Anketa učiteljic o gospodinjsko nadaljevalnem šolstvu. Tovarišice, lepo in hvaležno polje dela se vam odpira!— Nujna potreba izobrazbe učitel.jic za gospodinjsko nadaljevalno šolstvo. — Odsek pover- jeništva UJU hoce vztrajno podpirati delo učiteljic. (Konec.) Tov. referentka Pleškova pojasnuje na vprašanje tov. Mencina, kako si predstavlja scxlelovanje druge učiteljice odnosno pomočnioe pri pouku v gosip. nad. šolah. Ako je več kot 10 učenk, je ta nujno potrebna in napraviti je treba dva oddelka. Pomočnica je tudi labko kaka šivilia ali dobro izvežbana gospodinja. Vodi šivanje ali nadzira druga gospodinjska dela, kakor pranje, likanje po navodilih glavne učiteljice. Tov. Sušnikova: Meni pomaga navadna šivilja, ki dela pod mojim nadzorstvom in sem % njo prav zadovoljna. Tov. Bregantova vprašuje, če se da dekletom tudi prilika pospravljati spalnico in kje. Tov. Pleškova omenja, da se dekleta uče pospravljati jedilnico. Tov. Beaigerjeva je mneriija, da ie pospravljanje spalnice zelo važno, ker se ji je pripetilo na tečaju, da so dekleta vprašala, čemu sta potrebni dve rjuhi. Tov. poverjenik A. Skulj: Taki slučaji drastično osvetljujejo razmere, v katerih živi marsikje naše ljudstvo. Zato je predvsem potreba, da ima uoiteljica nekaj življenske izkušnje. ker je pogosto treba dati dekletom šele najenostavneiše pojme o gospodinjstvu in higijeni in mora, zato teorija stopiti v ozadje. Tov. Dolinarjeva želi, da bi se na kak način omogočila udeležba večjega števila deklet pri pouku. Tov. V. Zupančičeva: Kjer je mnogo mladine, naj se vzporedno vršita dva tečaja. Tov. Pleškova vzdržuje svoje mnenje, da je teoretski pouk tudi zelo potreben zato, ker pokaže teorija namen dela in uči misliti. Delo se vrši z razumom in učiteljica sama ima od takega pouka in priprave nanj svoj dobiček. Učni čas. Tov. poverjenik A. Skulj: Treba je, da se razgovorimo tudi o učnem času, to je težavno vprašanje. V poštev bi prišel le četrtek. Tviv. Marinkova: Na šolah z nerazdeljenim poukom četrtki niso prosti. Tov. Rakova: Pri nas v Mostah, kier so v©5inoma delavski ntroci, je mogoč pouk le po 7. uri zvečer. Ob nedeljah pa traja pouk ves dan. Tov. Rupnikova navaja, da ije ponekod učiteljica fizično prešibka, da bi poleg drugega napornega dela še zmogla delo na gosp. nad. šoli. Naj bi se za take šole namestila posebna strokovna učiteljica, ki bi v določenem okolišu po nekem vrstnem redu poučevala en dan na ani, en dan na drugi šoli. Tov. poverjenik A. Skulj: S tem bi odvzeli to šolo osnovnošolski uoiteljici, ko bi jo baš z nio radi približali ljudstvu. Tega ne moiremo dopustiti. Tov. Engelmanova: V izjemnih slučajih bi lahko prišlo na pomoč Kolo jugoslov. sester in bi poslalo svojo potovalno učiteljico. Tov. Mencin: Vrnimo se k predmetu! Pouk je na deželi mogoč le enkrat na teden in trcba je na ta ali oni način doseči, da bo dotična učiteljica ta dan drugega pouka prosta. Pouk se bo običajno vršil ob četrtkih od 8. ure zjutraj do 5. urs zvečer in to v zimskih mesecih. Tov. referentka se Ije izrekla za to. da bi <se pouk tudi v poletnih mesecih, dasi bolj poredko vršil in to radi predmetov, ki jih pozjmi ni mogoče praktično poučevati. Vendar je treba upe'javo >poletnega pouka prepustiti dobri volji učiteljice, siliti k temu se je ne bo dalo. Tov. poverjenik menL da se je dela oprijeti takoj. Učni čas se mora določati po krajevnih razmerah. Tudi učni prostori se dobe, ako je ljudstvo stvari naklonjeno. Prosvetna oblast naj oprosti, ako drugače ni mogoče učiteljico za določen dan v tednu pouka v osnovni šoli in ako drugače ne kaže, naj jo nadomešča drugo učiteljstvo, k'i pri nadaljevalnem pouku (ne sodeluje. Učna