V.b.b.
Naroča se pod oaslovoTB „Koroški Slovenec", Wien V.,Margaretenplatz 7 Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Zinkovsky Josip, Wien V.,Marg&retenplatz 7.
Ute*
sa polittico, gospodarstvo m prosveto
Izhaja vsako sredo
Stane četrtletno : K 8000'—
Za Jugoslavijo
četrtletno : 26 Din
Posamezna številka 800 kron
uto m.
Dunaj, 24. oktobra 1923.
St. 43.
Našim naročnikom!
List postaja vedno dražji. Vzrok tej draginji je še vedno stopajoči indeks, visoke delavske mezde in končno tudi tiskarske potrebščine. Da bi cene v kratkem padle, ni pričakovati. To so uvideli tudi vsi drugi avstrijski listi, ki so zvišali naročnino že pred meseci. Tudi na> so obstoječe razmere prisilile, da zvišamo za zadnje četrtletje naročnino na 8000 kron.
„Koroški Slovenec" stane torej od 1.
oktobra 1923 do 1. januarja 1924:
Za Avstrijo .... 8600 kron
Za Jugoslavijo ...	25	Din.
Posamezna številka . 800 kron
Naročniki, ki ste naročnino za zadnje četrtletje že vposlali, imate doplačati še 3000 kron.
Upravništvo „Kor. Slovenca".
Po volitvah.
Slovenci ohranili dosedanje posestno stanje kijul» temu, da so sc preti nam zaklele vse nemške stranke. Sociialni demokrati pa so izgubili štiri (Ježelne ooslano^ in s tem deželnega glavarja.
Volilni boj, ki je povzročil toliko vznemirjenja tudi med Slovenci, je torej končan. Zmagale so v obče meščanske stranke, ki se zavzemajo za ureditev države po dr. Seipelnovem načrtu. Na Koroškem so nastopile vse nesoci-jalistične stranke pod imenom „Einheits-liste". Namen te zveze je bil predvsem, odstraniti socijalne demokrate od vlade ter zadeti smrtni udarec koroškim Slovencem. Prvo so dosegli, akoravno socijalni demokrati na številu glasov niso nič izsrubili. Vsled dobre udeležbe pri volitvah, ki znaša v veliko občinah nad 90%, so dosegle meščanske stranke od 42 poslancev za deželni zbor 24, dočim jih je pripadlo socijalnim demokratom 15, torej 4 manj kakor so jih imeli dosedaj. Pazven teh pride v deželni zbor tudi eden nacijonalsocijft-
PODLISTEK
L. M.:
Zakleta deklica.
Ko sem bil še mlad, so nam naš oče pravili k v dolgih zimskih večerih sledečo pravljico :
V času, ko so bili gospodarji naših gozdov še volkovi in medvedi, je gnal nekega jutra mlad pastir svoje ovce na Ukovsko planino. Pomočnik in tovariš mu je bil velik, dobro iz-vežban in vesten pes s širokim pasom okrog vratu, polnim špičastih žrebljev in podobnim ježevi koži. Kot čuvaj črede se je moral pogosto boriti s požrešnimi in lačnimi volkovi in ravno ta bodeči pas mu je še vedno pripomogel do zmage nad njimi, ker ga nobeden ni mogel za-/ grabiti za vrat.
Ko je prignal pastir svoje ovce pod Vršič, je slišal od daleč dekliški glas, ki je klical svinje. Zaukazal je psu, naj čuva čredo in šel iz radovednosti za glasom. Prišedši do neke skale z veliko, votlino je zapičil svojo zakrivljeno palico v zemljo in čakal, da bi kaj videl
list. Meščanske stranke dobe tedaj deželnega glavarja, za katero mesto je določen voditelj Bauernbunda, Šumy.
Glede koroških Slovencev pa moramo reči, da so se vrgle vse stranke proti nam. torej tudi socijalni demokrJtje z vso silo. Vsi so bili mnenja, da se bo dalo dobiti za nove vb-litve in za njihovo stranko največ glasov med Slovenci. Zato se tudi niso strašili nobenega sredstva ter delali ravno tako kakor za časa plebiscita z denarjem, blagom, obljubami, goljufijami in grožnjami, kakor je pač najbolje kazalo. Pritisk je bil zadnje dni tako silen, da se je bilo bati, da ga naše ljudgtvo ne bo moglo vzdržati. Kljub temu. da razven nekaj duhovščine nimamo skoraj nobene inteligence in da tudi nismo imeli na razpolago kakor nemške stranke denarnih sredstev in agitatorjev, se nam je pri teh volitvah posrečilo ohraniti dosedanje število.g lasov in dva deželna poslanca.
Vse nemške stranke so pričakovale, da bomo Slovenci pri teh volitvah nazadovali. Zato vsemogoče neprilike, Iti -so jih nam povzročal! in delali zmešava med našimi yor lilci. Opozoriti hočemo samo na odklonitev naše kandidatne liste in na agitacijo, da Slovenci ne volimo. Kdor upošteva ves ta volilni manever in prebrisano nemško taktiko, ki jo porabljajo Nemci pri vseh takih prilikah v dosego svojega cilja proti nam, ta se mora v resnici čuditi, kako je bilo mogoče doseči toliko število glasov. Tega nasprotniki v resnici niso pričakovali.
Naskok, ki so ga hoteli izvršiti na našo stranko, je bil torej odbit. Sedaj pa mora biti naša naloga, da gremo s podvojeno silo na delo in da bomo skušali izpopolniti našo politično in gospodarsko organizacijo ter tako utrditi našo stranko, da bo mogla kljubovati vsem nasprotnikom.
\ Inserirajte v Koroškem Slovencu! \
ali slišal. Ni čakal dolgo. Okoli Vršiča je prišla mlada in zala deklica, ga milo pogledala in zbežala v votlino ...
