pa zastopanost po posameznih regijah. Med slovenskimi srednjimi šolami so v programih sodelovale že 102 od 116 srednjih šol (šolski centri so v statistiki šteti kot ena šola), kar predstavlja skoraj 90 % vseh slovenskih srednjih šol. V regijah Goriška, Jugovzhodna Slovenija, Koroška, Obalno-kraška, Pomurska, Posavska, Primorsko-notranjska, Savinjska in Zasavska so v mednarodno sodelovanje vključene že vse srednje šole v regiji. Prav tako je v programu sodelovalo že 80 odstotkov vseh slovenskih visokošolskih institucij. program izmenjave. Program je zdaj odprt za še več ljudi in organizacij na še več področjih in tudi za deprivilegirane skupine. Od leta 2014 podpira številna področja, tudi šport in mladinske organizacije. „Spremenili smo ga tako, da je postal še uspešnejši od predhodnih že uspešnih programov," je dejal dr. Stančič. V Sloveniji za izvajanje programa Erasmus + v obdobju 2014-2020 skrbita dve nacionalni agenciji, in sicer Cmepius in Movit. Cmepius je agencija za področje izobraževanja, usposabljanja in športa. ki podpira mobilnost posameznikov (dijakov, študentov, pedagoškega kadra in drugih) ter mednarodna partnerstva med različnimi organizacijami z namenom modernizacije ter sodelovanja med področjem izobraževanja in trgom dela. Cilj programa je izboljšati raven ključnih kompetenc in spretnosti, spodbujanje krepitve kakovosti, odličnosti inovacij in internacionalizacijo na ravni izobraževalnih WERLIN i PA *2 HELSINKI ßfuCfiseß Z letom 2014 je stopil v veljavo novi program Erasmus+. Sedemletni program razpolaga s proračunskimi sredstvi v višini 14,7 milijarde evrov, s katerimi želi EU več kot 5 milijonom Evropejcem omogočiti študij, usposabljanje, pridobivanje delovnih izkušenj ali neformalnih učnih izkušenj v tujini. institucij, spodbujanje nastanka evropskega prostora vseživljenj-skega učenja, izboljšanje mednarodne razsežnosti izobraževanja in usposabljanja in izboljšanje poučevanja in učenja jezikov. Druga nacionalna agencija je Movit za področje mladine, ki nagovarja mladinski sektor in ga spodbuja k organizaciji učnih mobilnosti za vse mlade v starosti od 13. do 30. leta. Te ponujajo priložnosti neformalnega izobraževanja in priložnostnega učenja v kontekstu mladinskega dela. Spodbuja tudi razvoj kompetenc mladinskih delavcev in voditeljev za organizacijo aktivnosti neformalnega učenja v mladinskem delu ter vključevanje mladih v dialog z oblikovalci mladinskih politik na lokalni, nacionalni, evropski ali mednarodni ravni. 9 Po znanje in nepozabna štiri leta v Ljutomer Gimnazija Ljutomer se je z uspešno tradicijo izobraževanja trdno usidrala v učečo se družbo tretjega tisočletja. S programi splošne gimnazije, predšolske vzgoje, maturite-tnega tečaja in z izvajanjem izobraževanja odraslih predstavlja pomemben člen v strukturi izobraževalnih možnosti v Pomurju in tudi v vseslovenskem merilu. V projekte nadgrajevanja šolskega sistema na Slovenskem je vstopala vedno med prvimi v državi in danes svojim dijakom ponuja paleto posebnih oblik učenja: nivoj-ski pouk pri matematiki in tujih jezikih, bogato izbiro tujih jezikov - angleščina, nemščina, španščina, francoščina in ruščina, pri angleščini in nemščini že nekaj let pri pouku sodeluje tudi naravni govorec, omogočena je pridobitev nemške jezikovne diplome (DSD), ki pomeni veljaven certifikat o znanju nemščine, ponujena je tudi bogata izbira predmetov iz naravoslovja, družboslovja in tudi umetnosti. Šola je aktivno vključena v mednarodne projekte, debaterji že vrsto let urijo veščine kritičnega razmišljanja in oblikovanja argumentov v angleščini in slovenščini, dijaki na različnih tekmovanjih dosegajo uspehe na državni in mednarodni ravni. GFML je ujela korak z IKT-opremo, ki omogoča sodobno informacijsko in medijsko pismenost. Novinarska dejavnost na šoli se kaže v obliki tedenskih radijskih in televizijskih oddaj, v katerih mladi novinarji ažurno beležijo dogajanje na šoli. Učenje v učilnici se nadgrajuje tudi v spletnih učilnicah, z raziskovalnimi nalogami, s terenskim delom, z obveznimi in izbirnimi ekskurzijami in s projektnimi dnevi. Pri tem so dijakom blizu tudi izmenjave z drugimi šolami, po možnosti iz tujine. Cilj je oblikovati razgledane mlade ljudi s trajnim znanjem, ki temelji na konkretnih izkušnjah. Ko so dijaki postavljeni pred realne izzive življenja, virtualna izkušnja namreč ni dovolj, potrebujejo socialne in komunikacijske veščine, strah pred neznanim pa je najlažje premagati v sproščenem klepetu s sovrstnikom. Generacijam, ki jih od malih nog obdaja komunikacijska teh- nologija, so všeč tudi različne oblike druženja pri obveznih izbirnih vsebinah; na likovnem in glasbenem področju delujejo skupine, posameznikom pa so tudi sicer vedno na voljo izkušeni mentorji, tako da priznanja za sodelovanje na kakšnem natečaju niso ravno redkost. Športne dejavnosti vedno povežejo tekmovalno in navijaško skupino, kar na šoli ustvari strastno navijaško vzdušje. Vedno več je zanimanja tudi za gledališko dejavnost, zaradi tega je omogočena mala gledališka šola za dijake in marsikatera ustvarjalna zamisel je trajno zabeležena na filmski trak. Vso dogajanje je moč spremljati v bogatem, inovativnem in vedno aktualnem spletnem multimedijskem centru. Nenehno se povezujemo z raznimi kulturnimi in izobraževalnimi ustanovami v lokalnem in širšem okolju. Program predšolske vzgoje je tisti, ki stalno sodeluje z vrtci, naši dijaki popestrijo njihov vsakdan z zdaj že utečenimi prireditvami, kot sta Veselo pričakovanje in Pisani tobogan. Predšolski program odlikujejo likovna, gledališka, glasbena in plesna dejavnost. GFML ponuja izposojo vseh učbenikov iz učbeniškega sklada, dijaki