12. štev. Ljubljani, v t 28. obra 180. Letnik VIII. Inaeratl «e spreitmajo iu velja Tis'ODriH V V hVK : j kr., é« se t'ska lKrat, 1 ■> u 11 ti »i •• - ii ii ii n 3 it Pri večkratnem risKanji m ceaa primerno zmanjša. Rokopis «e ne vračajo, nefrankovan» pisma se ne sprejemajo. M roónino prejema onravnüt» (aan. nistracija) iu eitsj e'iiciia un Jnnajnki cesti St. 15 v Medija-ovi hiši, II. nadstropji. Po pošti prejeman velja : Za eeio leto . 10 gi. — kr. ca poiieta sa četrt ¡et- » M — 50 Političen list za slovenski narod. V administraciji velja: Za ceio ieto . , S gi. 40 kr za poi leta . . 4 ., 20 „ za četrt ieta 2 „ 10 ,. V Ljubljani na dom pošiljan veijá 60 kr. več na leto. Vredništvo je Reino ulice št. 5. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in so noto. Dunajsko časopisje. Na celem svetu ga menda ui tako malopridnega časopisja, kakor na Dunaji, saj pa tudi na celem svetu nemajo nikjer judje vsega javnega mnenja v oblasti, kaker na Dunaji. Da smo danes prišli na ta predmet, k temu ete nas napotili dve pritožbi, ki ste došli čez dunajsko časnikarstvo. Za časa bivanja Riegerja v Pešti je rekel nek ogerski list: „Mi smo že tako navajeni, od dunajskih listov vsake vrste robatosti in surovosti slišati, da se za to že nič več ue zmenimo." Pozneje pa se je pritožil nek dopisnik iz Rusije, kako frivolno dunajsko časopisje privatne razmere cesarske hiše na dan vlači iu v popačeni podobi svetu predstavlja. Ti dve pritožbi ste došli v zadnjih aneh. Koliko bi bilo še le pritožb , ako bi jih hotel kdo od več let vkup nabrati 1 To je gotovo, da bi se časnikom v Londonu, Parizu in Peterburgu taka pisava nedostojna zdela , kakor jo rabijo dunajski judje. V zasramovauji tujih narodov so ti listi nedosegljivi, in Nemce bi moralo res sram biti, da taki listi v njih imenu govore iu nemško ime kompromitirajo. Enkrat se spravijo čez Ruse, pa spet Čez Čehe, potem čez Madjare ali pa čez Slovence ; o Srbih, Bolgarih, Črnogorch nikdar ne vedo kaj dobrega povedati. Ne samo, da tem izhodnim narodom očitajo nekulturo nesposobnost za civilizacijo, surovost, nesnažnost itd., kopičijo še laži na laži, da bi Dunajčane in nemške filistre po mestih napolnili s toliko večim sovraštvom do teh narodov. Še se spominjamo, kako so nas Slovence zasramovali, pa ne samo to , ampak celo obrekovali pred vlado in cesarjem, da smo veleizdajalci. Ti listi nemajo nobenega srama, nobene vesti, se ne vstrašijo laži, ne obrekovanja, samo da svoje umazane prostore napolnijo in svojo sebe vredno stranko zadovoljijo. In kaka duševna revšč na vlada po teh listih I Če vse prebereš, pa toliko veš, ko prej, ker nijeden ui zmožen , roditi kako novo izvirno misel. Če človek bere katoliške ali pa socialdemokratične liste, našel bo v njih vsaj jedernate članke, iz kterih se lahko kaj nauči, s kterimi se njegov duševni obzor razširi. Ti liberalni, dunajski listi pa že kakih 20 let nemajo druzega duševnega kapitala , ko tiste fraze o panslavizmu, klerikalizmu in fevdalizmu, ktere vedno in vedno ponavljajo. V svo jih uvodnih člankih te fraze nekoliko v drugo obliko spravijo in na novo pogrejejo. Nove, rešilne ideje pa nemajo ne za državo, ne za svojo ouemoglo stranko. Teh listov vredni so tudi njih dopisniki, ki jih imajo nastavljene po slovansk.h deželah , da za denar čez svojo domovino zabavljajo. Tudi ti d pisniki, ker slabo plačani, so čisto nesposobni in velicega lista