Kot pribit je stal pastir in razmišljal, odkod bi mogla biti ta deklica, ko pozna v Ukvah vendar vse ljudi, ki je klicala svinje, katerih na tej planini ni , injraj dela v votlini, v katero se on nikdar ni upal. V tem trenutku se mu je deklica v votlini zopet prikazala in mu namignila, naj stopi bliže. Ojunačil se je in stopil v votlino k deklici. Deklica ga je zopet milo žalostno pogledala in mu rekla: „Ljubi Joško! Meni je zelo dolg čas, ali znaš kockati ali kvartali?" Ko je Joško pritrdil, ga je peljala v votlino, kjer je bila že pripravljena miza in klopi. Vsedla sta se in začela igrati. Bliskovito Je minilo celo popoldne.
Drugi dan ga je že čakala pred votlino. Dopadla se mu je deklica, zato jo je hotel vprašati odkod je in kaj tukaj dela v tej samoti. Ali ko ga je zopet tako milo žalostno pogledala, je na vse čisto pozabil. Začela sta zopet s kvartanjem, med katerim je padla deklici pogosto kvarta na tla. Vedno je bil Joško hitrejši in jo pobral. Enkrat pa je bila deklica hitrejša in tedaj — je zagledal mesto deklice na tieh
Slovenci na Koroškem.
V „Karintiji“, zgodovinskem časopisu za Koroško, razpravlja prof. Wutte o etnografič-! nem poročilu srbsko-hrvaško-slovenske dele-; gacije pri mirovni konferenci v Parizu 1. 1919. Oddelek o Koroški je spisal dri Lambert Ehrlich in tega naši nemški prijatelji ne morejo prebaviti.
Prof. Cvijič, ki je ta spis izdal, pravi, da so se koroški Slovenci okoli polovice XIX. stol. vzbudili, in da so tedaj postavili svoje narodne mejnike severno od Drave, in da, so se teh mej z malimi spremembam! držali dozdaj. Le tu in tam kaže ta meja kak prodirajoč kot, imenuje ga „panemčujoč žep" — kjer bivajo več ali manj ponemčeni Slovenci, ki oa so vsi zmožni obeh jezikov. Takšni žepi ponemčevanja rastejo ob zemljepisno važnih točkah in črtah, n. pr. ob mestih in železnicah. To prodiranje nemškega jezika pripisuje Cvijič dosled-i nemu ponemčevanju.
Dr. Wutte pa pravi: „Dr. Cvijič se mot:;
! odkar so nastale železnice, vzcveteli ste industrija in trgovina, dvignil se je promet. Nemec Slovenca kulturelno in gospodarsko nadkrilju-je, naravno se močneje množi,- in tujski -promet tudi utrjuje nemški živelj." Stvar oa le rp takšna. Industrija nam je res prinesla nekaj tujih inženerjev. Zakaj v teh službah nimamo sinov lastnega ljudstva? Mar nimamo fantov, sposobnih za študiranje? Ali ni naše nemško šolstvo v slovanskih krajih že petdeset let sem oviralo in zabranjevaio naravni razvoj ljudstva? A ti inženerji naših industrijskih krajev ne bi mogli zastrupiti, ko ne bi bila vsega ozračja kvarila nesrečna nemškutarija. Industrija nam je dovedla nemške inženerje, ali ona je privedla tudi mnogo slovenskih delavcev. Delavci v Prevaljah so bili Slovenci, v Guštaj-nu Slovenci, v Bistrici Slovenci, v Borovljah Slovenci. Žal so bili ti reveži vedno od svoje gospode tako odvisni, da se narodno niso mogli ganiti, in zdaj so prešli premnogi v soci-jalisbcni tabor, ter tam zopet volijo kot da bi bili Nemci. Ali ni v štajerskih fužinah mnogo Slovencev delavcev? Da celo v Porurju jih
ostudno kačo, ki je osuplemu dečku tako tovorila: „Ne boj se me! Jaz sem zakleta deklica, rojena na Podendorfu v Ziljski dolini. Ko sem bila stara 3 leta, sem dobila vsak dan izpod krave lonček toplega mleka. Nekega dne pa, ko je bil moj oče, plemič Aichelburg, odsoten, sva bile z mamo same doma. Ravno istega dne pa krava ni imela mleka, da mi ga mama na nobeden način ni mogla dati. Ker pa nisem odnehala ga zahtevati, se je mama razjezila in me proklela. V istem trenutku sem se znašla pod to skalo, kjer čakam že leta na rešitelja. Le ti, ki si še nedolžen, me moreš rešiti."
Medtem se je izpremenila zopet v deklico in sedla še dosti lepša zopet na svojo klop. V sledečem pogovoru ga je vprašala, če jo hoče rešiti, ker bo z njo dobil tudi ogromne-bogastvo. Ojunačil se ^ Joško in jo vprašal, na kakšen način jo more rešiti. Deklica mu je odgovorila: „Pridi jutri zvečer nred ednajstvo uro^ pred votlino, naredi velik ris okoli sebe in čakaj... Ne bo trajalo dolgo in nridrdrala bo okoli Vršiča mimo tebe ognjena kočija, v kateri bom sedela jaz. Ko se bom tretjič peljala proti tebi, bom ti pomolila roko. ki jo
je in pošteni nemšiki duhovniki v Hombornu so se naučili slovenskega jezika, da zamorcjo pastirovati tudi naše ljudi. Dr. Wutte pa trdi, da se na Koroškem širi nemštvo po industriji! Ne industrija ni ponemčevala, ponemčevali so vsenemški uradniki v tovarnah, in za industrijo bi bilo boljše, ko bi se bili uradniki bolje brigali za prospevanje industrije, nego za prospe-vanje nemškutarije.