lahko preko šole naročijo tudi delovne zvezke, še vedno ponujamo brezplačne obvezne ekskurzije za vse dijake. Mesečno vozovnico je mogoče kupiti kar na šoli, šolski prevozi so urejeni. Veliko truda vlagamo v zdaj že utečeno medsebojno učno pomoč oz. tutorstvo. Izraziti sebe, svojo individualnost in hkrati začutiti povezanost s skupnostjo, ki vključuje in spoštuje drugačne in posebne, omogoča vključevanje v prostovoljno delo, ki pride do izraza ob nesrečah ali le v času prazničnih obdarovanj. Dijakom na GFML želimo omogočiti učno okolje, ki bi jih naredilo radovedne, da preizkusijo meje svojih sposobnosti in lastne ustvarjalnosti. GFML nikoli ne spi, zato smo lani sprejeli nov izziv s filmskim oddelkom, kjer se poleg običajnih učnih vsebin dijakom nudi možnost spoznavanja tega zanimivega in vedno aktualnega področja ter razvijanje lastne umetniške kreativnosti. ZAKAJ K NAM? GFML £ s £ 1 =3 ^ IZTC CD ^ • SŽ O P3 O Bionika v tehniki kot pogled v prihodnost V šolskem letu 2013/2014 je na Ptuju zaživel visokošolski strokovni program Bionika v tehniki. Izvajajo ga na Visoki šoli Ptuj, ravno v tem mestu pa so ga tudi razvili. Program zajema področje bionike kot interdisciplinarne vede, ki se sistematično ukvarja s tehnično uporabo konstrukcij in procesov po zgledu narave ter biologijo povezuje z različnimi področji tehnike, matematike, fizike, elektronike, mehatronike, biomehatronike, arhitekture in ekonomije. Diplomanti bodo zaposlitev lahko iskali kot operaterji, skrbniki procesnih naprav, procesni tehnologi, snovalci tehnoloških procesov, oblikovalci proizvodov in procesov, konstrukterji bionskih sistemov, uvajalci avtomatizacije in robotizacije v proizvodne procese (inteligentni robotski sistemi), nadzorniki procesov, tehnični in energetski svetovalci. Darja Harb, direktorica Visoke šole na Ptuju, pojasnjuje, da študij za zdaj izvajajo le kot izredni. Njegovo prednost pa vidi tudi v tem, da ga je gospodarstvo zelo dobro sprejelo. Kar nekaj ključnih podjetij je sodelovalo že pri kreiranju tega programa. In kaj sploh je bionika v tehniki? »Ta nova znanost namreč raziskuje genialne izume ustvarjanja narave in si prizadeva, da bi ta neverjetno ustvarjalni trg idej naredila uporabnega za človeštvo. Študij bionike zagotovo sodi med mlajše znanstvene discipline, ki si svojo aplikativno pot do realnih gospodarskih problemov šele utira. Bionika kot povezovalna znanstvena disciplina postaja središče razmišljanja s tem, ko ponuja primerne vsebine za študij. Je področje, ki spodbuja k reševanju tehniških problemov. Z bioničnim razmišljanjem in delovanjem se pri študentih oblikujejo sposobnosti kompleksnega in povezovalnega načina mišljenja na osnovi 'medsebojnega preha- janja' tehnike in narave, ki lahko vodijo do izoblikovanja interdisciplinarnega razvojnega razmišljanja«, pojasnjuje Harbova. Visoka šola Ptuj Plačana objava Največ služb v predelovalni dejavnosti, zdravstvu in socialni varnosti Brezposelnost. Izbira študija vedno pomembnejša za kasnejšo zaposlitev. Povpraševanje po deficitarnih poklicih. Službe. Po zadnjih podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje je trenutno kot iskalcev zaposlitve prijavljenih več kot 113.000 oseb. Poleg predelovalne dejavnosti pa je največ prostih razpisanih delovnih mest v zdravstvu in v socialni varnosti. Vsi s službo Že srednješolci se vedno bolj zavedajo, da je izbira pravega študija ključ do uspešne zaposlitve po končani diplomi. »Zaposljivost študijskega programa je najpomembnejša. Zato sem se tudi odločila za študij fiziotera-pije,« pravi študentka 3. letnika fizioterapije na Alma Mater Europaea - ECM Ula Hren. Njeni kolegi, ki so že diplomirali, so vsi dobili službe takoj po koncu študija, mnogo pa se jih je zaradi boljših pogojev dela zaposlilo tudi pri naših severnih sosedih. Novi prostori v Mariboru Od lanskega poletja Alma Mater deluje na novi lokaciji, in sicer v Mariboru na Slovenski ulici 17. Tako študijski proces poleg Murske Sobote in Ljubljane poteka predvsem v novih in moderno opremljenih prostorih v Mariboru. Del študijskega programa pa se izvaja tudi v zdravstvenih ustanovah v Celju. Brezplačno svetovanje za študente V okviru Alma Mater Europaea - ECM deluje tudi Svetovalno-terapevtski center za družine, pare in posameznike. Študenti Alma Mater lahko koristijo brezplačne individualne pogovore ter svetovalna ali terapevtska srečanja. Alma Mater pa je odprla tudi fizioterapevtski studio. Kje študirati za zaposljive poklice? Študij fizioterapije je mogoč na Alma Mater Europaea - ECM (www.almama-ter.si). Poleg omenjenega programa so za letošnje študijsko leto razpisani še dodiplomski študijski programi Zdravstvena nega, Socialna gerontologija, Management. V okviru akademije za ples pa še Koreograf/plesalec in Baletnik. Podiplomski študiji pa je mogoč na programih Socialna gerontologija, Evropske poslovne študije, Arhivistika in dokumentologija, Zdravstvene vede, smer Fizio-terapija, Integrativne zdravstvene vede ter Javno zdravje, Management, Humanistične študije, Ekoremediacije. Velik odstotek diplomantov iz Alma Mater dobi redno zaposlitev v Avstriji. Posebnost študija na Alma Mater pa je tudi ta, da se vsa predavanja snemajo in si jih je tako možno ogledati doma še večkrat. Zaposljivost diplomantov vseh študijskih programov na Alma Mater je 96 %. V postopku akreditacije pa je tudi doktorski študij Projektni managment. Na podiplomski specializacijski študij pa se pripravljajo še programa Avtizem in Psihoterapija, na dodiplomski stopnji pa še Arhivistika. Dejstva: • Diplomirana medicinska sestra in fizi-oterapevt sta izredno iskana poklica tako v Sloveniji kot v drugih državah Evrope. • Gerontologija se ukvarja z integracijo starejših v družbo - produktivno in aktivno staranje. Delež starostnikov se bo v naslednjih 15 letih podvojil, zato bo poklic socialni gerontolog vedno bolj iskan. • V Sloveniji primanjkuje 3000 primerno izobraženih arhivistov. • Evropski projektni manager v tujini že velja za poklic prihodnosti. Vabljeni na informativne dneve Alma Mater Europaea - ECM, ki bodo v petek, 12. 