Mir hnčenio! Svet si želi miru in mirnega gospodarskega razvoja v spravi, sporazumu in enakopravnosti vseh narodov in držav na svetu. Predvsem hočejo mir delovni sloji, ki no~ sijo vsa bremena vojne in vojne politike. Ljudstvo je imelo dovolj prilike pogledati za kulise ali za zastore tako imenovane narodne in patrijotične politike in je videlo tam ostudno pošast pohlepa po oblasti, sili in imetju. Neizmerno velika je ljudska potrpežljivost. Ko so vojne_množice v Rusiji, Nemčiji in Avstriji po dolgoletnem klanju odpovedale pokorščino in tako izsilile mir, so zapadno- in srednje-evropska ljudstva še enkrat prepustila dosedanjim oblastnikom, da uredijo gospodarsko življenje. Rusija in Nemčija sta pognali oblastnike, ki so povzročili vojno ter gonili milijone v smrt in nesrečo, povsod drugod so pa vojni priganjači ostali na krmilu. Ti ljudje, ki uspevajo samo v krvi in nesreči milijonov ljudskega življenja, so začeli ustanavljati mir z orožjem v roki. Shajali so se v Parizu, Londonu, Rapallu, Cannesu in bogzna kje še vse, svet ie pa zastonj čakal, da mu krvave roke dajo mir in gospodarski razvoj. »Zmagovalci «so delili svet, iskali za sebe velike dobičke, za »premagance« so pa kovali in pripravljali vedno težje in silnejše jarme in bremena. To delo oboroženega miru bi se nadaljevalo v brezkrajnost, da ni svet začel uvidevati, da so pravzaprav vsi narodl in vse države premagane in tepene na gospodarskem polju, «zmagoviti« pa samo oni, ki si lastijo pravico druge izžemati in tlačiti. 2elja po miru in izhodu iz gospodarske krize je privedla do genovske konference. Na konferenci so se zbrali zastopniki vseh držav: eni z željo nadaljnega izkoriščanja, in oboroženega miru, drugi pa z zahtevo iskrenega spo razuma rned vsemi narodi sveta. Med prvimi je na prvem mestu Francija, med drugimi pa Rusija kot zastopnica delavcev in lometov in kot država, ki živi svoje samostojno in novo življenje. Francija je skušala pridobiti še druge države za svojo politiko nasilja, Rusija je pa to preprečila s svo jo zvezo z Nemčijo, ki ima nepremagljivo odporno silo za vsak slučaj. Na strani rusko-nemške zveze so vse zahtevs novega duha, vzbujenega iz strašnega trpljenja v strelskih jarkih, iz bede, krvi, ter iz krutega duševnega in telesnega stradanja, Francija je pa proti. Ruski zastopnik |e zahteval načelno in splošno razorožitev, — Francija je oila proti, zahteval je tudi enakopravnost vseh držav v Zvezi narodov — in Francija je zopet nasprotovala. V svoji blazni, človeštvu sovražni politiki je našla Prancija samo enega zaveznika: malo antanto in prav posebno Jugoslavijo. Znano je, da Beograd ne pusti, da bi Jugoslavija postavila važnim dogodkom prave može nasproti, to hlapčevanje pred Francijo, od katere se odmikaJo najboljši prijatelji in zavezniki, je pa že višek nesposobnosti, ki je pri vseh strašnih žrtvah jugoslovanskih narodov še posebne obsodbe vredno. Francija je proti miru, ki si ga ves svet želi, beograjski državnUci, ki toliko govorijo o Slovanstvu in osvobojenju, pa slepo hodijo za njo ter so pripravljeni, pognati ismučeni narod vsaki čas v nove vojne grozote. Beograjski oblastniki so stopili v francosko službo, ko ie ogorčenje ruskega naroda strmoglavilo ruskega carja. lz tega se vidi, da imajo slovanstvo samo na jeziku in da so videli »matjuško« Rusljo samo v carski kroni. Današnje Rusije nočejo priznati in pripravljeni so sodelovati pri vseh nakanah, ki so naperjene v njeno škodo. Pri nas je jjlavno zatočišče vseh ruskih monarhistov in zloglasni general Wrangel se vedno posvetuje z SHS generali. Frandja vodi ves protiruski pokret in naša vlada ji je vedno na uslugo. 2e leta 1920 je rajni minister Vesnič Francotom obljubil 200.CKK) jiigoslovanskih vojakov na pomoč Poljski, ki se je tedaj po francoskem navodilu vojskovala z Rusijo in te žrtve bi se bile tudi lepo na tihem pod pretvezo kake albanske nevarnosti poslale v klavnico, da ni Jugoslovanski klub z vso odločnostjo nastopil proti tej generalsko-diplomatski nakani. Municija, ki je sedaj v Bitolju zletela v zrak, je bila tudi pripravljena za take pohode. Naši oblastniki so jo kupil od Francozov^n ker je že njih navada, da v največji zanikernosti vse prepustijo slučaju, je svoj namen sicer izgrešila, zato pa mesto Bitolj razdejala. Pa kaj zato, — Francozi imajo takega blaga še dovolj, zlasti zastarelega in prav radi ga dajo za dobro plačilo svojim prijateljem, ki so tako zaslepljeni, da si s hlapčevanjem nalagajo še ogromne stroške. Boljših in uslužneiših hlapcev, kot so jim beograjski politiki, si še želeti ne inorejo. Dajo jim odlikovanja, razne pohvale, posodijo kroj za vojaške obleke, pravilnik za vojaške vežbe, za drag denar jim odstopijo star vojni materijal in hvaležnosti r.i konca ne kraja. Ko pa pride SHS finančni minister v Pariz prositi za posojilo, mu Francoz hladno obine hrbet. Oblastniki države SHS dobivajo v Parizu tudi vspodbudo za notranje boje proti Hrvafski, Sloveniji, ^osni, Dalmaciji, Črni gori in Macedoniji in ker jim to odobravanje in podpihovanje vseh centralističnih nakan toliko laska in prija, se niti ne zavedajo, kam drvijo v svoji politiki na zunaj in na znotraj. Doma podirajo mostove pravega in trajnega sporazuma, na zunaj pa hočejo z vso silo pntegniti v kolo vojnih hujskačev tudi izmučeni jugoslovanski narod baš sedaj, ko smo tako potrebni miru in ko vcs kultumi svet khče: Mir hočemo! Proč z vojnimi zločinci!