nevredni; le v lažeh se sčasoma dobro izurijo, ker čutijo, da s temi listu najbolj ustrežejo. „N. fr. Presse" se šteje za svetovni list, pa kakšne dopisnike ima! Se veda ne more imeti dobrih, ker jih od vrst plačuje. Veliki ruski in angležki listi plačujejo svoje dopisnike tako dobro, da zamorejo kot kavalirji živeti. Tak mora Be ve da tudi kaj znati in dober v peresu biti! Pa judovska Bkopost tega ne dopusti, da bi Be toliko izdalo za dopisnike; zato imajo pa tudi tako duševno revščino po svojih predalih. Nekteri teh dunajskih „svetovnih" listov, kakor ,,Wien. Tagblatt", „Morgenpost" in dr. celo nobenih dopisov nemajo; list tedaj druzega ne prinese, ko tist ubogi članek , pa dunajske lokalne novice, ki so pri vseh teh judovskih listih od besede do besede enake, kar je gotovo že vsak zapazil, kar je le tako mogoče, da morajo imeti ti listi vsi ene in iBte kolporterje, — se ve da, spet boljši kup pride I Nagnjusno je dunajsko časopisje tudi za-volj svojega strastnega sovraštva do katoliške cerkve, ktero najgrše psuje in obrekuje, ako jej je veter le količkaj ugoden, če se spominjamo nekaj let nazaj, ko so vladali še Beust, Giskra, Herbst, kaka , divja jaga" je bila tačas na duhovščino! Kaj se je vse pisalo o papežu in o cerkvi! Listom se ni čuditi, ker jud ima že prirojeno sovraštvo do krščanstva, posebno pa do njegovega glavnega stebra, stola sv. Petra v Rimu ; pa čuditi se je vladi, da je kaj tacega pripustila. Angleži in Amerikanci so gotovo svobodoljubni ljudje, pa če bi tam kak list čez ktero postavno priznano cerkev tako pisal, bil bi gotovo kaznovan. Sicer pa angleški in tudi francoski, ruski in drugi krščeni vredmki več h časopisov že od natore in od izgoje toliko dostojnosti poznajo, da ne bodo tako surovo pisali. če je pa dunajsko časopisje tako, in mi mislimo, da smo ga opisali, kakoršno je v resnici, — potem Be je res čuditi, zakaj naši ljudje še take liste podpirajo, in kako je to, IJankovčar. Dogodba na sodnijske spise naslonjena. Janez — sin iu brat. (Dalje.) Janez gleda za odhajajočimi žlahtniki čez okno in ko vidi, kako drug druzega sujejo, iu Bliši tudi besede, ki niso ravno namenjene njegovo uho, toraj tudi gotovo neprijetne mu kipe z ust na pol glasni stavki: „Da, tak je kmet. Žlahta I Moreš li ti temu kaj, da je revna? Pride brat in hoče od tebe vse, kar si z umom ali pridnostjo pridobil si. Zakaj? Zato, ker je tvoj brat. Kakor da bi bila to njegova zasluga! Pa kaj še brat! Sestra, seBtra, posebno omožena. Hujša je od volkulje, ki imamiade. Bratje še nekaj, sestra nič. Brat obdrži rodovini ime, je toraj še domač, če prav pride v drugo hišo. Sestra se omoži in postane sovražnica očetove hiše, ktero molze, kedar le in kolikor le jo more. Ne smilijo Be jej ne oče ne mati, ne bratje ue seBtre. Vse bi znosila na svoj novi dom, kakor jastrebinja v svoje gnjezdo. — Ni ostud-nejih ljudi od žlshtnikov — posebno, če si z revne hiše. Dokler nič nimaš, jih še ne spo znaš, ko pa zasloviš za premožnega, če Bi ali nisi, hajd I oglasi se jih toliko, da jih komaj prešteješ, in vsak ti moli Bilno nesramno roko, v ktero ne moreš vreči toliko, da bi bilo vredno kake hvale, če še več, če vse daš, saj moraš, ker Bi brat ali žlahtnik. Če nič ne daš, si pa kar tat, in če bi vrag vse želje vslišal, še tisto uro te vzame. Gnjiloba OBtudna! — No k meni jih več ne bo, to vsaj mislim, zato bom pa tudi rajši drugje živel, kjer ni