ANALIZE & PRIKAZI | 2021 | št. 4-5 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 51 RAZVOJ PODJETNOSTNIH KOMPETENC S PRISTOPOM GLOBALNEGA UČENJA Alma Rogina, Društvo Humanitas – Center za globalno učenje in sodelovanje Development of Entrepreneurship Competences through the Global Learning Approach IZVLEČEK Globalno učenje je izobraževalni pristop, namenjen ozaveščanju o medsebojni povezanosti in soodvisnosti ljudi in okolja ter spodbujanju odgovornega in aktivnega globalnega državljanstva. Zavedanje o tem, kako naše vsakodnevne odločitve in dejanja vplivajo na življenja ljudi in na naravo – tako v našem lokalnem okolju kot na drugih koncih sveta –, lahko pripomore, da mladi bolj poglobljeno razmišljajo o svojih načrtih za prihodnost ter se odločajo za bolj odgovorna in trajnostno naravnana dejanja. Kompetence globalnega državljanstva, ki jih spodbujamo in krepimo s pristopom globalnega učenja, lahko predstavljajo nadgradnjo podjetnostnih kompetenc, usmerjenih v bolj odgovoren, pravičen in trajnostno naravnan način življenja, ki je hkrati tudi edini način razvoja, s katerim lahko tudi prihodnjim generacijam omogočimo življenje na tem planetu. Ključne besede: globalno učenje, globalno državljanstvo, odgovornost, pravičnost, trajnost, aktivnost ABSTRACT Global learning is an educational approach aimed at raising awareness about the interconnectedness and interde- pendence of people and the environment, and promoting responsible and active global citizenship. The awareness of how our daily decisions and actions affect people’s lives and nature – in our local environment and in other parts of the world – may make young people give more thought to their plans for the future and choose more responsible and sustainably oriented actions. The global citizenship competences, which we are promoting and strengthening through the global learning approach, may represent an upgrade to the entrepreneurship competences focused on a more responsible, fair and sustainably oriented lifestyle, which is also the only form of development that will ensure life on this planet for future generations. Keywords: global learning, global citizenship, responsibility, fairness, sustainability, activity UVOD V času, ko se zaradi procesov in posledic globalizacije naša življenja vedno hitreje spreminjajo, negativne posledice potrošniškega na čina življenja za ljudi in okolje pa so vse bolj opazne, je klju čnega pomena, da mlade podpremo pri razvoju kompetenc, ki jim bodo omogo čale lažje spoprije- manje z lokalnimi in globalnimi izzivi. Pri tem nam lahko pomaga tudi pristop globalnega u čenja, 1 ki podjetnostnim kompetencam doda globalno dimenzijo. Čeprav imamo na voljo vedno ve č informacij o negativnih posledicah, ki jih prinaša prevladujo či model razvoja oz. paradigma neskon čne rasti, številne izmed posledic pa lah- ko opazujemo in ob čutimo tudi v našem bližnjem okolju, se zdi, kot da še vedno nismo pripravljeni spremeniti naše- ga načina življenja ter obenem od politi čnih odločevalcev zahtevati jasne strategije za ukrepanje glede izzivov, s katerimi se soo čamo kot človeštvo, in zavez h konkretnim dejanjem, ki bodo omogočala dostojno življenje vseh ljudi in drugih živih bitij. Obnašamo se – nekateri bolj drugi manj –, kot da se nas izkoriš čanje ljudi, uni čevanje narav- nega okolja, vedno ve čji prepad med revnimi in bogatimi, oboroženi konflikti, prisilne