Januš Golec: Nehdal In danes. Rajni ptujski »Štajerc« je zelo veliko škodil vasem po Dravskem polju. Radi neprestanih hujskarij proti vsemu slovensko domačemu, milemu in 'dobremu je posurovela kmetska mladina. Ako je zašel tujec v štajerčijan- sko vas, ni bilo prav, 5e je po stari navadi pozdravil; nahmljen je bil, ako je opustil pozdrav!, Hvala Bogu, ravno na polju slovenske domačnosti se je spremenilo od danes po nekdaj razvpitem Dravskem polju ne le na boljše, ampak ponekod v — paradiž! i Baš pred dnevi me je zanesla pot neko soboto prot.i večcru skozi nekdaj zloglasno vas ob Dravi. Kako sem ae čudil, ker od narave dobri Poljanec ni čakal na pozdrav, ampak mi klical sam svoj dobrodošli od otroka do odraslega moža. Presenetil me je pogled na dolgo vrsto vaških fantov, ki so zavili iz sela in je nosil vsak seboj škarj« in drevesno žagico. Spremil sem pohod in dognal, da je krenila moška mladina v obširno drevesnico na občinski gmajni na kraju vasi. Dekleta so že bila tamkaj in nekaj plela in okopavala po posebnem oddelku ob drevesnici. Kolika sprememba v priprosti zadravski vasi od nekdaj do danes in to celo v soboto proti večeru. Po dvoriščih so pospravljali odrasli možje in ženice; mladina brez običajnega postopanja po vasi v — drevesnici Iz radovednosti sem krenil v krčmo. ijfa povabilo je prisedel krčmar in za^'rožila sva v pogovor. Ker sem hvalil prljaznost in delavnost starejših ter finlajših vaščanov, se je smehljal zadoivoljno in mi zaupal, da je prvi sveto,valec v občini. Na uprašanje: Čegava te drevesnica? mi je pojasnil, da je že jaobrih 7 let obCinska. Nerodovitno, s Barom in ločjem poraščeno staro gmaj no so preregolili v drevesnico ter vrt v poduk ter zabavo mladini. Na slično in vse hvalevredno napravo še nisem bil doslej naletel na Dravskem polju. Povpraševal sem po vzroku začetka te kmetsko mladinske nadaljevalne šole in gospod občinski svetovalec me je radevolje poučil: kedaj, zakaj ia kako sta se rodila občinška drevesnlca in vrt: »Po vaseh. na Dravskem polju se pečamo s poljedelstvom in živinorejo. — Edini dobičkanosni izkupiček nam je: krompfr, luk, nekaj zrnja ter živina. Pašnike in travnike imamo pretej obsežne. Pago oskrbuje šolska mladež. Bogve kako stara navada je med našimi pastirji, da pokajo po paši in va- seh za binkoštne praznike. Vsak krepkejši pastir si nabavi pred binkoštmi močen bičnik z dolgim bičem. Na big špletejo pokec iz konoplje. Kak dobep teden pred binkoštnimi prazniki pri« čnejo vaje v pdkanju. Najprej pokata' po paSniku dva pastirja, po daljši vajl se vstopijo skupaj štirje, šest, osem —* deset. Pokanje se razlega v »štih« ia po strogem taktu. Izurjenost v poka* nju kažejo pastirji na vecer po vasi* Glavna predstava pokanja z biči je na binkoštne praznike od ranega jutra do pozno v noč. Kakor bi odrezal, neha fleckanje po praznikih za celo leto. Pred več nego sedmimi leti je kupil v naši vasi hiško z vrtom upokojeni šolski upravitelj Plečnik. Muštral jd nas in našo deco nekaj desetletij na fari. !Po zasluženi upokojitvi se je zatekel k nam, da bi preživel večer svojega življenja mirno v skromnem domu in na mičnem vrtiču. Spominjam se živo in dobro, kakor bi bilo danes, na binkoštne praznike ja šlo. Tu le nasproti moji krčmi je Plečnikov dom. Predbinkoštni večer je prižgal stari gospod luč. Razgrnil je časo« pis, da bi čital. Kar 6 pastirskih pokačev je pričelo svojo vežbo na cesti ravno pred njegovim oknom. Pokalo ja kakor na fronti in to dolgo ter nepretrgoma. Videl sem dobro, kako je prikipela gospodova razdraženost do vrhunca. Vstal je, odložil časopis in nekaj iskal po sobi. Ugasnil je luč in stopil na cesto pred pokače. Mladež je pre kinila glasno vežbo, ko je zagledala pred seboj častitljivega moža. Smehljal se je prisiljeno, skrival levico za' hrbet in začel mirno: »Dobro znate, dečki! Jaz bi le rad vedel, kateri je vodja skupine pokačev.