In trgovina nam je baje prinesla Nemce! Poglejmo praktično: Med trgovci so Nemci, ali poglejmo napis; Rasečnik — Slovenec, Lesnik — Slovenec, Ogris — Slovenec, Jaric — Slovenec, Piaseli — Slovenec, Tschernitz — Slovenec, Seebacher — Slovenec, Prosen — Slovenec. Menda človek pri nikomur v Celovcu ni varen, da ne zadene ob slovensko kri, iz-vzemši — Žide. Trgovci, ki jih imenujemo, so seve v ljudskem zapisniku zapisani vsi kot Nemci in se morebiti vsi kot Nemce zavedajo, ali njihovi starisi so bili Slovenci. G. Wutte, idite v četrtek na trg poslušat in prepričajte se, ali ta nemška gospoda še govori slovenski ali ne? In če je kateri trgovec Nemec, si bo za pomočnika in učenca vzel slovenskega fanta, ker ob Nemcih v Celovcu trgovec ne more živeti. In da se ie vsa ta inteligenca ponemčila, je sad sistematičnega zatiranja vsega, kar bi bilo slovensko
Nemec kulturelno nadkriljuje Slovenca! Pojdite se že solit z vašo kulturo: šnopsarija, nenravnost, prozorne kikle do kolen pri ženskah, to je vaša kultura. Predobro vemo, da mi Slovenci zaostajamo, ker nam ne daste naših šol, a žuljave roke naših kmetov so nam svetejša kultura nego fine nemškutarske rokavice. Naša kultura je ob delavnikih pošteno delo, ob nedeljah pa naša slovenska božja služba.
Najbolj smešno je, če dr. Wutte trdi. da sc nemštvo hitreje množi nego slovenstvo. Ko so Nemci pred 20 leti na enkrat našteli v Vetrinju 80%. Nemcev, ko jih je bilo 10 let poprej le 30% okroglo, se je vsa Nemčija razveselila, da je v nemštvu toliko nravne moči, da ie imelo 300 nemških ljudi V Vetrinju v 10 letih 600 otrok, in vedeli so, da to ni kaka sistematična remškutarija, marveč naravni razvoj! Berolin in severno Nemčijo preplavljajo Poljaki, Dunaj Čehi. Jugoslavijo pa bodo preplavili rodovitni koroški nemškutarji!
Dr. Wutte v nadaljevanju svojega članka trdi. da je Cvijič preveč veroval svojim zaupnikom, to je dr. Ehrlichu. „Nemcem prijazni Slovenci na Koroškem pač tvorijo večino in tako se napredovanje Nemcev ne da zabraniti. Nemcem prijazni Slovenec je na jezikovni meji stara prikazen, ki izvira iz zavesti, da je Koroška gospodarska in kulturna enota.“ Naši nemški sosedi hočejo delati razliko med Slovenci. ki so baje Nemcem prijazni in narodno zavednimi, kot da bi bili ti kakemu Nemcu sovražni! Razlika med nami je malo drugačna: tukaj od Nemcev plačani „lulej“. ki ne ve, kaj je, ki hodi pri volitvah za bauembundom in
moraš prijeti in me potegniti k sebi v ris. Tako me boš rešil. Opozarjam te samo še na to, da v risu ne smeš pogledati kvišku, ker bo nad tvojo glavo visel na niti mlinski kamen in poleg njega bo stal sam vrag s škarjami." Joško je seveda vse trdno obljubil.
Kako počasi se je bližal usodepolni večer. Pred določeno uro je v strahu in trepetu zarisal s palico velik ris okoli sebe in čakal. Najraje bi ušel ali pohlep po bogastvu Ih ljubezen do deklice sta ga slednji trenutek zonet oko-rajžila. In že je pridrdrala ognjena kočija In smuknila mimo njega prvič, drugič... Sedaj ga je premagala radovednost in pogledal Je navzgor. Medtem pa je zdrknila mimo njega ognjena kočija — tretjič. Iz votline pa se je slišal njen jok in prekletstvo: „Prok!et bodi, ker si me, mesto da bi me rešil, potisnil še v večje trpljenje! Mnogo let bo še poteklo prodno bo prinesla ptičica v kljunčku seme, iz katerega bo zrasla debela smreka, ki bo posekana in sežegana v deske, iz katerih se bo naredila zibelka in tisti, ki se bo v njej prvi zibal, me bo rešil."
drugihmal za nemškimi uradniki; na drugi strani pa Slovenec, ki se zaveda svojih pravic v šoli, cerkvi in uradih, ki je ponosen, da se ne da sramotiti radi svoje narodnosti.
Jezikovna meja, ki jo je dr. Ehrlich začrtal, seve dr. Wutteju ne ugaja. Huduje se, da se omenja staro poročilo iz 1. '1857, ki pravi, da je bilo tedaj v Celovcu 6000 Slovencev in le 3000 Nemcev, češ, da se je ta trditev že davno ovrgla. Tu vsi dokazujemo eden mimo drugega, ker se ne razumemo med seboj. Najprej moramo vedeti, kaj pomeni Nemcem beseda „Nemec“ ali ..Slovenec" in kaj ti besedi pomenita nam? Na Angleškem je mnogo Ircev, ki svojega irskega jezika več ne umejo, pa se le štejejo za Irce. Mi ljudi, ki ne znajo več člo-venski, ne štejemo kot Slovence, a dovoliti se nam mora, da štejemo kot Slovence vse, kar doma v družini govori slovenski, četudi so se ti ljudje pri ljudskem štetju, ker so „Nemcem prijazni", zapisali od nemških zaupnikov za Nemce. Nemci pa štejejo za Slovence samo narodno zavednega človeka, ki je često moral ugovarjati proti nemškemu vpisovanju. Zato odklanjamo dr. Wuttejevo in drugo dokazovanje, ki je vse vkup vredno le piškav oreh in nič več.