takih pijavk, ki mislijo, da imajo pravico piti mi kri zato, ker so moji žlahtniki. Najboljši prijatelji so človeku tujci, ki ga prav nič ne poznajo. Za očeta bom pa vendar puatil kje nekaj denarja, da ga dobe, če bo sila, kajti če bi jim ga kar v roke dal, bi jim ga že bratje izpulili, posebno pa sestra." Med tem samogovorom je bil Janez že stopil od okna in jel se Bprehajati po sobi. Zdaj se spomni, da bo čas iti k nevesti, si popravi in vravna obleko , seže po klobuk in prime za kljuko. Ali za kljuko drži zunaj že druga roka in ko Be Janez umakne, se odpro vrata in Janez zagleda pred seboj--Boštjana, i svojega prvega učitelja v branji, pisanji in | ponarejanji pisav in podpisov drugih ljudi. Nekoliko Btarejši je, tudi telesno nekoliko slabši, pozna se mu , da se ni ogibal žganih pijač. Tudi zdaj ni več tešč, celo trezen ne, kajti ko zagleda gosposko sobo in gosposkega človeka pred seboj, potegne postrani klobuk z glave, postoji, potem stegne kazalec desne roke, pomeri ž njim v Janezev obraz, se opotekajo-čih korakov zateče proti njemu in spusti iz neubogljivih in nevkretmh ustnic z zaletavajočim se jezikom : „Haha, je že — ste že — si že — Jauez — ravno tisti, jaz sem pa Boštjan, hehehe!" Janez se umakne nekaj korakov, pa ves zavzet praša: „Boštjan Bi ti? Ej, si se nekoliko postaral in spremenil. Kako Be ti godi? Dobro — je li?" „I, i, no — no, bo že, bo!" turklja Bo-štjau in se nasloni ob stol, ki pa na polzkih tleh spodrkne, da Boštjan na hrbet pade ob m zo, ktera se pa tudi prekucne. Janeza nehote prime smeh, pobere Boštjana in ga posadi na stol, pa tudi mizo zopet vravna, potem pa reče : „No, me veseli Boštjan, da si še tako trden. Kako si pa zvedel za-me?" da dobrih listov, kakor „Vaterland", „Reform", „Pol. Fragmente", nikjer ne dobiš, te umazane judovske pa povsod ! Se ve da za nemško meščanskega filistra je vse dobro, on je te hrane vajen, in ni druge ne želi, ker sploh nima nobene želje, da bi se podučil, ampak on hoče slišati le zabavljanje na „farje in na Slovane." Pa tam, kjer imajo naši narodni Slovenci tudi besedo, morali bi jo o pravem času povzdigniti, da bi našo deželo počasi očistili te nesnage, da bi prihajali v našo deželo večinom le dobri, pošteni listi. To vnovič priporočamo našim rodoljubom, ter jib zagotovljamo, da naša dežela na teh listih ne bo nič zgubila, temveč mnogo pridobila v moralnem oziru, ker ti listi bo dostikrat taki, kakor bi bili ustanovljeni za pohujšanje ljudstva in za izkoreninenje vere. Kaj mislijo o nas ? čudno je postopanje sedanjega ministerstva nasproti nam Slovencem. Med tem ko poBkuša ustrezati željam Čehov in Poljakov, pa za to nobene zahvale ne žanje, prezira naB Slovence popolnoma, akoravno Taaffe zaupnice in častne diplome ravno iz naših krajev dobiva. Niti v uradih, niti v šolah nam niso dali najmanjše koncesije, in kakor bi se hoteli iz nas še norčevati, postavili so nam za šolskega nadzornika trdega Nemca, ki besede slovenski ne ume. Tako izpolnuje vlada • svojo obljubo, da bo dala vsem narodom enakopravnosti Nas zmirom taka misel obhaja, da naB vlada zaničuje, da šteje našo duševno, politično in fizično moč kot čisto ničevo ter nemerodajno, da nas smatra kot čisto surov in nekultiviran narod, kteremu so nemške šole le v korist, in ki ni sposobeu lastnih ustauoviti in vzdr-žavati z učnimi pripomočki. V nrnisterstvu ni nobenega moža, ki bi naše razmere poznal, razun