Čitalnica | Recenzije 321 Lana Zdravković in Tisa Zavrtanik Drglin Spodbujanje primerov dobrih praks na področju socialne in solidarnostne ekonomije Poročilo o projektu Socialna in soli- darnostna ekonomija kot razvojni pristop k trajnosti v Evropskem letu za razvoj 2015 in naprej – SSEDAS: 1. februar 2015–31. januar 2018. Projekt Socialna in solidarnostna ekonomija kot razvojni pristop k traj- nosti v Evropskem letu za razvoj 2015 in naprej (SSEDAS), 1 je bil namenjen krepitvi kompetenc razvojnih in social- noekonomskih mrež na 55 ozemljih (46 v Evropi in devet zunaj nje), natančneje v 32 državah sveta, od tega v 23 čla- nicah EU 2 in devetih državah Latinske 1  Projekt delno financira Evropska unija, kot partner iz Slovenije pa je pri njem sodeloval Mi- rovni inštitut. 2  Projekt se je izvajal od 1. februarja 2015 do 31. januarja 2018, in sicer v partnerstvu nasled- Amerike, Afrike in Azije (Brazilija, Bolivija, Urugvaj, Tunizija, Mavricij, Mozambik, Indija, Malezija, Palestina). Projekt je bil namenjen raziskovanju, zagovorništvu, ozaveščanju in spodbu- janju primerov dobrih paks na področju »zapolnitve vrzeli« med razvojnim sode- lovanjem ter socialno in solidarnostno ekonomijo (SSE), kar vključuje krepitev zavedanja javnih institucij, nevladnega sektorja in najširše javnosti o tem, kako lahko spremembe pravnega okvira in javnih politik okrepijo povezavo med SSE ter bojem proti revščini. Pomemben poudarek projekta je bil na boljšem ozaveščanju prebivalcev teh ozemelj glede pomena SSE za boj proti revščini. Zato je bila narejena tudi primerjalna raziskava, s katero smo želeli dobiti uvid v različne prakse SSE glede na raz- iskovana ozemlja, prav tako pa poiska- ti njeno skupno definicijo. 3 Upoštevali smo primere, ki delujejo skladno s njih nevladnih organizacij: COSPE in Fairwatch (Italija), Südwind (Avstrija), INKOTA (Nemčija), DEŠA-Dubrovnik (Hrvaška), KOPIN (Malta), CERAI (Španija), Fundacija koalicije za pravično trgovino (Poljska), Ekumenska akademija Praga (Češka), Pravična trgovina Hellas (Grčija), Mondo (Estoni- ja), Balkanski inštitut za delo in socialno politiko (Bolgarija), CARDET (Ciper), Proetična trgovina (Finska), Ressources Humaines Sans Frontières (Francija), The Co-operative College in Think Glo- bal (Združeno kraljestvo), Fundacija Cromo in Fundacija za razvoj demokratičnih pravic – Dem- Net (Madžarska), Instituto Marquês de Valle Flôr (Portugalska), Fundacija TERRA Mileniul III (Ro- munija), Slovaški center za komunikacijo in razvoj (Slovaška), Mirovni inštitut – Inštitut za sodobne družbene in politične študije (Slovenija), Action pour le Développement ASBL – SOS FAIM (Belgija), Green Liberty (Latvija), Waterford One World Cen- tre (Irska). 3  Vse ugotovitve v besedilu povzemamo po poročilu o SEE, ki je objavljeno na http://www. mirovni-institut.si/projekti/susy/ in http://si.soli- darityeconomy.eu/. Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo | 271 | Čitalnica 322 prevladujočim razvojnim modelom, a se hkrati zavzemajo za inovacijo in gra- ditev alternativnih razvojnih modelov. Raziskovalna aktivnost je potekala v štirih fazah: 1. identifikacija najmanj dvajse- tih relevantnih sogovornikov v vsaki državi, ki so predlagali po tri primere dobre prakse SSE; 2. na podlagi poglobljenih inter- vjujev z relevantnimi sogovorni- ki smo izbrali najboljši primer v vsaki državi; 3. po opravljenem izboru smo opravili še pet intervjujev s soustvarjalci izbranega primera dobre prakse, da smo ugotovili, kako dejansko deluje; 4. na koncu je bilo izdelano končno poročilo s poglobljeno analizo vseh dobrih primerov SSE ozi- roma značilnih izkušenj s temi primeri. 