Dr. Wutte se sklicuje na prof. Czoemiga, ki označuje vso okolico severno Celovca za nemško! Draga nam je znanost, ljubša pa ie resnica! In ta je, da celovška okolica severno Celovca še danes ni popolnoma nemška: ljudje vsi znajo nemški, a medseboj stari ljudje še često govore slovenski, ker so Slovenci! Če Czoernig še južno Celovca označuje ..obširne kraje" kot nemške, je to stvar njegove znanstvene reputacije, to se pravi, potem je nehal biti znanstvenik in je postal 'strankar.
Zelo neprijetno je našim narodnim nasprotnikom, da se je ljudsko štetje izvršilo tudi od župnih uradov. Dr. Wutte temu štetju odreka vsako vrednost, ker so jo baje izvedli narodni slovenski duhovniki! Seveda nemški u-čitelji, ki so šteli za Nemce, niso strankarski in njihovo štetje je baje popolnoma objektivno! Kje na svetu je osel. ki ši bo pustil take basni natvezati? Ko bi bil dr. Wutte rekel, samo cerkvenega štetja ne priznamo, bi to umeli, ali da to štetje odklanja in prizna samo štetje naših zagrizenih narodnih nasprotnikov, s tem jemlje svojim izvajanjem sploh vso vrednost. Koroška ni imela nobenega slovenskega škofa, pa naj bi bili duhovniki neovirano ponemčevali po cerkvah, ne da bi jim bil kak škof delal ovire? Dr. Wutte, ali vam to svet verjame? Pojdite vsaj vprašat tiste poštene nemške duhovnike, ki so se naučili slovenskega jezika, predno so kompetirali med Slovence. Vemo, da ie med nami Nemcev, a naša nemškutarija ni Nemec, marveč neka moralna in socijalna gniloba, ki se je napravila med narodoma. Slovenci so, smilijo se nam, a ne moremo zabraniti. da ne bi hodili slepo za svojimi zapeljivci, ki jih izkoriščajo in zaničujejo.
Ali si že kaj pisal v,Koroškega Slovenca'?
S POLITIČNI PREGLED H
Avstrija.
Izid volitev. Prošle volitve niso prinesle nikakih presenečenj. Skoro vse stranke so o-stale enako močne. Doslej je bilo v državnem zboru 183 poslancev; krščanski socijalci so jih imeli 85, socijaldemokrati 69, vsenemci in Landbund 28. Vsled štedenja se je število poslancev znižalo na 165; od teh so dobili po dosedanjih računih kršč. socijalci 81 mandatov, socijaldemokrati 66,vsenemci in Landbund 18 mandatov. Razmerje glasov:	nesocijalistične
stranke v celi'državi 1,670.000, socijalisti in komunisti 1,193.000 glasov. Socijaldemokrati i-majo večino samo v dunajskem deželnem zboru. Kršč. socijalci in soc. demokrati so na račun vsenemcev in Landbunda obdržali primeroma staro število mandatov, celo pridobili so nekoliko. S tem se je vladna večina, ki je za Seipelnovo politiko nekoliko zmanjšala.
Na Koroškem so socijalisti obdržali sicer prejšnje število glasov, a kljub temu izgubili nekaj mandatov in deželnega glavarja. Veljavno je na Koroškem volilo 166.000 volilcev okroglo: 107.000 glasov so dobile nesocialistične stranke in 61.000 glasov socijaldemokrati # in komunisti. Potemtakem bo sestavljen bodo- * či deželni zbor iz 24 einheitslistarjev, 15 socijal-demokratov, 2 Slovencev in 1 narodnega socialista, skupaj 42. Einheitslista ima večino.
V državni zbor pošlje Koroška 6 kandidatov Einheitsliste in 4 socijaldemokrate. Popolnoma
natančen izid volitev še ni znan.
»
Nemčija,
Notranji položaj Nemčije je obupen. Treba nam je pogledati samo tečaj nemške marke in vse nam postane jasno. Marka se v Curihu ne notira več; s tem je nehala biti mednarodno plačilno sredstvo. Služi samo še kot menjalno sredstvo za manjša plačila, večje svote se glase vse na dolarje ali zlato marko. Najmanjše plačilno sredstvo je sedaj milijon mark. Od 1. sept. dalje se morajo plačevati tudi že davki na zlati podlagi.
Kakor pada marka, tako raste draginja in beda, ki tira gladujoče ljudstvo v obup. Zadnje tedne se vršijo po vseh mestih krvavi proti-draginjski izgredi. Gladne mase plenijo trgovine z živili in mešanim blagom in z živili naložene vozove. Policija nastopa povsod z o-rožjem. Kmetje za denar nočejo več prodajati: svoje pridelke zamenjavajo za umetna gnojila. Četudi je letos v Nemčiji letina za 47% boljša nego lani, vlada kljub temu glad, ker za sam papir pač nihče noče prodajati. To so znaki, ki napovedujejo vihar.
V Porurju močno narašča s pomočjo zasedbenih oblasti republikansko gibanje. V Aachen, Bonu, Mainzu, Wiesbadenu itd. so separatisti razglasili neodvisno porensko republiko. Kako dalekosežne posledice bo imelo to gibanje za nemško državo, se da težko prerokovati.