migracije, prehranska in ener- getska varnost, posledice podnebnih sprememb, revš čina in bolezni sploh ne tičejo. Čeprav imamo na voljo vedno ve č možnosti, da poiš čemo informacije o tem, kje in v kakšnih pogojih so pridelane ali izdelane dobrine, ki jih dnevno uporabljamo – pa naj gre za jutranjo kavo, mobilni telefon, kavbojke ali tisti koš ček čokolade, ki nam v časih tako prija –, še vedno ne naredimo ni č (ali pa vsaj ne dovolj), da bi posegli po dobrinah trajnostne pridelave oz. izdelave ali da bi razmislili, če jih dejansko potrebujemo, in se jim morda 1 Globalno u čenje je v nekaterih evropskih državah poznano tudi kot globalno izobraževanje, vzgoja za globalno državljanstvo, izobraževanje za razvoj, izobra- ževanje za trajnostni razvoj idr. Tudi defi nicij globalnega u čenja je ve č, ena izmed bolj uveljavljenih pa je Maastrichtska izjava o globalnem izobraževanju, ki globalno učenje opredeljuje kot »izobraževanje, ki ljudem odpira o či in um za resni čnosti globaliziranega sveta ter jih prebuja, zato da bi bilo mogo če uresni čiti pravičnejši svet, v katerem bi bilo ve č enakosti in človekovih pravic za vse« (Svet Evrope, 2002). Dostopno na: https://rm.coe.int/168070eb93 (pridobljeno 16. 12. 2020). ANALIZE & PRIKAZI VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Alma Rogina | Razvoj podjetnostnih kompetenc s pristopom globalnega učenja | str. 51 - 54 | 52 (kdaj pa kdaj) celo odpovedali. Z negativnimi posledicami našega potrošniškega na čina življenja se veliko bolj kot mi soočajo tisti, ki so k vzrokom za te posledice prispevali najmanj – izkoriščani delavci in delavke na plantažah kave (npr. v Kolumbiji) in v tovarnah oblačil (npr. v Banglade- šu) ter otroci, ki so prisiljeni v nevarno delo v rudnikih kobalta (npr. v DR Kongo) in na plantažah kakava (npr. v Slonokoščeni obali), hkrati pa tudi številni drugi, ki živijo v okolju, uničenem zaradi čezmernega iz črpavanja naravnih virov s strani multinacionalk, ki jih z nakupom izdelkov podpiramo tudi mi (npr. katastrofalno uni čenje naravnega okolja delte reke Niger v Nigeriji zaradi čezmernega iz čr- pavanja nafte). Redkokdo se vpraša, kaj so dejansko razlogi za vse te in druge globalne izzive, kdo je odgovoren za njih, kdo ima od tega koristi in komu to škoduje. Čeprav smo, kot pravi Vanessa de Olivera Andreotti, prav vsi del pro- blema in del rešitve, 2 se moramo vprašati, v kakšni meri in kako, ter temu primerno ukrepati. VLOGA GLOBALNEGA UČENJA Globalno u čenje je izobraževalni pristop, namenjen oza- veš čanju o medsebojni povezanosti in soodvisnosti ljudi in okolja ter spodbujanju odgovornega in aktivnega glo- balnega državljanstva. Mlade opremlja s kompetencami, ki jih kot državljani in državljanke sveta potrebujejo za soočanje z lokalnimi in globalnimi izzivi. S pristopom globalnega učenja lahko mlade usmerimo tako k prepo- znavanju prednosti in vrednotenju možnosti, ki jih prinaša globalizacija, kot k razumevanju in zmanjševanju njenih škodljivih posledic. Z zavedanjem o tem, kako naše vsako- dnevne odločitve in dejanja vplivajo na življenja ljudi in na naravo – tako v našem lokalnem okolju kot na drugih koncih sveta –, lahko mladi bolj poglobljeno razmišljajo o svojih na črtih za prihodnost ter se odlo čajo za bolj odgo- vorna in trajnostno naravnana dejanja, hkrati pa razvijajo tudi veš čine za soo čanje s kompleksnostjo, negotovostjo in paradoksi vseh globalnih izzivov in problemov, ne da bi pri tem postali pretirano razdražljivi, tesnobni in depresivni, ampak pripravljeni za delovanje. 