4 Raziskovalci smo se soočali z raz- ličnimi definicijami SSE glede na vpliv lokalnih razmer ter glede na vire in podatke ter informacije, iz katerih smo izhajali, prav tako pa glede na vsebi- ne različnih zaznanih in izbranih dob- rih primerov. V večini primerov smo SSE opredeljevali kot »kooperativno« ali »socialno« ekonomijo, ki jo najbo- lje opišejo spodaj navedeni primeri iz severnih in vzhodnoevropskih držav. 4  Za dober primer povezovanja področij SSE ter razvojnega sodelovanja v Sloveniji je bila izbrana Skuhna – Svetovna kuhinja po Slovensko oziroma socialnopodjetniški projekt, ki sta ga razvila Zavod Global in Zavod Voluntariat skupaj z migranti in migrantkami, živečimi v Sloveniji. O tem in vseh drugih primerih so bili narejeni tudi krajši predstavitveni videi, ki so prosto dostopni na YouTube kanalu SUSY. V Sredozemlju, zlasti v Franciji, Italiji, Španiji in na Portugalskem, se koncept pojavlja v jasnejši obliki, z izrazitim soci- alnim poudarkom in večjo avtonomijo. Vsi subjekti, ki so bili analizirani v prvi fazi raziskave, in tisti, ki so bili izbra- ni kot dobri primeri, spadajo v enega od treh glavnih sektorjev, vključenih v RIPESS-ovo definicijo SSE. 5 Pri projektu je sodelovalo devet držav severne in srednje Evrope, v kate- rih se je raziskovalo osemnajst dobrih primerov. Za te države je značilno, da nimajo urejenega pravnega okvira, ki bi urejal to področje – najpogosteje se govori o socialnem podjetništvu. Na primer, v Avstriji je solidarnostna eko- nomija enačena s socialno ekonomijo in večinoma spada v tretji sektor. Na vzhodu Dunajske regije deluje pobuda Solidarity Agriculture, ki jo nehierarhič- no soustvarja skupina ljudi, ki si priza- deva prevzeti nadzor nad proizvodnjo hrane. Nastala je leta 2012, svojo pra- kso pa je razvila z zgledovanjem po množičnih zasedbah zemlje v Latinski Ameriki. Svoje delovanje kombinira z izobraževalnimi dejavnostmi in politič- nim angažmajem, v katerem sodelujejo tudi z mestno oblastjo. Drugi avstrijski dober primer je društvo InterSol, ki že od leta 1992 deluje v zahodnem delu Salzburške regije. Sodeluje v sektor- ju razvojnega sodelovanja in politične organizacije, ki podpira pobude soli- 5  RIPESS, ki velja za najrelevantnejšo svetovno mrežo SSE, jo definira kot »gibanje, ki želi spre- meniti celoten ekonomski in socialni sistem, v katerem bi se vzpostavil nov model razvoja, pri katerem bi se upoštevale vrednote solidarno- stne ekonomije. Gre za dinamiko vzajemnosti in solidarnosti, ki povezuje individualne interese s kolektivnimi.« (www.ripess.org) Čitalnica | Recenzije 323 darnostne ekonomije v Avstriji. So del avstrijskega sektorja za razvoj, tako da imajo neposreden vpliv na vladne poli- tike. V Združenem kraljestvu se pojem SSE redko uporablja, prevladuje koncept socialnih podjetij, ki zaobjema alterna- tivne in kolaborativne oblike ekonomije (vse od posameznikov pa do večjih zdru- ženj) in dejavnosti. V okviru projekta je bila za dober primer izbrana pravična trgovina Zaytoun, ki od leta 2004 deluje v Londonu ter uvaža in preprodaja pale- stinske ekološke proizvode. Kot drugi primer pa je bilo predstavljeno socialno podjetje Manchester Home Care (ali CASA Manchester), ki je v lasti zaposlenih (kar v tem primeru pomeni, da lahko zapos- leni šest