2. 2016, ob 10. in 15. uri, ter v soboto, 13. 2. 2015, ob 10. uri. Obiščete jih lahko v Mariboru (Slovenska ulica 17), v Murski Soboti (Lendavska 9) in v Ljubljani (Kardeljeva ploščad 1). Več na www.almamater.si. GREMO V SOLO, ogl asna priloga Š tajerskega tednika 11 Študente pripravijo na življenje Višjo strokovno šolo Ptuj, ki nudi redni in izredni študij v programih Bionika, Ekonomist, Mehatronika ter Upravljanje podeželja in krajine, letos obiskuje več kot 400 študentov. Pestra ponudba programov temelji na trenutnih potrebah industrije, podjetništva, a še vedno s pogledom v prihodnost. Poslanstvo Višje strokovne šole Ptuj je pripraviti ljudi na vse-življenjsko izobraževanje. Tako so zastavljeni tudi že omenjeni programi. Bodočim diplomantom želijo ponuditi praktično in aplikativno znanje, potencialnim delodajalcem na trgu delovne sile pa kakovosten in sposoben kader. Znanja, pridobljena na predavanjih in vajah, študenti vseh programov podkrepijo in razširijo na strokovnih ekskurzijah. »Naš cilj je, da se študenti izobražujejo v čim bolj realnem okolju, da v času študija pridobi- jo kompetence, s katerimi bodo konkurenčni na trgu delovne sile,« pojasnjuje ravnatelj Robert Harb. Strinja se, da pri nas še vedno primanjkuje mladih s praktičnim znanjem in dodaja, da na njihovi šoli vsekakor poudarjajo pomen praktičnega izobraževanja ter študente pripravljajo na življenje. Prepričan je, da je najboljši način učenja študenta postaviti pred realen problem, ki ga mora s svojim znanjem in sposobnostmi rešiti. V vsakem letniku opravijo desettedensko praktično usposabljanje v podjetjih, kjer spoznajo realno delo in življenje podjetij ter nabirajo izkušnje. V okviru programa Era-smus+ se lahko študenti odločijo za opravljanje praktičnega izobraževanja v tujini. Med študijskimi programi veliko stavijo na Bioniko, pri čemer gre za interdisciplinarna znanja biologije in tehnike, uporabna za reševanje konkretnih izzivov v okolju. Harb sicer pravi, da naša podjetja tega poklica še ne poznajo dovolj, a trdi, da gre za najbolj zaposljiv profil: »Prepričan sem, da je to poklic prihodnosti.« Prav omenjeni program Bionika kot tudi visokošolski program Bionika v tehniki sta razvita na Ptuju po vzoru podobnih programov v Nemčiji. Višja šola Ptuj in Visoka strokovna šola Ptuj sta prvi in edini šoli v Sloveniji, ki omogočata izobraževanje po omenjenih programih. \\ Tw- 1872 Biotehniška šola Maribor 2000 MARIBOR, Vrbanska cesta 30 BIOTEHNIŠKA SOLA MARIBOR je šola z najstarejšo tradicijo kmetijskega izobraževanja v Sloveniji - pred štirimi leti je praznovala 140-letnico obstoja na prostoru, kjer se nahaja od ustanovitve dalje. Splošna in strokovno-teore-tična znanja dijaki pridobivajo v specializiranih učilnicah, praktična znanja in veščine pa na šolskem posestvu, ki obsega kmetijske površine na Kalvariji ter v Svečini, kjer je tudi šolski hlev s konji. Šola ima na šolskem posestvu več objektov z ustrezno opremo za izvajanje praktičnega dela pouka, kot so vinska klet s polnilnico, sadno skladišče, sušilnico sadja in zelenjave, objekt za žganjekuho in predelavo kisa ... Dijaki in profesorji se vključujejo v evropske projekte, ki jim omogočajo opravljanje prakse in pridobivanje izkušenj v tujini. Šola ima tudi svojo avtošolo za opravljanje vozniškega izpita vseh kategorij. Programi, ki jih Biotehniška šola Maribor izvaja za SV-regijo: VETERINARSKI TEHNIK (4-letni program): dijaki se usposobijo za zahtevnejša tehnično-operativna dela v veterinarstvu. Izvajajo dela na področju oskrbe, nege, vzreje in zdravstvenega varstva živali. Možnost zaposlitve je v veterinarskih ambulantah, v ve-terinarsko-higienski službi, v proizvodnji živil živalskega izvora, v laboratorijih, v živinorejskih obratih, kmetijski proizvodnji; NARAVOVARSTVENI TEHNIK (4-letni program): dijaki se usposobijo za varovanje naravnih vrednot, pridobivanje biodizla, bioplin a in bio-mase, vzdrževanje naravne in kulturne krajine. Možnost zaposlitve so zavodi za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, državni uradi, delo v komunalnih podjetjih, v vodnih gospodarstvih in službah za prostorsko planiranje; MEHANIK KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV (3-le-tni program): dijaki se usposobijo za vzdrževanje in popravilo kmetijskih, gradbenih in komunalnih strojev. Možnost zaposlitve je v delavnicah kmetijske, gradbene in komunalne mehanizacije, v podjetjih za izdelavo in montažo tehnološke opreme, na kmetijah, v prodajalnah kmetijske mehanizacije. 