3 Kapitalizem, neoliberalizem, modernizacija, selitev proizvodnje v države globalnega juga, izkoriš čanje po- ceni delovne sile, čezmerno potrošništvo ipd. so pojmi, s katerimi so tekom šolanja seznanjeni tudi mladi, a ra- zlogov za njihov obstoj in njihovih posledic ne poznajo prav dosti. Poleg tega jim aktualni u čni na črti tudi ne nudijo dovolj možnosti za razmislek onkraj trenutne paradigme razvoja in raziskovanje možnih alternativ, kot so na primer sistem pravične trgovine (angl. Fair Trade), odrast (angl. De-growth) ali skupnostna eko- nomija. Prav tako malokdo pozna razli čne kazalnike razvoja, kot so na primer indeks družbenega napredka (angl. Social Progress Index), indeks sre čnega planeta (angl. Happy Planet Index) ali indeks boljšega življenja (angl. Better Life Index). Prav zato se na društvu Humani- tas zavzemamo za vklju čevanje pristopa globalnega u čenja v formalno in neformalno izobraževanje, saj lahko z njim mladim ponudimo dodatna znanja in veš čine ter krepimo razvoj vrednot, ki so temelj pravi čne, solidarne in trajnostno usmerjene družbe, hkrati pa jim pomagamo videti in razu- meti širšo sliko našega sveta – sliko, katere del smo prav vsi, in prihodnost, ki jo prav vsi tudi sooblikujemo. GLOBALNO UČENJE IN DRUŠTVO HUMANITAS Društvo Humanitas že od samega za četka delovanja na raznolike načine sodeluje z učitelji in učiteljicami v Sloveniji ter si prizadeva, da bi skupaj dosegli ve čjo pre- poznavnost in kakovost globalnega učenja v formalnem in neformalnem izobraževalnem procesu. V ta namen raz- vijamo in prilagajamo didakti čna in druga izobraževalna gradiva, organiziramo izobraževanja ter izvajamo razli čne aktivnosti za mlade, od enkratnih delavnic do dolgoro čne podpore mladim in njihovim mentorjem in mentoricam. Da bi u čitelje in u čiteljice še dodatno motivirali in podprli pri naslavljanju globalnih izzivov ter jih spodbudili k vklju- čevanju tem in metod globalnega u čenja v pou čevanje, smo v okviru evropskega projekta Globalni izzivi – Globalni predmeti skupaj z u čiteljicami in učitelji ve č slovenskih šol zasnovali priro čnike za vnašanje globalnega u čenja v pred- metno poučevanje: Etika, Geografija, Matematika, Tuji jezik in Zgodovina (2020). Izhodiš če za pripravo priro čnikov so predstavljali izsledki raziskave o vklju čevanju globalnega učenja v predmetno pou čevanje ter publikacija Celostni okvir globalnega u čenja, ki smo jo pripravili skupaj s pro- jektnimi partnerji (vse omenjene publikacije so dostopne v bazi gradiv na spletni strani Društva Humanitas. V okvi- ru projekta smo organizirali tudi daljša usposabljanja za pedagoške delavce in delavke v kombinaciji izobraževanja prek spletne platforme, usposabljanj v živo ter mentorstva s strani strokovnjakov in strokovnjakinj s podro čja global- nega učenja ter krajša usposabljanja, namenjena spozna- vanju pristopa globalnega u čenja in prakti čnih primerov za vnos globalne dimenzije v predmetno pou čevanje. V želji po še bolj okrepljenem sodelovanju s pedagoško sfero smo že leta 2018 ustanovili Klub učiteljic in u čiteljev globalnega učenja, ki pedagogom in pedagoginjam omogo ča nefor- malna srečanja, namenjena deljenju izkušenj in izzivov, s katerimi se soo čajo pri vklju čevanju vsebin in metod globalnega učenja v svoje pou čevanje. Pomen Kluba je prepoznala tudi Evropska mreža za globalno u čenje – GENE, ki nam je leta 2018 podelila nagrado za eno najbolj inova- tivnih praks globalnega u čenja v Evropi. 