baron Konrada, on je bil pa tako zmirom bolj na nemško plat. V teh nazorih o nas vlade ne smemo pustiti; v prvi vrsti so poklicani naši poslanci, da vladi razmere razjasnijo; pa to že skoraj ne bo zadostovalo ; narod sam je zdaj poklican, dokazati svojo politično zrelost, in to bi se doseglo tako, da bi se sklicali volitveni shodi ali pa tabori, in na teh bi moralo ljudstvo euerg čno zahtevati enakopravnost. Take ener gične pritožbe, obrnjene do ministerstva in državnega zbora, bi vladi veliko bolj imponirale, uego zaupnice iu častni diplomi. Ako vlada vidi, da je masa našega naroda nezadovoljna, spoznala bo vprvič v tem njegovo politično zrelost, ki Be kaže v brigi za javne zadeve, v drugič pa bo želji celega naroda prej ustregla, nego zahtevam naših poslancov, ki jih je le majhno število med drugo množico in se skoraj ue vidijo med njo. Nadalje moramo vlado in državni zbor kar obsuti s prošnjami za ravnopravnost. Kdor veliko iu glasno vpije, njega najprej slišijo. Osnovati moramo po celi Sloveniji agitacijo, da se bo prav veliko prošenj oddalo državnemu zboru v tem smislu. Tabori bi bili pa vsakako potrebni, ker s tem bi pokazali, da smo politično gibčen narod , in da precej čutimo, če se uam krivica godi. Kdor svoje pravice brani, jih bo tudi ubranil; kdor je pa apatičen, in vse pusti, kakor biti hoče, na njega nihče ozira ne jemlje. Pravice je le toliko na svetu, kolikor je človek v svoji pesti drži. Rekel bo morda kdo, da nam ne kaže, zdaj vladi opozicijo delati. Pa tega tudi ni treba. Resolucije, ki jih bodo tabori sklenil', ni treba da bi bile za vlado razžaljive; nn terjamo svoje pravice, to ni za nikogar razžaljivo. Če nam pa vlada neče ničesar dovoliti, potem nam ua njeni oevolji ne more dosti ležeče biti. Politični pregled. V Ljubljani 27. oktobra. Avstrijske deiele Cesar je dokončal svoje potovanje po Šleziji- Nemci so slovanska društva tako brutalno na stran porivali in odrivali, da ta na zadnje niso hotela vdeležiti se slovesnega sprejema. Cesar je pa vendar zvedel, da živč tudi Slovani v Šleziji , ker bo prišle češke in poljske deputacije k njemu. Deželna vlada je sicer tudi tem prepovedala pristop, pa cesarska dvorna kancelija jih je vse sprejela. Nekega kmečkega župana, ki je Bvoj narod zatajil, je cesar sam kaznoval. Ko ga je namreč cesar prašal, ali govori češki ali nemški, rekel je župan, da nemški. „Od kodi ste doma?' ga praša cesar. „Iz Martinovega", je odgovor. .,Ali je Martinovo nemška občina?" praša cesar na dalje? „Ne, čeBka občina", odgovori župan. Na to mu cesar hrbet obrne in gre naprej, tako se mu je gnjusilo, da je župan češke občine hotel nemški govoriti. — Sicer pa vlada v Šleziji strašen furor teutonicus, kakor na Koroškem. Deželna vlada dela, kbkor na Koroškem, čisto v smislu ustavoverne stranke, ter se ustavlja vladnemu programu enakopravnosti. In to vse Taaffe mirno trpi! Baron II a y m e r 1 e je izdal rmlečo knjigo, v kteri je nekaj korespondence naših s tujimi diplomati. Sicer pa knjiga nima nič zanimivega v sebi, ker važne reči tako ne pridejo not. V Pragi so osnovali čcsko šolsko «S ruti Ivo nasproti nemškemu ,,schulvereinu". Tako bi znajo Čehi precej pomagati. Pri nas Slovencih je pa vse mrtvo. Kako potrebno bi bilo, ko bi se ustanovilo društvo, ki bi osnovalo več slovenskih ljudskih šol na Koroškem in ki bi podpiralo take študente srednjih šol iz slovenske Kuriške, ki bi Be hoteli