1872 Biotehniška Šola Maribor 2000 MARIBOR, Vrbanska cesta 30 Na Biotehniški šoli Maribor v šolskem letu 2016/2017 vpisujemo v naslednje izobraževalne programe: 4-letni programi: NARAVOVARSTVENI TEHNIK VETERINARSKI TEHNIK KMETIJSKOPODJETNIŠKI TEHNIK KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK-RTI 3-letni programi: MEHANIK KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV CVETLIČAR Informacije o vpisu dobite po tel.: 02/235 37 00 ali na internetu: http://www.bts.si. Višja strokovna šola Poleg Bionike se lahko bodoči študenti vpišejo še v programe Ekonomist, Mehatronika in Upravljanje podeželja in krajine. »Prepričan sem, da so tri stvari, ki bodo v prihodnosti zelo pomembne, to so voda, hrana in energija,« pove Harb. Znanje iz omenjenih področij pridobivajo študenti programa Upravljanje podeželja in krajine. »To je program, ki spada v naše okolje, ki je kmetijsko območje. Ni pomembno le, da nam pridelajo zdravo hrano, pač pa tudi, da razvijamo turizem na podeželju,« še razlaga ravnatelj omenjene šole, ki kot pravi, podpira inovativne študente ter projektno delo. Po njegovem je zelo pomembno izobraževati kader, ki zna delati in razmišljati. »Naša vizija je, da so naši diplomanti zaposljivi in upam si trditi, da je vsak, ki je to spoznal, prej kot slej tudi našel zaposlitev,« še dodaja in zaključuje z naslednjim nasvetom bodočim študentom: »Mladim svetujem naj si izberejo poklic, ki ga bodo z veseljem opravljali, to naj bo osnovno vodilo.« h-1 O •c/D > O H Ph O Izobraževalni center Piramida Maribor Srednja šola za prehrano in žMIstvo Višja strokovna šola Medpodjetniiki izobraževalni center Park mladih 3, 2000 Maribor www.icp-mb.si Z znanjem rastem in se povezujemo. SREDNJA ŠOLA ZA PREHRANO IN ŽIVILSTV0 ■ živilsko prehranskl tehnik (RTI) ■ pek ■ slaščičar ■ mesar ■ pomočnik v biotehniki in oskrbi ■ Izobraževanje odraslih (za vse poklice) Vabimo vas k vpisu poklicev, kijih na trgu dela primanjkuje. VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ■ Inženir živilstva In prehrane (redni In Izredni študij-) ■ organizator socialne mreže (izredni študij) Postanite del tistih, ki skrbijo za zdravo prehrano. Smo šola z dolgoletno tradicijo, s sodobnimi delavnicami in mednarodnim ¡ni* Šola dobrih dosežkov in mnogih doživetij V šolskem letu 2016/2017 vpisujemo v programe: • gimnazija (56 dijakov), • metalurški tehnik (28 dijakov) - nov program, • ekonomski tehnik (28 dijakov), H^^^n^jRHI^BH II bru ot v petek, 12. februarja 2016, ob 9. in 15. uri, ter v soboto, 13. februarja 2016, ob 9. uri, v telovadnici šole (Ulica dr. Jožeta Pučnika 21, Slovenska Bistrica). Spletna stran: www.sssb.si E-naslov: info(3).sssb.si Telefon: +386 2 843 20 70, +386 2 843 20 75 Poiščite nas tudi na Facebookui O V SOLO, oglasna priloga ! erskega 12 O H-J O > O O Devetošolci naj razmislijo, kaj jih res veseli Ekonomska šola Ptuj razmislijo, kaj jih veseli. Res je v njihovih letih to težka odločitev, vendar mora biti to njihova odločitev in ne odločitev staršev, prijateljev. Zavedati se morajo, da odgovornost za odločitev prevzemajo nase. Vendar sem prepričana, če nekdo izbere za svojo poklicno pot področje, ki ga veseli, uspeh ne more izostati. Razmišljanje o tem, kje je danes možno dobiti dobro zaposlitev in pri tem še dobro zaslužiti, je brezpredmetno. Razvoj gre naprej z veliko hitrostjo in situacija je lahko ob zaključku njihovega šolanja povsem drugačna. In prepričana sem, da tisti, ki z veseljem opravljajo delo, ki jih veseli, tudi lažje najdejo zaposlitev. Še vedno pa vsi programi, ki jih izvajamo na naši šoli, nudijo tudi možnost samozaposlitve.« Ekonomska šola Šolskega centra Ptuj ima dolgoletno tradicijo v izobraževanju mladih in odraslih. Izobražujejo za tri poklice, že nekaj let pa si prizadevajo za pridobitev novega programa s področja gastronomije in turizma. Letos so naredili kar nekaj korenitih sprememb, zlasti v delu, ki se nanaša na odprti del kurikula. „To je tisti del, ki ga lahko šola, skupaj s socialnimi partnerji, oblikuje po željah in potrebah svojega okolja in trga dela. Sledili smo viziji in strategiji razvoja svojega okolja, ki daje velik poudarek razvoju in osveščanju na področju turizma. Odprti del kurikula smo tako obogatili z vsebinami kulturne in naravne dediščine svojega ožjega in širšega okolja, turizma in animacije ter tujemu jeziku na področju stroke. Tem smernicam bomo sledili v prihodnjih letih, seveda pa se bomo sproti prilagajali potrebam delodajalcev, če bo to potrebno. Ker je trenutno vsesplošno stanje v državi precej turbulentno in mladim ne daje dovolj motivacije, se trudimo, da s pozitivnim pristopom in konkretnimi primeri uspešnih mladih Slovencev našim dijakom pokažemo tudi zgodbe o uspehih," pravi Darja Harb, ravnateljica ptujske Ekonomske šole. Na tej izvajajo štiriletne programe strokovnega izobraževanja: Ekonom- ski tehnik in Aranžerski tehnik (zaključita se s poklicno maturo), triletni poklicni program Trgovec in poklicno tehniško izobraževanje za program Ekonomski tehnik, ki traja dve leti in v katerem lahko nadaljujejo izobraževanje dijaki, ki zaključijo program Trgovec. Največ vpisanih dijakov imajo v programu Ekonomski tehnik. Prav za slednjega Harbova pravi, da je poklic zaposljiv v različnih organizacijah, proizvodnih in storitvenih podjetjih, zavodih in javni upravi. Maturantje tega lahko opravljajo dela v računovodstvu, komerciali, zavarovalništvu, poštni dejavnosti, trgovini, skladiščih ... Med poklice prihodnosti pa uvršča tudi program Aranžer-ski tehnik, tudi v smislu organizatorjev dogodkov. Aranžer svetuje poslovodjem in prodajalcem, kako razporediti prodajno blago, da bi bilo bolj opazno in vabljivo za kupce. Oblikuje letake, plakate, sodeluje s službo za marketing, z mediji, s tiskarnami in foto studii. Izdeluje finančne načrte za svoje področje dela, obenem pa išče najboljše ponudnike za izvajanje del, ki so povezana z našte- tirni opravili in nadzoruje izvedbo teh del. »Že drugo leto zapored smo vložili vlogo na Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport za umestitev štiriletnega programa Gastronomija in turizem, vendar ministrstvo ni naklonjeno širitvi mreže šol in smo dobili zavrnjeno vlogo. Vendar ne bomo obupali,« še o morebitni širitvi programov pravi Harbova, ki vodi šolo, na kateri je letos 320 dijakov. In kaj svetuje devetošolcem pred vpisom: »Predvsem naj