B DOMAČE NOVICE B
Št. Vid v Podjuni. (Nesreča.) V petek 11 t. m. se je ponesrečil v kamnolomu celulozne tvornice na Rebrci g. Rok Ziegler, pd. Lokš na Proboju. 7 kg težak kamen se je uti gai v veliki višini in priletel z vso silo imenovanemu na glavo. Razbil mu je glavo tako, da je hipoma obležal v nezavesti. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico v Celovec, kjer je siromak pri operaciji v strašanskih bolečinah zatisnil za vedno svoje oči. V sredo zvečer so zemeljske ostanke rajnega pripeljali v domačo faro, kjer so ga dan navrh pod številnim spremstvom sorodnikov in znancev položili v hladno zemljo. N. p v m. — Pri prevozu rakve se je dogodil neobičajen slučaj, ki je priča današnje podivjanosti in nenravnosti. Kmet, ki je imel osebno sovraštvo do rajnega, je priletel k rakvi, pobijal po njej, pljuval in med groznimi psovkam' predbacival mrliču vsemogoče hudobije. Tako daleč smo toraj prišli, da že mrliči nimajo več miru na tem svetu: kako naj živijo šele potem živi med seboj v miru.
Spodnji Rož. 10. oktober, praznik naših heimatdienstlarjev, je minul pri nas brez vsake slovesnosti. Kmetje in delavci so pridno delali, ker se pač dobro zavedajo, da tistih zlatih časov, katere so jim sedanji koritarji obetali pred plebiscitom nikdar in nikoli ne bo. Le v Borovljah in tam v Resnici pri udovcu so uganjali razni postopači in seveda brezizogibni uradniki svoj dirindaj. Pa tudi lahko. Delomržne postopače plačuje heimatdienst, uradniki pa vlečejo mastne plače in tako bogata dežela, kakor je naša ungeteilt Koroška, jim itak lahko 365 dni v letu da — frei.
Sele. (Nesreče.) Gregor Mak, najemnik Štinove kmetije, je pri napravljanju vejnikov padel z lipe kakih 15 m globoko in si poškodoval hrbtenico. Želimo pridnemu možu, da se kmalu ozdravi. — Vozniku Tomažu Kelih, pd. Pavelnu, pa je pogrnila kobila, s katero je služil kruh. Gotovo hud udarec pri sedanji draginji.
Skočidol—Podravlje. Zvonovi bronasti od { tvrdke Szabo so došli. Blagoslovili jih bomo v nedeljo dne 28. t. m., in sicer one za Podravlje (2) ob osmih, one za Skočidol (4) ob desetih. Med njimi je največji (1200 kg) in drugi (600 kg) — pol dar iz Amerike.
H DRUŠTVENI VESTNIK a
St. Primož v Podjuni. (Igra.) Po dolgem času so naši igralci zopet nastopili na odru. 1 o-krat so uprizorili lepo ljudsko igro „Tihota-pec“. Za predstavo ni vladalo samo veliko zanimanje, ampak tudi udeležba je bila nadvse pričakovanje mnogoštevilna. Naša mala gledališka dvorana pri Voglu je bila nabito polna. Nismo se varali. Igralci so svoje vloge prav mojstrsko izvedli. Vse vlo(r'' ženske kakor moške, so bile izvrstno igrane. Posebno imamo povdariti Štivernikovega Franceta (Rupie Jurija) in očeta Stivernika (Ravnjak JanezaJ, ki svoji vlogi nista samo igrala, ampak z dušo in telesom doživljala. Igra se nam je tako do-padla, da bi jo radi še enkrat videli. Le tako naprej!
S GOSPODARSKI VESTNIK®
Sadjarska opravila v novembru.
Sadje je spravljeno. Jesenska slana je o-parila listje. Rast je prenehala^ popolnoma. Drevje se pripravlja za zimski počitek. Sadjarsko leto je končano.
Za marljivega sadjarja pa napoči z novembrom nova doba dela — potrebnega in koristnega dela.
Ko je drevje popolnoma golo, storimo najbolje, ako prav do čistega pograbimo vse listje pod njim in ga čez zimo porabimo za steljo. Se bolje bi bilo, ako bi ga sežgali. V njem namreč prezimujejo trosi vseh listnih bolezni. Ako listje pustimo na tleh ali na kupih do pomladi, ni čuda, ako bomo imeli prihodnje leto zopet sadno drevje vse bolno.
Poleg snaženja moramo misliti že sedaj na gnojenje sadnega drevja. Hlevski gnoj in gnojnica sta najvažnejši gnojili za sadovnjake. Le kadar nam manjka teh dveh, prikupimo u-metnih gnojil. Hlevski gnoj je sicer najbolj namenjen njivam, kjer ga podorjemo, vendar ga lahko rabimo tudi za gnojenje sadovnjakov, ako ga raztrosimo v pozni jeseni tik pred dežjem ali snegom. Hlevski gnoj, ki ga raztrosimo ob neugodnem času, da ga prepeče solnce ali izsuše vetrovi, je zavržen. Ne trosite gnoja samo okrog debel, ampak enakomerno po vsem sadovnjaku! Naj bo zemlja zmrzla ali 'tala, pokrita s snežno odejo ali kopna, vedno lahko gnojimo z gnojnico, ne da bi se bilo treba bati kake izgube redilnih snovi. Za gnojenje z umetnimi gnojili veliaio ista načela in pravila kakor pri travništvu. Večino umetnih gnojil dajemo zemlji jeseni in pozimi.
Konec oktobra in v začetku novembra lahko sadno drevje presajamo, to pa le v toplih legah, na lahki zemlji in ob primernem vremenu. Boljše pa je vobče, ako sedaj izkopljemo jame, sadimo pa prav zgodaj spomladi.