5 GLOBALNO UČENJE IN PODJETNOSTNE KOMPETENCE Ob podrobnejšem pregledu in razumevanju podjetnostnih kompetenc smo ugotovili, da se te precej povezujejo s kompetencami globalnega državljanstva, katerih razvoj spodbuja globalno u čenje. Pravzaprav bi lahko rekli, da so kompetence globalnega državljanstva nadgradnja podjetnostnih kompetenc, usmerjenih v bolj odgovoren, pravičen in trajnostno naravnan na čin življenja – trajno- stni način življenja oz. trajnostni razvoj pa je edini način 2 Andreotti, V. (2006). Soft versus critical global citizenship education. V: Policy and Practice: A Development Education Review, Vol. 3, Autumn, str. 40–51. Do- stopno na: https://www.developmenteducationreview.com/issue/issue-3/soft-versus-critical-global-citizenship-education (pridobljeno 22. 12. 2020). 3 Andreotti, V., Stein, S. idr. (2019). Gesturing Towards Decolonial FuturesGlobal Citizenship. Otherwise Study Program. Dostopno na: https://decolonialfutures- net.fi les.wordpress.com/2019/05/decolonial-futures-gce-otherwise-1.pdf (pridobljeno 22. 12. 2020). 4 GENE Global Education Innovation Award (2018). Dostopno na: https://gene.eu/awardees-2018 (pridobljeno 16. 12. 2020). ANALIZE & PRIKAZI | 2021 | št. 4-5 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 53 razvoja, s katerim lahko tudi prihodnjim generacijam omogočimo življenje na tem planetu. V okviru sodelovanja pri projektu PODVIG – krepitev kompetence podjetnosti in spodbujanja prožnega prehajanja med izobraževanjem in okoljem v gimnazijah (ESS, 2018–2022) smo zato pripravili pregled kompetenc podjetnosti, ki so opredeljene v ogrod- ju EntreComp, ter ga dopolnili/nadgradili s kompetencami globalnega državljanstva, ki jih spodbuja globalno u čenje.  Preglednica 1: Pregled podjetnostnih kompetenc z dodano globalno dimenzijo (avtorica: Alma Rogina) PODROČJE PODJETNOSTNE KOMPETENCE PODJETNOSTNE KOMPETENCE Z GLOBALNO DIMENZIJO Zamisli in priložnosti Zaznavanje priložnosti Zavedanje lokalnih in globalnih izzivov ter pogled, usmerjen v skupno prihodnost na enem planetu Ustvarjalnost Iskanje alternativnih načinov bivanja in delovanja Vizija Zavedanje in upoštevanje medsebojne povezanosti in soodvisnosti človeka in narave ter nujnosti skupnih prizadevanj za zagotavljanje dostojnega življenja vseh živih bitij Ovrednotenje zamisli Spodbujanje kritičnega mišljenja: upoštevanje vpliva, ki ga imajo naša dejanja na ljudi in okolje na lokalni in globalni ravni Etično in trajnostno razmišljanje … in delovanje Viri Samozavedanje in lastna učinkovitost Prepoznavanje lastne vloge v globalnih procesih ter odgovornosti in moči za doseganje pozitivnih sprememb Motivacija in vztrajnost Zavedanje o nujnosti sprememb v razmišljanju in delovanju – trajnostni vidik (možnost za življenje na planetu za prihodnje generacije) Mobilizacija virov Spodbujanje trajnostnih praks ter iskanje alternativnih virov (npr. krožno gospodarstvo, izmenjava, souporaba, pravična trgovina, skupnostna ekonomija itd.) Finančna in ekonomska pismenost Razumevanje širše slike (vpliv naših dejanj na ljudi in okolje, razlogi in posledice neenakomerne razporeditve svetovnega bogastva, vpliv mednarodnih fi nančnih institucij na razvoj držav, socialna in podnebna pravičnost itd.) Pritegnitev