« Šolnikove besede so bile voda na mlin pastirjev. Vsak je drenjal naprej in hotel biti komandant. Ko sta bila dva največja tik pred navidez prijaznim gospodom, ju je zagrabil za srajcf pri vratu in levica je ošvignila neusmiljeno. po <?beh s krepko kneftro —¦¦ jermen, ki ga rabijo čevljarji. Fant« sta kriknila in se zvila pod udarcem, tovariši so se razkropili, gospod učitelj we mlatil po dveh s srditim: »Krucifiks, beiland, aleluja, jaz vama bom že iztepel to presneto fleckanje!« Dečka sta tee valjala po tleh, stari Plečnik ju je preklestil, da sta se komaj potegnila fca mejo ob obcestni grabi. Po opravljenem bičanju se je podal potolaženo v hišo, prižgal luč in znova cital. Vražja mast, ni bil pri koncu prvega Btavka, že je stalo in pokalo pri oknu ilO fantalinov. Zopet je ugasnil luč, oBtavil izbo in seve dečjad narazen! — iGospod je krenil iz vasi in se vrnil v 6voj stan šele proti jutru. Na binkoštni ppndeljek po pozni sluKbi božji je povabil gospod Plečnik k Eneni v krčmo celi občinski odbor. Vsi Bmo bili uverjeni, da nam bode dobri .pzgojitelj navil s posebno pridigo ušeBa radi blnkoštnega pokanja. Uprašal |Je le po gmajni in ko je bil siguren o njeni pravomočni občinski lasti, nas je nagovoril tako-le: »Možje, ki ste bili ivsi moji učenci, ni li škoda, da raateta So obširni gmajni poleg malo trave le ar in ločje. Zanemarjeni svet je lahko pretvoriti z malenkostnimi stroški v 'drevesnico. Sadna drevesa po Vaših ograjah so starikava, nerodovitna in jih po treba obnoviti. Ako boste pametnj "fn me posluhnili, Vam bo vrgS sadonosnik več nego njiva in hlev. Odstopite del gmajne za občinsko drevesnico, ki naj postane pod mojim brezplačnim vodstvom kmetsko nadaljevalna Sola za šoli odrasle fante!« Enoglasno smo pritrdili pametnemu nasvetu. Še isto jesen so naši fantje tekmovali, kedo bo več zrigolil. Na spo mlad je bila drevesnica pripravljena, ograjena in posejana. Vsaki večji hiši ije odmeril Plečnik poseben kos v dre.vesnici. Mesto po vasi, v krčmo in pod okna so delali in še delajo fantje ob prostem času v drevesnici. Po nedeljah Sn praznikih popoldne je poduk v sadjjarstvu, katerega vrši še danes naš dobri gospod. Ko so videla dekleta iz gmajne dre- vesnico, smo morali zrigolati še vrt, kjer goji dekliška mladež rože in zgodnjo zelenjavo. Delo je zastonj, gnoj damo kmetje in glejte naše sadonosnike, kako zglodajo danes in pred sedmimi letil Na spomlad, v poletju in v jeseni so naši mladi v drevesnici ter na vrtia, po zimi pa pletejo po Plečnikovih navodilih iz obdravskega vrbja košare ter sto le in mize za mestno gospodo ter letovišča. Dobrih sedem let ni bilo v naši vasi med mladino ne prepira, kaj šele surovega pretepa. Kazenski občinski seznam naših mladih je neomadeževan! Tako zgleda pri nas v nekdaj vsestransko razupiti vasi ob Dravi kmetsko nadaljevalna in vrtnargka šola, ki nas ne stane nič, nosi na leto lepe tisočake in je neprecen_jlv6ga vagojnega pomena,« To Je lepa, podučna in posnemanja vredna, resniCna zgodba, katero mi Je zaupal občinski svetovalec in kr5me_r: iz obdravske vasi. Akcr bi si vzele zit vzgled to vas in občino Se druge po U0 riborski oblasti, koliko na boljSem IA sl bili Stajerski Slovenci v gospodarakem in moralnem oziru!