Prav posebno se moramo jeseni zavzeti za mlado sadno drevje, ki je bilo posajeno šele zadnja leta. Predvsem ne smemo pozabiti, da mu pognojimo in ga zavarujemo proti zajcem. Najprej prekopljemo z lopato drevesni kolobar do 1 metra daleč. Kepe puščajmo cele, da pozimi premrznejo. Potem pa kolobar pokrijmo precej na debelo s hlevskim gnojem, ki ga bomo podkopali spomladi. Kdor se pa nikakor ne more odločiti, da bi prekopal kolobar, naj vendar vsaj ne opusti gnojenja. Nazadnje je treba vsaj jabolčna debla na katerikoli način zavarovati proti zajcem. Mazilo ni nobeno popolnoma zanesljivo. Slama, trnje, čreslo, pripravne deske i. dr. so taka sredstva, ki so zanesljiva, ako so pravilno pritrjena ob deblu.
V drevesnici ta mesec ni posebnega dela, razen da pripravimo zemljo za prihodnji letnik in za sejalnico, kakor je bilo že povedano v navodilih za oktober. Kjer zapade po navadi velik sneg, moramo enoletne cepljence privezati na palice. To pa je mogoče izvršiti le v prav majhnih drevesnicah, kjer je par sto drevesc.
Izmed sadnih škodljivcev najlažje zatiramo v tem mesecu krvavo uš. Malega in velikega pedica, tudi najuspešneje lovimo v temle času, ko brezkrila samica leze po deblu v krono in zalega tam na popje jajčeca.
Jesensko in zgodnje zimsko sadje zori v sadnih shrambah. Vsled neugodnega vremena in slabe shrambe večkrat tudi gnije. Najmanj enkrat na teden je treba pregledati zalogo, po potrebi sadje razbrati in shrambo prezračiti. Svež, mrzel zrak, snaga in red so najboljša sredstva, da se sadie ohrani dolgo sveže in zdravo.	Praktični sadjar.
Naša zunanja trgovina v avgustu. Po u-
radnih podatkih je napram predhodnemu mesecu narastel uvoz in izvoz. Vrednost uvoza se je povečala od 120,6 milijona zlatih kron na 134,3 milijona zlatih kron v avgustu. Izvozna vrednost je narasla v isti dobi od 77,4 milijona na 88,3 milijona zlatih kron. Pasivnost bilance se je torej povečala od 43,2 milijona zlatih kron v juliju na 46 milijonov zlatih kron v mesecu avgustu.
Svetovna žetev. Mednarodni institut za poljedelstvo ceni svetovno žetev pšenice na 822 milijonov meterskih stotov, rži na 295, ječmena na 241 in ovsa na 511 milijonov stotov. Te številke so večje od povprečnega predvojnega donosa (razen pri rži). Upoštevana pa ni Rusija.
Pospeševanje gradbenega gibanja. V prepričanju, da more rešiti problem stapovanjske bede samo gradbeno gibanje in sicer na privatno inicijativo, je stopila vlada v stik z zainteresiranimi krogi, s katerimi je bil sklenjen sporazum, da dovoli vlada za zgradbo stanovanjskih hiš 100 milijard kron državne podpore. Poled tega je izdelan zakonski načrt, ki predvideva za nove gradbe znatne davčne o-lajšave. Tri tretjine vseh izdatkov za zgradbo so popolnoma davka proste, poleg tega na se za nove zgradbe, ako služijo stanovanjskim namenom, za dobo 50 let opušča vsak davek in uživajo take zgradbe tudi glede občinskih doklad posebne olajšave. Na ta način upa vlada, da bo pospešila stavbeno gibanje in tem potom najbolj pripomogla do čimprejšnje rešitve stanovanjske bede.	_____
Neomejen izvoz naših kron v potniškem prometu. Zaradi olajšave potniškega prometa namerava naša vlada izdati naredbo, s katero bo po pismenem dovoljenju Narodne' banke dovoljen neomejen iznos kron. Iznos tujih plačilnih sredstev je že izza februarja 1923. dovoljen v neomejeni količini.
Dunajski trg. Živina:	voli 11.20G do
17.000,	biki 11.300—17.000, krave 11.1000 do
15.000,	teleta 20—25.000, koze 8—10.000, ovce 6—10.500, pitane svinie 22.500—27.000, mesne svinje 24.500—27.500, klavni konji 3500 do
12.000	K za kg žive teže. Meso:	goveje
16.000—40.000, telečje 24—46.000, zrezek 48—64.000, svinjsko 32.000—50.000, povojeno 30—48.000, ovčje 16—30.000, slanina 32.000 do
34.000	K za kg. Jajce 1800—1900 K komad. Sirovo maslo 42—66.000, skuta 16—24.000, jedilno olje 22—28.000 K za kg. S a d j e : jabolka 2500—6000, hruške 2—8000, grozdje 8000 do
16.000,	češplji 3600—4400, orehi 9—20.000,
lešniki 18—22.000, kostanji 9—10.000, brusnice 16—20.000 K za kg. Perutnina:	kokoši
24—30.000, golobi 10—12.000 K za komad. Z e-1 e n j a v e :	krompir 800—1200, zelen grah
12—16.000, zelen fižol 6—9000, kumare 6000 do 7000, paprika 2—4000, paradižniki 2—3000, jedilne buče 1800—2800, zelje 900—1400, kislo zelje 3—3200, špinača 1800—2800, hren 16.000 do 25.000, čebula 1500—2000, česen 3—6000 K za kg. Žito: pšenica 3350—3450, rž 2650 do 2750, ječmen 2450—2750, romunska koruza 2650—2750, oves 2000—2100, ajda 2600—2700, romunsko proso 2400—2500, ješpren 4800 do 5000, fižol 5100—5300, grah 4200-^1700, leča 4400—4600 K za kg. M o k a : zdrob 6300 do 6400, koruzni zdrob 3900—4000; pšenična „0“ 5700—5800, za kuho 5200—5300, krušna 4400 do 4500, ržena 4000—4100; otrobi pšenični 1175—1250, rženi 1100—1150 K za kg. Krma: sladko seno 140—180.000, kislo 120—150.000, detelja 190—210.000, slama 110—120.000 K za 100 kg.