mesecev po podpisu pogodbe sodelujejo pri sprejemanju odločitev v podjetju). CASA Manchester se od leta 2004 vzpostavlja kot servis oskrbe in podpore starejšim prebivalkam in pre- bivalcem na domu. Podjetje praviloma zaposluje dolgotrajno brezposelne ali pa tiste, ki jih prištevajo med ranljivej- še družbene skupine. Belgija nekoliko izstopa od drugih severnoevropskih in srednjeevropskih držav, saj že vse od leta 1994 povezuje projekte razvojne- ga sodelovanja s projekti solidarnostne ekonomije na svetovni ravni. Izbrana dobra praksa, socialno podjetje Autre Terre iz Liega, deluje po vsej Belgiji, njen cilj pa je razvoj skupnih programov z lokalnimi organizacijami v Zahodni Afriki in Peruju na področju varnosti prehranjevanja in upravljanja odpadkov – reciklaže. Na Finskem je ideja SSE precej nova, pobude s tega področja so vzniknile šele pred kratkim. Tako je zato, ker sta socialna država in državna blagi- nje še vedno močni, kar pomeni tudi državno podporo dejavnostim »tretjega sektorja«. Drugod, recimo v Nemčiji, je postal javni sektor šibkejši, zato so pobude SSE pogostejše. Veliko aktivi- stov iz Nemčije je vključenih v spletno platformo foodsharing.de, namenjeno razdeljevanju hrane, ki bi bila sicer zavr- žena (v Nemčiji vsako leto zavržejo 18 milijonov ton hrane, od tega 10 mili- jonov ton užitne). Platforma, ki deluje tudi v Švici in Avstriji, vzpostavlja sis- tem zaupanja, nikomur namreč ni treba dokazovati, da nima sredstev za hrano, kar povečuje število udeleženih, sploh tistih, ki se sicer ne bi upali ali želeli vključevati. Temelji tudi na ideji, da vsakdo vzame toliko hrane, kolikor je potrebuje. Drug nemški dober primer je Berlin Food Policy Council, državljanska pobuda, sestavljena iz prostovoljcev, ki povezujejo kmete, aktiviste vrtičkarje, predstavnike nevladnih organizacij in pobud, osredinjenih na deljenje hrane, akademike in politike. Združili so svoje glasove, da bi tako učinkoviteje vplivali na mestne oblasti pri doseganju čim bolj trajnostne politike hrane in pre- hranske suverenosti. Na Poljskem je več kot 10.000 soro- dnih pobud, od teh jih ima najmanj 7000 status kooperative, večinoma s sedežem v prestolnici in večjih urbanih središčih. Večji del pobud SSE se izvaja v sektorju izobraževanja, športa in rekre- acije ter socialne varnosti. Ščepec sveta ali Szczypta Świata je družinsko podje- tje, ki obstaja že enajst let. Gre za prvo pravično trgovino v jugozahodni regiji Poljske, ki se osredinja na povezovanje potrošnikov s proizvajalci »globalnega Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo | 271 | Čitalnica 324 juga« z željo, da bi jim omogočili razvoj lokalnih podjetij, da bi podprli individu- alne umetnike in manjše kmete. V Latviji, Estoniji in na Irskem je koncept SSE relativno slabo razvit. Na Irskem je večina organizacij in pobud, podobno kot v Združenem kraljestvu, opredeljenih kot socialnih podjetij, oz. še konkretneje, kot obrti, ustanovlje- nih za določene namene in ločenih od državne intervencije. Zaposlujejo od petindvajset tisoč do trideset tisoč ljudi. Dobra praksa, ki je bila predstavljena, spodbuja ljudi z nizkimi dohodki (prete- žno moške iz lokalnega okolja), da vzdr- žujejo skupnostne vrtove in restavracije preskrbujejo s specializiranimi ekolo- škimi produkti. Latvija ima razmeroma malo organizacij, ki bi jih lahko umestili med SSE. Kot je potrdila tudi raziskava latvijske gospodarske zbornice, se med SSE prišteva le okrog tri odstotke