snov, učni načrt, učila. Tov. Hreščak se oglaša z ozirom na splošno važnost tega vprašanja. Treba ie fiksirati, da ta šola ne more biti strokovna, ampak vzgojna. Po- vdarja naj se, da ie naloga žene sodelovati na narodovem goispodarskem \\\ kulturnerh napredKu. Odpirati ji je treba oči, da razurne švoj cas;' sintezo tega časa in niegove potrebe. Priporoča tovarišicam, da se zanimajo za ljudsko prosveto na Danskem in za literaturo o ljudski visokj šoli. Tov. Mencin: O tcm, kakšen značaj Lmej nadalievalna šola, se je vršilo že mnogo debat. Pridružujem 'se stališču, ki so si ga osvojili v sosednih alpskih deželah, da nadaljevalna šola ne bodi strogo strokovna pa tudi ne kaka ustanova za splošno izobraževanje, anrpak «aj kot praktična poklicna in vzgoina šola služi življenskim potrebam in' nalogara onega stanu, ki mu ie nameniena in naj nosi njegovo obiležje. Glede učnega načrta je zato, da se omeji rna najvažnejše, najpotrebnejše stvari, ker je bolje obravnavati manij snovi in to dobro, kot povsočl nekaj in nikjer nič; zaito se mu zdi učni načrt, kakor si ga zamišlja tov. referentka nekoliko preobširen. Tov. Pleškova: Pri sestavi učncga naičrta in izbiri učne snovi se je treba predvsem ozirati na krajevne razmee. Ako je n. pr. v kakem kraju mlekarstvo močno razvito. je prav. ako se mu posveti v gospod. šoli nekaj ur. Izobrazba ueiteliic za gosp. šolstvo. Tov. Jerica Zemljanova opozarja, sklicevaje se na svoje bogate izkušnje kot strokovna učiteliica, na ovire in težave, ki jih bomo srečavali pri izvedbi načrtov. Tovarišice naj naloge ne jemljejo prelahko. Težka in trnjeva je pot do cilja. Brez dobre strokovne dzobrazbe naj se učiteljica ne loti dela. Treba ji je torej dati najprej priliko, da si to pridobi. Tov. Pleškova je istega mnenja in opozarja na to, da je ljudstvo napram dolu, ki je plačano. bolj kri-tično, kot napram delu. ki ga brezplaono opravljamo. Tov. poverjenik ie mnenja, da jc gotovo treba nekaj prakse v gospodinjskih poslih, ni pa na mestu prevelika skepsa in ne smemo presojati stvari s preveč kritičnega strokovnega vidika, inače ne pridemo nikarnor. V prvi vrsti je treba vneme za stvar in poznanja psihe in potreb naroda. Treba ie, da gremo, kjer so glavni pogoji dani, takoj na delo. Tov. Hreščak opozarja na pomen isamoizobraževalnih krožkov za nadaljnjo izobrazbo učiteljic. Tov. Mencin: Za temeljitejšo pripravo učiteljic v našem smislu bi bil potreben obisk naomanj enoletnega tečaja; zato zahtevamo ustanovitev take šole v posebnem zavodu z internatom. Dokler se ta naša zahteva ne realizira, pa naj se kot izhod v sili prirejajo pettedenski tečaii za one učiteljice, ki bi bile voijne prevzeti pouk na gospod. nadaljev. šoli. Ker pa je nemogoče v tako kratkem času dati učiteljici Vse ono, kar rabi za pouk na teh šolah, zato naj bi se sprejemale v tečaj le učiteljice, k,i že razpolagajo s primerno gospodinjsko prakso. Naloga tečaja bi bila: 1. Uvesti učiteljico v njen delokrog in njene naloge na kmetih, v spoznavanje kulturnih, socialnih in gospodarskih razmer kmetskega naroda; 2. upeljati jo praktično v delo v gospod. nadaljev. šolo, da bo ob koncu tečaja vedela, kako se naj loti svoje nalnge v nadaljev. šoli. Vzdrževanje šole in nagrada učiteljicam. Tov. poverjenik predlaga, da se glede vzdrževanija šole in honoriranja učiteljic sprejme isto stališče, kot si ga je osvojila anketa za kmetijske nadaljev. šole ter to stališče kratko pojasni. Predlog se brez debate sprejme. K zaključku prcčita toy. Mencin resolucijo (ki smo jo že objavili). Sprejeta je bila soglasno, poverjeništvo U.IU pa je postavilo. zopet nov močen temelj za svoje delovanje v prospeh slovenskega naroda.