dobro Darja Harb, ravnateljica zaščita k osebna varovalna oprema DIJAKI IN ŠTUDENTI oblecite se za šolske vaje in prakso tudi obutev, rokavice in ostala OVO PO DOSTOPNIH CENAH Zaščita Ptuj d.o.o., Rogozniška c.13 MALOPRODAJA vsak delovnik med 7. In 16.uro GR V SOLO, ogl asna priloga Š tajerskega tednika Prednosti bivanja v dijaškem domu Da so prednosti bivanja v Dijaškem domu številne, je prepričan ravnatelj tega zavoda Ivan Hercog. Poudarja, da bodo tudi v prihajajočem šolskem letu stanovalcem zagotavljali dobre pogoje za delo in učenje. Obenem pa pridno krepijo tudi druge dejavnosti. Dobra lokacija v neposredni bližini Šolskega centra Ptuj in Gimnazije, več prostega časa za učenje in druge aktivnosti, dobri pogoji za bivanje v družbi sovrstnikov, varnost, sprotno spremljanje dogajanja v šoli, možnost treniranja v klubih in društvih so le nekatere izmed prednosti bivanja v Dija- škem domu Ptuj, ki jih izpostavlja Hercog. Cena tudi v prihodnjem šolskem letu ostaja nespremenjena: prehrana, nastanitev, izobraževalno delo z dijaki stanejo 208 evrov mesečno, za študente pa 88,95 evra mesečno. Ker je to za marsikoga precejšen znesek, domski sklad nenehno išče možnosti in nudi finančno pomoč dijakom, ki so v težkem socialnem položaju. Trenutno je v ptujskem domu 40 dijakov, šest učencev osnovne šole s prilagojenim programom in trije študentje. »Veliko pa sodelujemo z osnovnimi in srednjimi šolami: namestitev dijakov DB Arbajterjeva 6, 2250 Ptuj Tel.: 02/78-70-700 E-naslov: dd.ptu¡@guest.ames.si PTUJ Spletna stran: www.ddptuj.si Prednosti bivanja pri nas: • neposredna bližina šole, • pedagoška in zdravstvena oskrba, •več časa za učenje, • brezplačne inštrukcije, • redno sodelovanje s starši in šolo, • priložnost za osamosvajanje in sprejemanje odgovornosti, vendar pod budnim očesom vzgojiteljev, • kakovostno in vodeno preživljanje prostega časa, • druženje in spoznavanje vrstnikov, • dodatek pri štipendiji za bivanje v domu, • zagotavljanje varnosti. ■ urejeno in zdravo prehrano, • pestro ponudbo interesnih dejavnosti, • internetni priključek v vsaki sobi, • udeležbo na športnih in kulturnih prireditvah, • knjižnico, fitnes, namizni tenis, ročni nogomet, domski kino ... Vabljeni na informativni dan v petek, 12. in v soboto, 13. februarja 2016! Ivan Hercog, ravnatelj Dijaškega doma Ptuj oz. skupin dijakov s spremljevalci v mednarodnih izmenjavah, imamo pa tudi namestitev za prostovoljce iz raznih projektov. Dobro sodelujemo s CSD Ptuj, nudimo začasno namestitev oseb (ob doslednem sprejemanju domskih pravil), ki so se znašle v težavah. Trenutno je takih šest stanovalcev,« pojasnjuje strukturo stanovalcev ravnatelj Dijaškega doma Ptuj. Ob vsem tem pa dom ponuja še kosila za zunanje abonen- te, za skupine, dijake, študente, upokojence, najem učilnic za seminarje, sestanke, oddajanje prostorov v najem, organizacijo poletnih taborov in praznovanje rojstnih dni za skupine otrok. Veliko je tudi načrtov glede razvijanja novih oblik dela. Z MO Ptuj sodelujejo pri razvijanju turistične dejavnosti. V dijaškem domu namreč deluje Hostel Poetovio, v katerem je prostora za 60 gostov, število gostov pa nameravajo zvišati kot partner v projektu Razvoj mladinskega turizma. Tudi v prihodnje bodo nadaljevali z izvajanjem Šole druge priložnosti ŠDP, ki predstavlja pomoč tistim, ki so že izstopili iz formalnega šolskega prostora, kot tistim, ki so pred tem, da bi izstopili ali bili izločeni, oziroma tistim, ki potrebujejo drugačno obravnavo v krajšem časovnem obdobju. Dijaški dom Ptuj Dijaški dom Vič Gerbičeva 51/A 1000 Ljubljana Tel.: 01 / 47 901 11 http: / / www.dd-vic.si DRAGA UČENKA, DRAGI UCENEC SE ODLOČAŠ ZA ŠOLANJE V LJUBLJANI? VABIMO TE, DA SI V ČASU INFORMATIVNIH DNI 12. IN 13. 2. 2016 S SVOJIMI STARŠI OGLEDAŠ TUDI NAŠ DOM IN SPOZNAŠ NAŠO PONUDBO. VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA! DIJAŠKI DOM MARIBOR Gosposvetska cesta 89 2000 Maribor Želite bivati v domu možnosti za vse? Pridite in se prepričajte! Nudimo vam: • bivanje v eno in dvoposteljnih sobah • celodnevno oskrbo s pestro, zdravo hrano (tudi vegetarijanske in dietne obroke) • strokovno učno pomoč • svetovanje v stiskah, razvojnih težavah sodoben internet, računalniško učilnico glasbene sobe, prostor za vadbo bobnov bogato opremljeno knjižnico in čitalnico fitnes s strokovnim vodstvom vaditeljev prostore za druženje in sproščanje pester izbor interesnih dejavnosti Vabljeni na informativna dneva 12. in 13. februarja. S: 02 2350 650, fax: 02 2350 660, e-mail: dd.maribor@guest.arnes.si, http://www.ddmaribor.si Največja ponudba pro&tM dcC v SCovcuiji! Elektronska poslovalnica 24 ur/dan - Klikservis Vpis v aktivno bazo iskalcev dela in enostavno poslovanje. Ugodno fotokopiranje in tiskanje ter številne ostale ugodnosti. 13 GREMO V SOLO, oglasna priloga Štajerskega tedmJ 14 O H-J O > O Oblačila naj bodo predvsem udobna P3 o Pomemben del šolskega vsakdana so tudi primerna oblačila in obutev. Poleg oblačil za vsak dan je treba poskrbeti tudi za športna oblačila in opremo, v kateri učenci in dijaki preživijo ure športne vzgoje. Kot pravi športni pedagog Bojan Cunk, učenci za uspešno in varno izvajanje športne vzgoje potrebujejo majico s kratkimi rokavi, kratke hlače in copate. Ob tem se že pojavi prva dilema: trenirka da ali ne? »Sam sem mnenja, da ne. Zgornji del trenirke je namreč pogosto narejen tako, da je moteč pri izvajanju nekaterih aktivnosti. Drugi razlog je higiena. V trenirki se učenci bistveno bolj znojijo, in če res ni popolne higiene, lahko nastanejo precejšnji problemi. V 45 minutah pa enostavno tudi ni časa, da bi se učenci po uri športne vzgoje stuširali in v celoti