učiti na kranjskih gimnazijah, kakor to priporoča naš zaduji dopis iz Koroškega. Pa pri nas je težko ljudi iz apatije zdramiti, zato pa tudi nikamor ne moremo, „čič ne dâ nič", če bomo le sedeli in rešitve čakali od vlade, potem utegnemo še dolgo čakati ! Nemškutarje v Ljubljani že zdaj skrté volitve v kranjsko trgovinsko zbornico, in že delajo po časnikih propagando za se. Ilvalisajo sedanjega predsednika in celo zbornico, tega pa ne povedo, na kak sleparsk način so v tej zbornici večino dobili. Za obrtniški oddelek se ne bojimo, pa upamo tudi, da bodo trgovci v naši deželi sprevideli, da se jim ne spodobi, v nasprotji živeti z narodom, od kterega žive in deloma tudi bogaté. Vemo sicer, da je med trgovci mnogo tako-zvauib ustavovercev, ali po domače, nemškutarjev ; pa če bodo ti le dosti nagajali, bomo začeli tudi mi jih popuščuti, in raje pri narodnih trgovcih kupovati. Čemu bi mi roko poljubovali, ki nas tepe? O Bliegcrjctcin potovanji v Pešto prinaša „Pokrok" članek, ki kaže za-dovoljnost z vspehi tega potovanja in izraža Te besede je Janez, ki je vrata le priprl slišal. Čeravno se je popolno varnega čutil, so ga vendar nekoliko vznemirile. Kmalu za od-šlem Boštjanom gre po stopnicah dol mrmraje: , Skrajni čbb je, da odrinem od tod. Če bi me pogosto taki ljudje obiskovali, bi lahko padel kak sum na me, posebno zdaj , ko so policijski nosovi povBod. No, jutri je poroka, potem, mislim , bo moj sled popolnoma zgubljen. Zdaj pa le pokonci obraz in radost na-nj, da nevesta in njena družina nič ne zapazijo. Če se kje vrag vtakne vmes , ne sme Be mu pustiti časa, da bi svoje burke vganjal." Takih misli se podaJauez k direktorjevim, kjer se pa tudi ne mudi dolgo, ker bo vsi pri-praiHjali se na jutranjo poroko, Albina pa še tudi za odhod. Take rt či bo pri ženBkah veliko bolj zamudne, ko pri možkih; je toliko rodo-vin in prijateljic in vsaka ima slednjič vedno še kaj povedati, da kar konca in kraja ni. Janez je bil s svojim že gotov, veče reči bo bile že na potu proti Milanu na Laškem, toraj je pudal se ua sprehod. Tu bo se ga lotile misli vsake vrste. Kaj, ko bi jud slutil, kako so plošče prišle v njegovo sobo? kaj, ko bi iz hudobije njega naznanil kot sokrivca? Do- „Veste — veš kaj", blodi Buštjan, „to je tako. Tvoj stari — se pravi oče, pa tisti tvoji bratje so mi to povedali. Sem si pa mislil: boš pa tudi ti, Boštjan, šel malo oglasit se, boš videl, če te še pozna. — Se ve, jaz iu ti sva dva, ti si bogat, jaz pa še vselej za gla-žek žgančka nimam, pri moji veri, da ne, tako je, nič drugače.'1 „No, uo, Boštjan," reče Janez, ki bi se neprijetnega obiskovalca rad znebil, seže v žep in mu pomoli par desetakov, „na, to je tvoj zaslužek, ker si me učil. Zdaj pa pojdi, jaz ne utegnem dalje meniti se 8 tabo." Boštjan vzame bankovce, jih skrbno pregleda, potem stegne kazalec desne roke in žu-gaje Janeiu govori s težkim jezikom: „Ej, veš Janez, to ti povem, ti si tič. Če bi ue bili tistega juda zaprli, jaz bi bil pri-Begel, da si tiste baukovce delal t', hehe, no beden drugi. Ali so tudi ti taki?" Ako b' bil kdo videl Janeza, kako ae je pri teh besedah stresel in kako mu je obledel obraz, bi si bil lahko mislil, da so ga res hudo zbodle. Pa to je preletelo ko blisk, brž se mu obraz spremeni zopet v smehljej in nekoliko norčavo reče : „Ti si danes dobre volje. Le bodi pa pij ga še kozarec ua m«.je zdravje. Samo zdaj ojdi, jaz res ue