orga- nizacij. Izbrani dober primer Partners in Ideas Fund (PIF) je zasebna dobrodelna organizacija, katere cilj je razvijati druž- beno odgovornost, tako da spodbuja in širi ideje filantropije ter povezuje soci- alno odgovorna podjetja in posame- znike. Upravlja tudi dobrodelno trgo- vino Second Breath v Rigi, ki deluje po metodi ponovne uporabe. V Estoniji je vzpostavljena Mreža estonskih socialnih podjetij, katere cilj je popularizirati ideje SSE ter izboljšati pravno podlago za podobne organizacije. Posebej so ome- nili primer socialnega podjetja Mondo, ki upravlja pravično trgovino s prodajo izdelkov z globalnega Juga. Nekateri primeri v Estoniji so tudi med bolj inova- tivnimi, recimo kmetija s terapevtskimi konji, ki sodeluje tudi z različnimi bolni- šnicami in jo finančno podpira država. V osmih državah sredozemskega območja je bilo obravnavanih sedem- najst primerov dobrih praks, kar kaže na bogato zgodovino in dobro razu- mevanje koncepta SSE. V Italiji je SSE eden izmed sektorjev z najvišjo doda- no vrednostjo. Tako nekoč kot danes igra glavno vlogo na lokalni ravni, tako v smislu kohezije, kot tudi sprožilke lokalnega razvoja. Okrog osemnajst odstotkov prebivalstva (tj. okoli sedem milijonov ljudi) je vključenih v različ- ne oblike kolektivne proizvodnje ali nabavnih verig in približno sto petdeset tisoč ljudi je povezanih s kolektivni- mi oblikami proizvodnje. Dober primer Arvaia je kmetijska kooperativa, ki so jo ustanovili državljani in organski kmetje. Gre za prvo tovrstno obliko delovanja, katerega model temelji na sodelovanju in povezanosti med kmeti in potro- šniki, skozi katerega si vsi sodelujoči delijo odgovornosti, tveganja in koristi. Gradijo neposredne stike, saj pri dosta- vi ne posredujejo trgovine. Od podob- nih primerov se razlikuje v tem, da delu- je na javni, tj. občinski zemlji. Socialna kmetija Biocolombini iz Toskane, ki deluje že od začetka dvajsetega stole- tja, na osemnajstih hektarih kmetijskih površin prideluje organske pridelke. Pet zaposlenih prihaja iz držav globalnega Juga, trije pa so iz ranljivih skupin. V Italiji sta bila v projektu poudarjena še dva dobra primera: neformalna mreža Salento in združenje REES Marche, ki povezuje različne subjekte in razvija nove ekonomske modele, ki temeljijo na ekologiji, skupnem, pravičnosti, soli- darnosti in novi pristni demokraciji. V Franciji SSE prispeva deset odstot- kov bruto družbenega proizvoda. V Čitalnica | Recenzije 325 sektor je vključenih približno dvesto tisoč podjetij, ki zaposlujejo dobra dva milijona ljudi – kar je vsak osmi zaposleni v zasebnem sektorju. V zadnjih desetih letih je ustvaril 44.000 novih zaposlitev oz. se je sektor pove- čal za 23 odstotkov, medtem ko je bila rast zaposlovanja v drugih sektorjih sedemodstotna. ATIS (Association Territoires et Innovation) je bil prvi izmed francoskih izbranih dobrih primerov. Gre za neprofitno organizacijo, usta- novljeno leta 2012 v Pessacu, v regiji Aquitaine. Nastal je s ciljem spodbu- janja družbenih pobud, ki povezujejo potencialne pobudnike projektov ter lokalne socialne potrebe. ATIS spodbuja razvoj socialnih in solidarnostnih pod- jetij tako, da povezuje povpraševanje in ponudbo na določenem območju, prav tako pa pomaga oblikovati ponud- bo, tako da ustreza povpraševanju. Zavzema se za podporo in pomoč tistim projektom, ki so uresničljivi in koristni tudi dolgotrajno. Drugi dober primer, raziskan v sklopu projekta, je Enercoop, kooperativno združenje