Tržne cene v Zagrebu. Goveje meso prvovrstno, sprednje 24—25, zadnje 26—27 Din; goveje meso druge vrste, sprednje 21—23, zadnje 22—25 Din; teletina, sprednja, 25—28, zadnja 27—30 Din; svinjsko meso 36, Špeh surov 33,50, mast 35—37, prekajeno meso 40 do 45, prekajeni Špeh 40—45 Din. — Kokoši 20 do 35, piščanci 25—70, race 30—40, pitane gosi 125—200, nepitane gosi 50—85, purani 135 do 175, purice 60—125 Din. — Pesa 2,50—3, čebula 2—3, česen 10—12, zelen grah 3—7,50, hren 15—20, kumare 3—5, zelje 1,50—2,50, kislo zelje 5—6, krompir 1,15—1,50, kolerabe
1.50—	3,50, korenje 1,50—7,50, kisla repa 3 do 4, glavasta solata 1—2,50, endivija 0,50—1,50 Din kilogram. — Mleko 3,50—4 Din liter, svež sir 7,50-—10, suh sir 15—17, ovčji sir 30—35, surovo maslo 40—70 Din kilogram. — Jajca
1.50—	2 Din komad. — Jabolka 2,50—8, hruške 3—10, slive 2,50—3, orehi 15—18 Din kilogr.
Žitne cene v Zagrebu. Pšenica 350—370, rž 320—330, ječmen 250—270, oves 275—300, koruza 280—300 Din za 100 kg. Moka (nule-rica) po 6—6,50 Din kilogram.
Borza. Dunaj, 22./X. Dolar 70.560,
10.000	nemških mark 0,013, funt šterling 317.200, francoski frank 4105, lira 3130, dinar 847,	10.000 poljskih mark 430, švic. frank
12.540, češka krona 2089, ogrska 2,35 avstr, kron.
C u r i h, 22./X. Avstr, krona 0,0079, lira 25,12, češka krona 16,62, ogrska 0,0306, dinar 6,85, poljska marka 0,0006 cent.
Berlin, 22./X. Avstr, krona 557.000, funt šterling 180 milijard, dolar 35 milijard, dinar 450 milijonov mark.
a RAZNE VESTI Č3 * 11
Koliko se v Avstriji pokadi. Leta 1922 je
11 tobačnih tovarn izgotovilo 235,270.000 cigar, 4.042,571.000 cigaret in 47.81 centov tobaka. Od tega se je prodalo pri nas 169.695.000 smotk za 40,57 milijard, 3.599,954.000 svalčic za 287,67 milijard, 45.959 centov tobaka za 124,74 milijard in 1270 centov tobaka za njuhla-nje v vrednosti 0,40 milijard kron. Strašanske številke.
Koliko je na svetu ljudi. Iz zadnjih podatkov londonskega statističnega urada je razvidno, da biva na celem svetu 1 milijarda 800 milijonov ljudi. Naveč prebivalcev ima Azija, in sicer 910 milijonov, Evropa jih ima 470, A-merika 182, Afrika 160 in Avstralija s Polinezijo 60 milijonov. Ako se tej vsoti 1782 milijonov prišteje še število prebivalcev nekaterih otokov, o katerih nimamo točnih podatkov, lahko računamo število celokupnega človeštva na 1.800,000.000 liudi. Pred 30 leti je bilo na svetu samo 1.500,000.000 ljudi in je torej število kljub svetovni vojni naraslo za 300 milijonov.
Japonska potresna katastrofa. Po policijskih poročilih se je povodom potresa v Tokiju vžgalo 316.000 hiš, t. j. 71%. skupnega števila stanovanj v glavnem mestu. Število ponesrečenih se ceni na 1,356.000, t. j. 67%. skupnega prebivalstva. Do 6. septembra je znašalo število zgorelih nad 60.000. V Jokohami je bilo od
85.000	hiš uničenih 90%. Sodi se, da število žrtev dosega 110.000, t. j. četrtina prebivalstva. Do 5. t. m. so našteli nad tisoč potresnih sunkov. Pokrajina nesreče se raztega 160 km od severa proti jugu in 200 km od vzhoda proti zapadu. Obsega 5 velikih mest s številnimi kraji, v katerih je bilo 6 milijonov prebivalcev. Notranje ministrstvo in županstvo v Tokiju že proučava nov načrt za zgradbo in regulacijo mesta in dementirajo se vesti, da bi se presto-lica premestila kam drugam.
Pošiljanje otrok do oošti. Londonska pošta je uvedla posebno novost na pošti. Prevaža tudi otroke na večje daljave in jamči za zanesljivo izročitev ..priporočenega blaga“. Stvar je čisto enostavno urejena. Mali potnik z naslovom se odda s spremnico poštnemu uradniku, ki posluje ž njim tako kakor z drugimi poštnimi pošiljkami. Ob velikonočnih praznikih je mnoga Londončanka tako poslala otroke sorodnikom in znancem, pa se je pokazalo, da je
tako pošiljanje jako praktično, posebno v današnjih dragih časih.
H]
NAŠE KNJIGE
s
Aljaževa Slovenska Pesmarica I. in II. del. Tisk in založba Družbe sv. Mohorja na Prevaljah. III. izdaja. Stane vsak del za ude broširan Din 20,—, za neude Din 26,70, vezan 7 Din več. Nobena zbirka napevov ni zanesla tako globoko in tako na široko slovenske umetne in narodne pesmi kot Aljaževa Pesmarica. Že II. izdaja je popolnoma pošla, neprestano pa dohajajo nova naročila za Pesmarico. Zato je Mohorjeva družba priredila novo, III. izdajo. Iz te pa je izločila nekaj pesmi, ki jih je povojna doba sama črtala ali pa so jih izločili glasbeniki kot manj prikladne. Namesto njih pa so se privzele v zbirko nove pesmi raznih skladateljev. Za sedaj to izdanje samo objavljamo in opozarjamo nanje za pesem vneto občinstvo.