drugih Medvrstniško učenje in sodelovanje V uresničitev Prevzemanje pobude Spodbujanje kritičnega in kreativnega mišljenja ter proaktivnega načrtovanja in delovanja Načrtovanje in vodenje Spodbujanje skupnega razvoja idej, upoštevanje različnih vidikov idej ter zavzemanje za uresničitev odgovornih in informiranih dejanj Soočanje z negotovostjo, nedorečenostjo in tveganjem Prepoznavanje in zavedanje lastne vloge in moči – aktivno državljanstvo Sodelovanje z drugimi Prepoznavanje prednosti in spodbujanje medkulturnega sodelovanja, medvrstniškega učenja in skupnostnega delovanja Učenje skozi izkušnje Medvrstniško učenje, izkustveno učenje, eksperimentalno učenje, transformativno učenje idr. Razumevanje in krepitev podjetnostnih kompetenc v kon- tekstu skupnega oblikovanja pravi čne, solidarne in trajno- stno usmerjene družbe je tako pomemben prispevek k do- seganju ciljev trajnostnega razvoja. K tem ciljem se je kot članica Organizacije združenih narodov leta zavezala tudi Slovenija. Eden izmed podciljev, natan čneje podcilj 4.7, ki je povezan z izobraževanjem in s tega vidika pomemben za učitelje in u čiteljice, se glasi: »Do leta 2030 poskrbeti, da bodo vsi u čenci pridobili znanje in spretnosti, potrebne za spodbujanje trajnostnega razvoja, tudi z izobraževanjem o trajnostnem razvoju in trajnostnem na činu življenja, človekovih pravicah, enakosti spolov, spodbujanju kulture miru in nenasilja, državljanstvu sveta ter spoštovanju kul- turne raznolikosti in prispevka kulture k trajnostnemu ra- zvoju.« (MZZ RS, 2019) Uradni dokument Spremenimo svet: Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 namreč predstavlja poziv k ukrepom tako za vlade, zasebni sektor, mednaro- dne institucije kot tudi za državljane in državljanke, tudi mlade – prav mladi lahko v vlogi globalnih državljanov in državljank na pomemben na čin prispevajo k uresni čevanju zastavljenih ciljev ter se v prihodnosti zavzamejo tudi za njihovo razširitev in nadgradnjo, podjetnostne kompe- ANALIZE & PRIKAZI VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Alma Rogina | Razvoj podjetnostnih kompetenc s pristopom globalnega učenja | str. 51 - 54 | 54 tence z globalno dimenzijo pa jim pri tem lahko še kako pridejo prav. SKLEP Če želimo, da bodo tudi prihodnje generacije lahko dostojno živele na Zemlji ter hkrati uživale v vseh lepotah našega planeta, se moramo prav vsi – tako mlajši kot starejši – aktivirati in prevzeti odgovornost za udejanja- nje trajnostnega na čina razvoja tako na osebni kot na profesionalni ravni. Da bi mlade čim prej spodbudili k prevzemanju odgovornosti za svoja dejanja ter prispevanje k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, je nujno, da krepitev njihovih podjetnostnih kompetenc nadgradimo z globalno dimenzijo – tako bodo bolje razumeli povezanost in soodvisnost ljudi in okolja ter laže razmišljali o na črtih za prihodnost, ki bodo skladni tako z njihovimi lastnimi željami in potrebami kot tudi s potrebami naše globalne skupnosti. Živimo namre č na skupnem planetu, zato je treba tudi na prebivalce in prebivalke Zemlje gledati s per- spektive enotne skupnosti. VIRI IN LITERATURA International Cocoa Initiative (2021). Child labour in cocoa growing. Dostopno na: https://cocoa- initiative.org/our-work/child-labour-in-cocoa (pridobljeno 4. 3. 