iz leta 2005, ki je dejavno v vsej Franciji. Je edini dobavitelj stoodstotno obnovljive elek- trike v neposrednem stiku s proizvajal- ci. Njegovi ustanovitelji so Greenpeace, Bicoop, Hespul, CLER, Friends of the Earth in La Nef. V Španiji se SSE pojavlja kot real- na možnost za drugačno ekonomijo, ki se v zadnjih desetletjih uveljavlja kot preporod preteklih socio-ekonom- skih izkušenj in tradicij. Marca 2011 je vlada sprejela Zakon o socialni eko- nomiji, s katerim so želeli utrditi pre- poznavnost in vidnost SSE ter zagotoviti večjo gotovost za izvajanje tovrstnih dejavnosti. Španska poslovna konfede- racija za socialno ekonomijo je izjavila, da je socialna ekonomija ključni socio- -ekonomski dejavnik z več kot 45.000 organizacijami, ki ustvarjajo 10 odstot- kov BDP in 12 odstotkov zaposlitev v državi. Red de redes de economía alter- nativa y solidaria (REAS) je konfederal- no partnerstvo osemnajstih mrež (šti- rinajst od teh jih je vezanih ozemeljsko ali sektorsko), ki združuje več kot 500 subjektov in podjetij, v njem pa sode- luje več kot 38.000 članov – ob tem še 8300 zaposlenih za potrebe specifičnih nalog –, ki ustvarijo 335 milijonov evrov letnega prometa. Almocafre je nepro- fitna kooperativa v Còrdobi, ki se ukvar- ja z aktivnostmi pravične trgovine ter proizvodnjo in prodajo kmetijskih pri- delkov. Drugi primer, pod imenom Terrabona, se osredinja na organ- sko kmetijstvo s ciljem spodbujanja socialne in delovne integracije ljudi s fizičnimi in psihičnimi ovirami. Aktivnosti te kooperative so proizvodnja, prodaja in predelava lastnih izdelkov. V projekt je bil vključen tudi dober primer The Agroecological Agriculture Fair, organska kmetijska tržnica v Zaragozi, ki omogo- ča neposredno povezavo med pridelo- valci in potrošniki ter spodbuja ekolo- ško kmetijstvo – vsak, ki želi na tržnici prodajati svoje izdelke, mora namreč imeti certifikat ekološke pridelave. Za Grčijo je ideja SSE dokaj nova – koncept se je porajal v času krize (od leta 2008). Večina pobud je ne glede na to, ali so legalizirane, mlajša od treh let. Obstoječe vključujejo velik spek- ter dejavnosti in med njimi je opaziti veliko mero sodelovanja – poskušajo namreč slediti najbolj gorečim potre- Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo | 271 | Čitalnica 326 bam in zahtevam prebivalstva. Tako so se postopoma začele uveljavljati in so postale nekakšna zamenjava za izginja- jočo socialno državo. BioMe je trenutno prvi in edini samoupravni proizvodni obrat v Grčiji, ki zadnja štiri leta deluje v vzhodnem delu Soluna. Nekoč cvetoče industrijsko podjetje je propadlo in ope- harjeni delavci so s samoorganizacijo prevzeli tovarno v svoje roke. Delavci v BioMe proizvajajo naravna čistila, pri čemer sledijo vodilu, da mora biti izde- lek vsem dostopen in tudi okolju pri- jazen – zato uporabljajo tradicionalne postopke. Še eden od grških primerov, predstavljenih v projektu, je Solidarity for All. Gre sicer za nacionalno organiza- cijo, ki pa se najbolj osredinja na regijo Attica. Ponuja koordinacijo, praktično pomoč in asistenco različnim pobudam SSE po vsej državi – vse od socialnih klinik in lekarn do skupinskih kuhinj in distributerjev hrane. Cilj organizacije je medsebojno povezovanje, komunici- ranje in usklajevanje različnih struktur, gibanj in pobud, ki so nastale kot odgo- vor na t. i. grško dolžniško krizo. Tudi Ciper ima močno zgodovino socialne ekonomije, ki se je vzpostavi- la skozi kooperative vse od