Križana usmiljenost ali življenje sv. Elizabete. Spisal dr. Alban Stole. Z dovoljenjem pisateljevim poslovenil p. Hrizogon Majar. lil. izdaja. Izdala in založila Družba sv. Mohorja na Prevaljah. Cena broš. za ude Din 18,—, za neude Din 24,—, vez. 7 Din več. Ni bilo brez povoda, da je^ Mohorjeva družba priredila še III. izdajo življenjepisa te velike svetnice, ki je umela do dna Zveličarjevo zapoved o ljubezni do bližnjega. Zdi se nam, da je za našo materijalistično dobo nujna potreba vprav tako čtivo. Slovenci nimamo skoro nič življenjepisov (monografij) svetnikov, ki jih človek bere kot povest in se neslutno v njegovo dušo naseljuje dobrota, ki jo sedanja doba peha v
Bratje in sestre ne spite!
kot. Vse premalo se pečamo s svetniškim, junaškim življenjem in zato tako malo junaških značajev, tako malo poglobljenega, iskrenega krščanstva. Ce si s tega stališča ogledamo Elizabeto, se nam bo zazdela velika, heroična in bemo kako preprostost, ki se nam zdi za našo dobo neumljiva, lahko umeli in si jo razlagali. —Alban Stolcev jezik je kremenit in zelo težak za dober prevod. V sedanji izdaji je sicer mnogo popravljenega, toda vse še ni. Dolgo in trdo bi bilo, da bi se knjiga po izvirniku čisto prilagodila slovenski govorici. — Knjigo toplo priporočamo.
Ustnica uredništva.
Mak, Borovlje. K dopisu iz Borovelj (Kmečki prijatelji) v 39. štev. našega lista izjavlja uredništvo, da v dopisu ni imelo namena vmešavati se v zasebne zadeve Šerjakovih dedičev, ampak je bil isti naperjen le proti pristranosti oblasti. — Zoran. Dopis iz Glinj m bil primeren. Ostalo pride v kratkem. — Ro-žan 160. Došlo prepozno. Prvi ni primeren, drugi pa zastarel.
KUPIM
VSAKO MNOŽINO DRV, TRDIH IN MEHKIH, KAKOR TUDI STOJEČ IN STAVBENI LES TER HLODE.
PLAČUJEM NAJVIŠJE CENE !
FRANC KROPIVNIK, POSESTNIkTn | LESNI TRGOVEC. BOROVLJE-FERLACH
Kjedomje moj? Vsiovemkem Korotanu?
Vabilo.
Izobraževalno društvo v Globasnici uprizori
dne 28. oktobra ob 3. uri popoldne pri Soštarju Finžgarjevo igro
Veriga
in burko
Ribičeva hči
Med odmori svirajo tamburaši iz Šmihela. K obilni udeležbi vabi	odbor.
110
□K
D

SLJUtENSKA BANICA D. D
(SLAV1SCHE BANK A. G.)
Slovencem na Koroškem!
Vsled ustalitve avstrijske krone si prizadeva vsak, ki ima doma preveč denarja na razpolago, da ga z lepim dobičkom naloži v kak denarni zavod. — Izven češkega ima v Avstriji samo naš jugoslovanski zavod „5lavenska banka d. d. v
Zagrebu11 svojo podružnico na Dunaju.
Naš jugoslovanski zavod ima: Din. 50,000.000.— delniške glavnice, to je preko 40 miljard avstr, kron.
Din. 12.000.000,— rezerve ali preko 10 miljard avstrijskih kron.
Din. 125,000.000.— vlog ali preko 100 miljard avstrijskih kron.
Sirom Jugoslavije ima naš jugoslovanski zavod okoli 20 podružnic in v inozemstvu podružnico na Dunaju in v Ameriki. — Ravnateljstvo omenjenega zavoda poživlja Slovence na Koroškem, da poverjajo našemu zavodu svoje denarne posle in vlagajo pri njem svoje prihranke, ker si bo naš zavod prizadeval, dati svojim sonarodnjakom večje ugodnosti in na vloge višje odstotke, kakor jih morejo pričakovati od nemških zavodov, kijih samo izkoriščajo. Zato si je naš jugoslovanski zavod stavil za nalogo, skrbeti v prvi vrsti za dobrobit naših ljudi, ki se nahajajo izven svoje domovine. Sedež podružnice je
na Dunaju, l„ Augustinerstrasse štev. 8.
102
I


6j6l6K6-6l6^6l6i6[6I6IG^6I6M6j3I6[6i6i(p^6I6I6-6161616I6j6j6j6I6j616j616j6j616'6I6^6^6[6Ig^
Austro -Orientalische T ransportgesellschaft Dunaj
I., Marc Aurelstrasse 5
se bavi z vsemi špedicijskimi in komisijskimi posli, kakor ludi s posredovanjem za nakup in prodajo.
Neposredna zveza z vsemi večjimi mesti v Jugoslaviji.
Vsak teden dva posebna vlaka v Jugoslavijo.	m
f	Ì
Lastnik : Pol. in gosp. društvo aa Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdajatelj in odgovorni urednik: Žlnkovakj Josip, typograf, Dnnaj, X., Etten-
reichgasse 9. — Tiska Lidova tiskarna (Ant. Machàt in družba), Dunaj, V., Margaretenplatz 7.