2021). Bureau of International Labor Affairs (2019). Child Labor and Forced Labor Reports: Colombia. Do- stopno na: https://www.dol.gov/agencies/ilab/ resources/reports/child-labor/colombia (prido- bljeno 4. 3. 2021). Fashion Revolution Foundation (b. l.). Exploitation or emancipation? Women workers in the garment industry. Dostopno na: https://www.fashionre- volution.org/exploitation-or-emancipation- -women-workers-in-the-garment-industry/. Fair Wear Foundation (2018). Breaking the silence: The FWF violence and harassment prevention pro- gramme. Dostopno na: https://api.fairwear.org/ wp-content/uploads/2018/04/2018_FWF_Bre- aking-the-silence.pdf (pridobljeno 4. 3. 2021). International Labour Organization (2019). Child labour in mining and global supply chains. Dosto- pno na: https://www.ilo.org/wcmsp5/groups/ public/---asia/---ro-bangkok/---ilo-manila/ documents/publication/wcms_720743.pdf (pridobljeno 4. 3. 2021). Alberta, O. N., Amaratungaa, D., Haigha R. P. (2018). Evaluation of the Impacts of Oil Spill Disaster on Communities and Its Influence on Restiveness in Niger Delta, Nigeria. University of Huddersfield, Queensgate. Dostopno na: https:// www.sciencedirect.com/science/article/pii/ S1877705818301607 (pridobljeno 4. 3. 2021). Center sever-jug Sveta Evrope (2008). Smernice za globalno izobraževanje. Zasnova in metodolo- gije globalnega izobraževanja za izobraževalce in oblikovalce politike. Dostopno na: https://rm.coe. int/168070eb93 (pridobljeno 16. 12. 2020). Andreotti, V. (2006). Soft versus critical global citizenship education. V: Policy and Practice: A Development Education Review, Vol. 3, Autumn, str. 40–51. Dostopno na: https://www.develo- pmenteducationreview.com/issue/issue-3/ soft-versus-critical-global-citizenship-educa- tion (pridobljeno 22. 12. 2020). Andreotti, V., Stein, S. idr. (2019). Gesturing Towards Decolonial FuturesGlobal Citizenship. Otherwise Study Program. Dostopno na: https://decolonial- futuresnet.files.wordpress.com/2019/05/deco- lonial-futures-gce-otherwise-1.pdf (pridobljeno 22. 12. 2020). The Social Progress Imperative (2018). Social Progress Index. Dostopno na: https://www.social- progress.org (pridobljeno 22. 12. 2020). New Economics Foundation (b. l.). Happy Planet Index. Dostopno na: http://happyplanetindex. org (pridobljeno 22. 12. 2020). OECD (b. l.). Better Life Index. Dostopno na: www. oecdbetterlifeindex.org/# (pridobljeno 22. 12. 2020). Društvo Humanitas – Center za globalno učenje in sodelovanje (2020). Dostopno na: https://www. humanitas.si (pridobljeno 22. 12. 2020). GENE Global Education Innovation Award (2018). Dostopno na: https://gene.eu/awardees-2018 (pridobljeno 16. 12. 2020). EntreComp: Okvir podjetnostne kompetence (2019). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Dostopno na: https://www.zrss.si/pdf/entrecomp.pdf (prido- bljeno 16. 12. 2020). Ministrstvo za zunanje zadeve (2019). Cilji traj- nostnega razvoja. Cilj 4. Dostopno na: http:// mzz.arhiv-spletisc.gov.si/si/zunanja_po- litika_in_mednarodno_pravo/mednaro- dno_razvojno_sodelovanje_in_humanitarna_ / politike_mrs/cilji_trajnostnega_razvoja/cilj_4_ vsem_enakopravno_zagotoviti_kakovostno_i/ index.html (pridobljeno 16. 12. 2020). Ministrstvo za zunanje zadeve (2019). Spremeni- mo svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030. Dostopno na: http://mzz.arhiv-spletisc.gov.si/fi- leadmin/pageuploads/Zunanja_politika/ZDH/ Politike_MRS/Spremenimo_svet_-_Agen- da_za_trajnostni_razvoj_2030.pdf (pridobljeno 16. 12. 2020).