leta 1904. Leta 2012 je na Cipru delovalo več kot sto kooperativ, ki so bile pravno pripo- znane in varovane. Slaba stran tega je, da so se druge oblike socialnih in soli- darnostnih organizacij izgubile v tem pravnem okviru in imajo v svojem delo- vanju veliko omejitev. Vseeno obstaja veliko organizacij SSE, ki se ukvajajo z zagovorništvom, podporo ranljivim sku- pinam, okoljskimi in drugimi skupno- stnimi dejavnostmi. Kot dober primer je bila izbrana Anakyklos Perivalontiki, najstarejša organizacija SSE na Cipru, ki ne spada med kooperativne družbe, deluje pa na področju reciklaže oblačil in drugih podarjenih izdelkov. SSE so se začele na Malti razvijati šele v zadnjih letih, zlasti po priklju- čitvi EU. Zaradi pomanjkanja ustrezne regulacije in koordinacije med akterji ni zadostne državne podpore pobu- dam SSE, kar omejuje potencial, ki bi ga te lahko imele. Predstavljeni dober primer, Koperattiva Rurali Manikata, je kmetijska kooperativa v vasi Manikata. Skrbi za ohranjanje zgodovinskih stavb v zaščitenem območju in narodnem parku Majjistral ter tradicionalnih kme- tijskih praks, ki so bile vedno poglaviten vir zaslužka za lokalno prebivalstvo. Na Portugalskem se je v zadnjih tridesetih letih sektor SSE razvijal z izje- mno hitrostjo – med letoma 1997 in 2007 se je rast socialnih organizacij povečala za skoraj 90 odstotkov – in posledično danes združuje približno 200.000 aktivnih podpornikov in več kot 50.000 organizacij. Od leta 2010 je sektor SSE vključen tudi v načrtova- nje državnega proračuna. ADREPES (The Association for the Rural Development of Setubal Region) je združenje javnih in zasebnih institucij, delujoče od leta 2001. Zavzema se za razvoj ruralnega področja na Setubalskem polotoku, kar poskuša doseči s povezovanjem potro- šnikov z lokalnimi pridelovalci. Drugi dober primer, ki je bil predstavljen, je Monte – neprofitno zasebno združenje, ki že dvanajst let promovira socialni in ekonomski razvoj predvsem na rural- nem območju Central Alentejo. V sedmih vzhodnoevropskih drža- vah je pri projektu sodelovalo enajst Čitalnica | Recenzije 327 izbranih dobrih praks. Videti je, da je koncept SSE na tem območju zaradi določene podobnosti s »socialističnim modelom«, ki je od padca berlinskega zidu manj priljubljen, nekoliko obroben. Socialna ekonomija je pogosto razum- ljena kot »tretji sektor«, bolj razširjen in sprejet je model »socialnega« pod- jetništva. A posebnost je, da številni primeri namenjajo izrazito pozornost socialni vključenosti ranljivih družbe- nih skupin z zaposlovanjem, izobraže- vanjem in usposabljanjem. Marsikateri primer je zaživel s pomočjo financiranja socialnih skladov EU ter nato nadalje- val samostojno pot. Na Madžarskem ni posebnega zakona, ki bi definiral SSE. Dober primer je pravična kmečka tržni- ca Szimpla, ki od leta 2012 deluje v cen- tru Budimpešte, in zagotavlja možnost majhnim lokalnim pridelovalcem, da ob sprejemljivih najemninah za uporabo stojnic prodajajo svoje izdelke. Mecsek Zöldút Association, ustanovljena 2012, je socialna neprofitna pobuda lokal- nih prebivalcev, namenjena promociji solidarnostne, trajnostne, lokalne eko- nomije, ki jo povezuje s turizmom ter zaposluje invalide. Bolgarija je pred kratkim sprejela akcijski načrt za SSE, iz katerega je razvidno, da imajo lahko socialna pod- jetja pomembno vlogo pri trajnostnem razvoju. Kot dober primer navajajo Banko hrane, ustanovljeno leta 2012 v Sofiji, ki si prizadeva za zmanjševanje količine