preoblekli, tudi spodnje perilo. V tem primeru bi ura športne vzgoje trajala le 30 minut, kar pa bi odpiralo že druge probleme,« pojasni Cunk. Kot pravi, naj bo osnovno vodilo pri nabavi športne opreme udobnost. Pomembno je, da se mladostnik v opremi dobro počuti in da ga ta ne omejuje in ovira pri športnih dejavnostih. Kot pravi naš sogovornik, pri majici in kratkih hlačah ne vidi prav posebnega razloga, da bi kupovali prestižne in posledično dražje znamke. Pri športnih copatih pa je nekoliko drugače: »Dober copat bo poskrbel, da bo noga v pravilnem položaju - to pa je zelo pomembno za zdrav razvoj kosti, sklepov in tudi mišic. Zato zagovarjam nabavo boljših copat, še posebej copat za dvorano. Tam prihaja do bistveno manjše obrabe in copat bo tudi dlje časa vzdržal. Dvoranski copat naj ima podplat iz surove gume, naj bo zračen in lahek,'' pojasni in ob tem doda, da naj učenci copatov za hojo ne uporabljajo tudi za športno vzgojo: ''Obremenitve pri športu in med normalno hojo so zelo različne in ponošeni copati bi lahko med normalno hojo pustili posledice.« Sicer pa je pomembno, da tudi za športno opremo dobro skrbimo. Z rednim vzdrževanjem, če bomo kakšno stvar zalepili ali zašili, je verjetno, da bodo otroci opremo prej prerasli kot uničili. Športni pedagog Bojan Cunk svetuje, da ni nujno kupiti špor- tnih copatov, ki stanejo 150 evrov, saj so tudi tisti za 50 evrov lahko zelo dobri in kakovostni. Skupaj pa tako majčka, kratke hlače in malo boljši copati ne predstavljajo tako velikega stroška. Torej je tudi pri nabavi športne opreme treba uporabiti zdravo kmečko pamet in razmisliti o tem, kaj učenci res potrebujejo. Seveda pa so za mlade oblačila izjemno pomembna. Kot pravi modna oblikovalka Sanja Vel i č-kovič, se veliko mladih najraje oblači tako, kot to narekujejo aktualni modni trendi, oziroma se zgledujejo po kakšnem zvezdniku, ki jim je všeč - to so predvsem svetovno uspešni mlajši pevci in pevke, filmski igralci in igralke: »Večina mladih se zelo hitro prilagodi novim trendom in se ne glede na to, ali je ta slog primeren za njih, odloči, da je nujno, da imajo točno ta kos oblačila. Zelo majhen pa je delež tistih, ki se ne ozirajo na aktualne modne trende in že imajo izoblikovan svoj stil oblačenja.« Glede na to, da čas, preživet v šoli, pomeni tudi precej sedenja, Sanja Veličkovič priporoča, da dijaki to upoštevajo tudi pri izbiri krojev. Šest- ali večurno sedenje v zelo ozkih oblačilih ni prijetno, pa tudi z zdravstvenega vidika ni dobro za razvoj. Skrbno je treba izbirati tudi materiale. Eden od ključnih problemov, ki lahko ovira mlado-stnikovo udobje in dobro počutje, je potenje in s tem velikokrat povezan neprijeten vonj. Vzrok za to so kemijske lastnosti ma- terialov in barvila, s katerimi so obdelane tekstilne površine. Nekateri posamezniki sicer zaznajo neprijeten občutek nekega materiala na koži, veliko več pa je tistih, ki tega ne zaznajo ali pa preprosto hočejo biti moderni. Sanja Veličkovič problem pri izbiri pravih materialov vidi predvsem v tem, da so materiali, ki so prijazni za kožo in hkrati omogočajo udobnost, pogosto dražji: »Večina mladih danes kupuje predvsem tista oblačila, ki so cenovno ugodna, saj si preprosto želijo večkrat kupiti kakšen nov kos. Kupovanje cenovno ugodnih oblačil v njim najljubših trgovinah pa jim gotovo ne nudi najboljših materialov,« pojasnjuje. Za šolo naša sogovornica absolutno odsvetuje oblačila, ki so primerna za večerne zabave - to je moč opaziti predvsem pri dekletih. Fantje velikokrat tudi za v šolo izberejo trenirke. Modna strokovnjakinja takšno izbiro odsvetuje, saj so trenirke v osnovi namenjene športnim aktivnostim. Kakšna oblačila torej nabaviti učencem in dijakom, da se bodo v njih počutili modno in udobno? Kot pravi Sanja Veličkovič, zagotovo med osnovne kose oblačil pri mladih sodijo kavbojke, tako za fante kot dekleta. K temu je najprimerneje kombinirati raznolike majice, puloverje in jope. Z različnimi kroji in barvami si lahko vsak posameznik ustvari svoj slog. SAMOOBRAMBA • ŠPORTNA BORBA KARATE • JIUJITSU • AIKIDO BUDOKAI REKREACIJA KICKBOXING VV?;Jr B BORILNIH VESČIN Pra VPIS VSAK PONEDELJEK IN SREDO OD 18. DO 20. URE V NADZIDAVI ŠPORTNE DVORANE MLADIKA (KICKBOXING CENTER). VPISUJE VTECAJ ZA ZAČETNIKE NOVE ČLANICE IN ČLANE OD 6. LETA DALJE! GREMO V ŠOLO, ogli 15 i Objemi svet in pridi na SSGT Radenci Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci - šola z bogato preteklostjo in uspešno sedanjostjo Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci Mladinska ulica 5 9252 Radenci Tel.: 02 566 91 60 E-pošta: sola@s-ssgtr.ms.edus.si Splet: www.s-ssgtr.ms.edus.si Februar ni samo mesec kulture, ljubezni in počitnic, ampak za vse šolarje tudi mesec zbiranja informacij in sprejemanja življenjsko pomembnih odločitev. Devetošolci se boste odločali, kateri poklic boste izbrali, pri tem pa je seveda pomembno, kako dobro se boste odločili; kaj od tega, kar se ponuja, ima prihodnost. Na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci izobražujemo za poklice, po katerih trenutno vlada največje povpraševanje tako doma kot v tujini. Že več kot petdeset let vzgajamo in učimo mlade za to, da bodo izkazovali ljubezen do dela v gastro-nomiji in turizmu, s tem pa sebi in drugim dokazali, da so ti poklici vredni zaupanja in spoštovanja. Tekmovanje barmanov Na SŠGT Radenci je mladim ponujeno vse, kar je danes mogoče ponuditi na področju gastronomije in turizma. Izobražujemo v programih srednjega poklicnega, srednjega strokovnega in poklicno tehniškega izobraževanja za poklice: gastronom hotelir, gastronomsko-turistični tehnik, gastronomski tehnik. Izvajamo moderne oblike dela, sodelujemo z okoljem ter skrbimo za povezanost med dijaki, delodajalci, učitelji in starši. Naši učni prostori so prenovljeni in moderno opremljeni. Tako se v lepem, prijetnem in spodbudnem učnem okolju dijaki učijo in preizkušajo svoje sposobnosti ter se pripravljajo za delo oz. za nadaljevanje izobraževanja - študij. IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI SSI: SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE 4-LETNI PROGRAM: GASTRONOMIJA IN TURIZEM Naziv strokovne izobrazbe: GASTRONOMSKO-TURISTIČNI TEHNIK • POKLICNA MATURA in ZAPOSLITEV ali • NADALJEVANJE IZOBRAŽEVANJA - ŠTUDIJ: • v programih višjega in visokega strokovnega izobraževanja • v univerzitetnih programih (ob dodatno petem predmetu ali maturitetnem tečaju). 