odvržene hrane ter zagotavlja skrb in prehransko podporo za migran- te, tako da ustvarja povezavo med pre- hransko industrijo in organizacijami, ki s hrano oskrbujejo prebežniška zavetišča ter migrante zunaj njih. Bakery Social Club, ustanovljen leta 2013, je socialno podjetje iz Gabrova, ki se ukvarja s peko kruha in pekovskih izdelkov ter organi- zacijo dogodkov s kulturnim, socialnim in izobraževalnim programom za mlade in odrasle s posebnimi potrebami, cilj pa je njihova socialna integracija. SSE je na Češkem relativno nova ideja in je dojeta predvsem kot koncept, ki pomaga deprivilegiranim skupinam, tako da se večina socialnih podjetij tudi fokusira na njihovo zaposlovanje. Ni pa jasnega razlikovanja med social- nimi podjetji in organizacijami, ki se osredinjajo na solidarnostno načelo, ali nevladnimi organizacijami. Četudi so pravni okvir, ki regulira SSE, v Romuniji sprejeli šele pred kratkim, ima ta kon- cept tam dolgo zgodovino. Eno prvih tovrstnih podjetij, kmetijsko-proizvodna družba The Phalanstery, je bilo ustanov- ljeno že 1835. V zadnjem desetletju je bil ustanovljen Inštitut za socialno ekonomijo; svoji podružnici sta odprla tudi NESsT (An International organizati- on) in Impact Hub (International Network of Co-Working Space). Na Slovaškem ni posebnega zakona, ki bi urejal področje SSE, na splošno je koncept razumljen kot pomoč deprivilegiranim skupinam. Finančni vložek države v ta sektor je zelo majhen. Večina pobud SSE tako deluje znotraj nevladnega sektorja. Na Hrvaškem prav tako ni krovne zakonodaje o SSE, razen tiste o koope- rativah. SSE je prisotna le bežno; javne oblasti jo marginalizirajo, kar je razvi- dno iz nacionalnih dokumentov, kjer je SSE omenjena zgolj v Nacionalni strate- giji za razvoj civilne družbe 2006–2011, Strategija razvoja socialnega podje- tništva 2014–2020 pa se izvaja zelo Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo | 271 | Čitalnica 328 počasi. Socialna kooperativa Prijateljica zaposluje invalide pri projektu reciklaže plastičnih sveč in lučk in izdelovanja daril iz mavca, gline in parafina. V Sloveniji je uradno, razen koope- rativ, prav tako govor le o socialnem podjetništvu, kot ga definira zakon iz leta 2011. Do januarja 2015 je bilo za ta sektor pristojno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, trenutno pa je pristojno Ministrstvo za ekonomski razvoj in teh- nologijo. Kot dober primer omenjamo Skuhno – Svetovno kuhinjo po Slovensko, inovativen projekt socialnega podje- tja, ki temelji na vzpostavitvi mostu med migranti in lokalno skupnostjo na podlagi prehranskih potreb. Podjetje na eni strani izboljšuje socialni položaj migrantov, saj lahko v Skuhni delajo (predvsem) kot kuharji, na drugi strani pa razbija stereotipe in ksenofobijo o migrantih ter krepi solidarnost z njimi. Viri KONČNA ANALIZA RAZISKAVE SSEDAS (2017): Preobrazbena ekonomija: izzivi in omejitve socialne in solidarnostne ekonomije (SSE) na 55 ozemljih Evrope in sveta. Dostopno na: http://www.mirovni- institut.si/wp-content/uploads/2017/05/ prevod-ssedas.pdf (29. januar 2018). MIROVNI INŠTITUT (N. D.): Socialna in solidarnostna ekonomija kot razvojni pristop za trajnost v Evropskem letu za razvoj 2015 in naprej – SUSY. Dostopno na: http://www.mirovni-institut.si/ projekti/susy/ (21. januar 2018). RIPESS. Dostopno na: http://www.ripess.org/ (22. januar 2018). SUSY. Dostopno na: https://www.youtube. com/channel/UCRy4hjD4SJg1Oo_ OOapXhcg (22. januar 2018).