4-letni program Gastronomija in turizem zagotavlja, da z opravljeno poklicno maturo udeleženci izobraževanja pridobijo poklic gastronomsko-turistični tehnik, kar omogoča zaposlitev ali nadaljevanje šolanja v programih višjega in visokega strokovnega izobraževanja oz. v univerzitetnih programih (ob dodatno petem predmetu ali maturitetnem tečaju). SPI: SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE 3-LETNI PROGRAM: GASTRONOMSKE IN HOTELSKE STORITVE Naziv strokovne izobrazbe: GASTRONOM HOTELIR • ZAKLJUČNI IZPIT in ZAPOSLITEV ali • NADALJEVANJE v programu GASTRONOMIJA (2 leti) in poklicna matura ter nadaljevanje izobraževanja - ŠTUDIJ. 3-letni program Gastronomske in hotelske storitve zagotavlja, da z opravljenim zaključnim izpitom udeleženci izobraževanja pridobijo poklic gastronom hotelir, kar omogoča zaposlitev ali nadaljevanje šolanja na naši šoli v programu poklicno-tehni-škega izobraževanja Gastronomija. PTI: POKLICNO-TEHNISKO IZOBRAŽEVANJE 2-LETNI NADALJEVALNI PROGRAM: GASTRONOMIJA Naziv strokovne izobrazbe: GASTRONOMSKI TEHNIK • POKLICNA MATURA in ZAPOSLITEV ali nadaljevanje izobraževanja - ŠTUDIJ. SSGT RADENCI JE SOLA, KI PONUJA USTVARJALNOST Poleg rednih obveznosti se dijaki udeležujejo tekmovanj iz turizma, strežbe in kuharstva, tekmujejo v mešanju pijač, udeležujejo se športnih tekmovanj, tekmujejo v materinščini, tujih jezikih, matematiki, zgodovini ... Udeležujejo se strokovnih ekskurzij po Sloveniji in tujini, v okviru strokovnih predmetov pa izvajajo projekte, delavnice, razstave, predstavitve, sprejeme, pripravljajo izredne obroke ob raznih svečanostih ... Mnogi dijaki šole so pripravljali in stregli jedi raznim odličnim gostom (angleški kraljici, predstavnikom države, tujim delegaci- jam ...). Postali smo Zdrava šola, vključeni smo v mrežo Eko šol, uvrščamo se tudi med Unesco šole. Sodelujemo v mednarodnih projektih. V okviru mednarodnega projekta Erasmus+ gostimo bodoče gostinsko-turistične delavce iz različnih držav, hkrati smo tudi mi njihovi gostje. Tako naši dijaki opravljajo delovno prakso v Španiji, Estoniji, Portugalski, na Finskem, Malti in v Franciji. Skozi leta so se izšolale številne generacije, med katerimi so priznani mojstri, vodilni gostinsko-turistični delavci, avtorji različnih strokovnih knjig, člani nacionalnih tekmovalnih ekip na kuharskih olimpijadah in dobitniki številnih kolajn s tekmovanj doma in po svetu. MOŽNOSTI NADALJNJEGA IZOBRAŽEVANJA po končanem izobraževanju na SŠGT Radenci SPI: 3-letni program GASTRONOMSKE IN HOTELSKE STORITVE SSI: 4-letni program GASTRONOMIJA IN TURIZEM 1 \ sheonja ŠOU -u. GOsniHSTVO IN TUBiibi ftUftHCI VIŠJE STROKOVNE ŠOLE VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAMI MATURITETNI PREDMET ali MATURITETNI TEČAJ UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAMI V Dijaški dom SSGT Radenci Del naše šole je tudi Dijaški dom SŠGT Radenci, kjer lahko dijaki bivajo v času šolanja. Dom je v mreži mladinskih hotelov (Youth Hostlov). Je manjši dom, kar ima svoje prednosti v pristni komunikaciji in dobrem počutju. Dijaki šole in dijaškega doma imajo v dijaškem domu na voljo brezplačno učno pomoč iz matematike in drugih predmetov. Zagotovljena sta zdrava prehrana in varno učno okolje. Odločitev za poklic ni lahka, kajti poklic, ki ga boste izbrali, bo vodil in usmerjal vaše nadaljnje življenje. Vabimo vas, da pridete na informativni dan v petek, 12. 2. 2016, ob 9. in ob 15. uri, ter v soboto, 13. 2. 2016, ob 9. uri, v prostore šole, Mladinska ulica 5, 9252 Radenci. Tel. 02 5669 160, 0 41 605 161, e-naslov: sola@s-ssgtr.ms.edus.si, splet: www.s-ssgtr.ms.edus.si GREMO V SOLO oglasna prilog a Štajerskega 16 O H-J O > O P3 O > Zdrave prehrambne navade - naložba za celo življenje Z vstopom v srednjo šolo se pogosto spremenijo tudi prehranjevalne navade mladostnikov. Osnovne šole za prehrano večinoma poskrbijo zelo dobro, v srednji šoli pa so dijaki bolj ali manj prepuščeni svoji kreativnosti in ponudbi šolskih kantin in bližnjih trgovin. A prav v času, ko se telo mladostnikov še razvija, je zdrava in uravnotežena prehrana izjemno pomembna. Ko telo še raste, je potreba po energiji precej višja, pomembno je tudi, da mladostniki v telo vnesejo dovolj beljakovin, kalcija in železa. Magistra dietetike Jelena Jaku-lin pravi, da naj zdrava prehrana mladostnikov zajema pet obrokov dnevno, od tega tri glavne (zajtrk, kosilo in večerja) in dva vmesna oziroma premostitvena obroka - to sta dopoldanska in popoldanska malica: »Glede na smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah so priporočeni dnevni energijski deleži glede na posamezni obrok: zajtrk 18 do 22 %, malici vsaka po 10 do 15 %, kosilo 35 do 40 % in večerja 15 do 20 %. Prehrana mora vsebovati dovolj hranil, med katera sodijo ogljikovi hidrati, beljakovine in maščobe. Od tega naj ogljikovi hidrati predstavljajo več kot 50 odstotkov, beljakovine od 10 do 15 odstotkov ter maščobe od 30 do do 35 odstotkov. Slednje velja za mlade do 15. leta starosti,« pojasnjuje Jakulinova. Ob tem dodaja, da zdrava in raznolika prehrana pozitivno vpliva tudi na koncentracijo in miselne procese, za kar priporoča uživanje sadja - predvsem jagodičev-ja (borovnic) in agrumov, pa tudi različnih vrst zelenjave. Primerna razporeditev obrokov bi bila po mnenju naše sogovornice takšna, da bi bil zajtrk med 7.00 in 7.30, dopoldanska malica med 9. in 9.30, kosilo med 12.30 in 13.00, popoldanska malica pa med 15.00 in 15.30. »Če mladi malico prinesejo od doma, naj uživajo npr. polnozrnate in mlečne izdelke, sadje in zelenjavo ter čim bolj omejijo uživanje živil z visoko vsebnostjo maščob in sladkorjev,« pojasni Jelena Jakulin. Veliko mladih svojo prehrano prilagodi ponudbi najbližje trgovine in zato se na njihovem jedilniku pogosto znajdejo hitra hrana, sendviči in sladkarije. Jakulinova takšno prehrano odsvetuje: »Ta živila vsebujejo visoke deleže maščob, pogosto tudi tako imenovanih slabih maščob. Med te sodijo nasičene maščobe, ki so v živilih živalskega izvora in trans maščobne kisline, ki so pogosta sestavina margarin, slaščic, pekovskih izdelkov in ocvrte hrane. Slaščice sicer vsebujejo tudi velike količine sladkorjev, salame pa preveč soli. Seveda ni nič naro- Plačana objava Velika stopnja zaposljivosti študentov Fakultete za energetiko Na Fakulteti za energetiko Univerze v Mariboru, ki svoje študijske programe izvaja v Krškem in Velenju, je od študijskega leta 2008/2009, ko je fakulteta začela izvajati študijske programe, študij na I. in II. stopnji končalo že 246 študentov. Omenjeni podatki so zelo vzpodbudni in kažejo na to, da delodajalci diplomante Fakultete za energetiko prepoznavajo kot perspektivne kadre s potrebnim znanjem s širokega področja energeti ke. Poleg podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo električne energije, prenosom, upravljanjem in trgovanjem z energijo ter vzdrževanjem energetskih sistemov, po energeti kih povprašujejo tudi podjetja, ki se zavedajo pomembnosti racionalne rabe energije in s tem povezanimi vplivi na stroške poslovanja. Podatek o zaposlitvenih možnostih po koncu študija je eden izmed pomembnejših kriterijev, na podlagi katerega se mladi odločajo za vrsto študija. Študij na Fakulteti za energetiko je torej prava odločitev za vse, ki si želijo po koncu študija zagotoviti velike možnosti za zaposlitev. 90 % diplomantov Fakultete za energetiko je zaposlenih. V okviru dejavnosti Alumni kluba Fakultete za energetiko je bila izvedena anketa, s katero je fakulteta želela pridobiti podatke o zaposljivosti diplomantov in pridobljenih kompetencah v času študija. Anketa je pokazala, da je 90 % vseh diplomantov, ki so sodelovali v anketi in niso nadaljevali študija na študijskih programih višje stopnje, zaposlenih, 87 % vseh zaposlenih diplomantov pa opravlja tudi dela in naloge s področja energetike. Podobno sliko kažejo tudi podatki o stanju iskalcev zaposlitve. Na Zavodu za zaposlovanje se je kot iskalcev zaposlitve vse od prve generacije študentov, ki so končali študij na fakulteti , prijavilo skupno le 4,9 % vseh diplomantov Fakultete za energetiko. Več informacij o študiju na Fakulteti za energetiko Univerze v Mariboru bodo vsi zainteresirani lahko pridobili na informativnih dnevih, ki bosta potekala 12. februarja 2016 ob 10. in 15. uri ter 13. februarja 2016 ob 10. uri v prostorih Inštituta za energetiko v Krškem ter v prostorih Medpodjetniške-ga izobraževalnega centra v Velenju. Prik | • V • ÍJUCI Si lam * p i W z tudi tt! 1 ■H Univerza v Mariboru FAKUUE1ÄZA BMRGETKO krško - velenje be, če si občasno privoščijo tudi košček čokolade, a naj bo to čokolada z visokim deležem kakava.« Zajtrk predstavlja obrok, ki je ključnega pomena. Zato je zelo pomembno, da mladi vsak dan zajtrkujejo, saj bo s tem tudi manjša verjetnost, da bodo čez dan posegali po hitri prehrani. Seveda se problem pojavi pri tistih, ki od doma odidejo zelo zgodaj. Tem Jakulinova svetuje, da si zajtrk prinesejo s seboj. Tako imenovana študentska hrana, torej razni oreški in rozine, so lahko sestavni del malice, kot dodatek k mlečnim izdelkom ali sadju. Vsebujejo namreč koristne maščobne kisline. Mladi zaradi svojega urnika pogosto izpuščajo obroke, kar sodi med najpogostejše napake pri prehranjevanju. Zaradi tega drugi obroki, ki bi morali biti ustrezno razporejeni čez dan, nimajo primernih energijskih deležev. »Med napake pri prehranjevanju sodi tudi uživanje preveč živil z visoko vsebnostjo maščob, pogosto tudi tako imenovanih slabih maščob. Uživanje preveč sladkorja povečuje tveganje za nastanek prekomerne telesne mase in debelosti, uživanje velikih količin soli (npr. v čipsu, pici, salamah) pa povečuje tveganje za nastanek povišanega krvnega tlaka. Mladi zaužijejo premalo sadja in zelenjave, ki organizem oskrbujeta z vlakninami, vitamini in minerali. Pogosto obroki tudi niso pravilno sestavljeni,« pojasni Jelena Jakulin. Zelo pomembno je tudi, da mladostniki dnevno spijejo dovolj tekočine, saj žeja odraža že nastalo dehi-dracijo. Najboljša izbira bo zagotovo voda, izberejo lahko tudi nesladkan čaj. Sicer priljubljene s I adke in gazirane pijače vsebujejo ogromno sladkorja in neželenih aditivov in zato niso primerna izbira. Zagotovo je prehrana mladostnikov zaradi njihovega urnika z organizacijskega vidika precejšen zalogaj. A vzpostavitev ustaljenega urnika prehranjevanja, ki zajema zdrave in uravnotežene obroke, se bo mladim obrestovala vse življenje. Pri tem lahko veliko pripomorejo prav starši - z dobrim vzgledom in s tem, da so tudi v domačem hladilniku na voljo zdrava živila.