utegnem, se mi nekam mudi.'' „0 že vem kam", se smehlja, z zatisnje-nim očesom Boštjan; „srečo imaš ali pa ne, kakor bo. Je vsaka rtč tako. Če bi na priliko jaz bankovce delal, prčcej me imajo, prčcej." ,,Pojdi no, muha pijana," zarenči zdaj Jani z res jezen, „kaj kvasiš vedno o bankovcih I Kdo te razumi ? Spravi Be mi, če ne, mi bo žal, da sem ti kaj dal. Ali ni dosti?" „Dosti, dosti, hehe ," jecljd, Boštjan, , še več ko sem mislil. Kdor toliko da brez kake doižuosti, je denar lahko zaslužil — razumiš: lahko. Pa brez zamere, Janez, ti si tič — ti. hehehe I" S tem se Boštjan maje skozi vrata, ktera mu je Janez bil že prej odprl, iu še po stopnicah je slišati njegovo na pol glasno žvrgo lenje: „Ta Janez je tič, bol) ko jud , hehe. Stavim glavo, da brez nič vse to n1. Zaklada ni izkopal, jih je premalo v zemlji — no, pa uaj bo, kaj meni mar I Za par mesecev mi že ne bo treba same vode piti, kedar pa zmanjka — saj res, moram zuuaj ogledati Bi hišo, do jo bom lahko našel." upanje , da se bo porazumljenje med Čehi in Madjari doseglo , samo da je vedu mu obrekovanju od nemško • liberalne strani konec storjen. Vnanje države. (■rkl bi radi vojsko začeli a Turkom, pa si sami ne upajo; pomoči pa si tudi od nikoder ne morejo obetati. Rusijo so razžalili s svojim sovraštvom do Slovanstva, in ta jim Kdaj svetuje, naj le pri miru bodo. Druge vlasti pa tako že prej niso imele veselja, da bi se s Turkom v vojsko spuščale, tudi Grkom na ljubo ne. Grkom se prav godi.J Zakaj pa ono leto niBO hoteli Srbom in Črnogorcem pomagati, pa bi zdaj že to imeli, za kar morajo še le pri vseh velesilah moledovati, in še brez vsacega vspeha ! Važna novica je , da odstopi srbski prvi minister Iiistič, mož prebrisane glave, energičen in slovansk rodoljub. Vrgla ga je bojda avstrijska vlada, ker ni hotel podpisati avstrij-Bko-srb.ike kupčijske pogodbe. Na njegovo mesto ima pr.ti tisti Mur.novič, ki je bil pred turško vojsko minister, in ki je bil tako bojazljiv, da se na noben [način ni hotel lotiti vojske s Turčijo. Tačas ga je javno mnenje v Srbiji vrglo iz ministerskega stola, in bil je poklican energični Ristič, ki je bil za vojsko vnet, ki tudi ni bila brez vspeha, kar kaže povečana in neodvisna Srbija, velika pridobitev, če pomislimo, kaj so Grki brez vojske dosegli, namreč nič. Da je Riatič silil k vojski, zato mu bo srbski narod vedno hvaležen, in ž njim vsi drugi Jugoslovani, kajti s tem se je osvobo-denje pričelo. Tako zaslužnega moža odstraniti , se nam ne zdi prav, in mi sodimo, da pride Ristič še enkrat s častjo nazaj na svoj prostor. Marinovič nema nobene stranke za seboj, iu pravijo, da drugače te bo mogel vladati, ko da se zveže z Garašaninom, ki ima svojo stranko in svoj organ „Videlo." Na I^raiicoskciii se čudne reči gode. Kakor smo koj od početka mislili, tako je prišlo; preganjanje mnihov ne gre tako gladko jzpod rok, kakor bi Francoska vlada želela. Kmečko ljudstvo, ki svoje duhovnike ljubi, je Bilno razkačeno in se ustavlja beričem in žen-darmom, kedar pridejo v samostane in mnihe kazov pač ni, ali vendar bi ga utegnili pri-preti do tje, ko bo svojo nedolžnost dokazal; in to samo na sebi bi bilo nevarno, ker bi se nazadnje utegnilo vse razdreti in on bi ne dosegel tega, za kar Be je tako potezal. Albino mu je bil oče, ostudnega juda rešen, obljubil tem raje, ker je dobil bogatega zeta in je bila to tudi gospice volja. Sitno re?, če bi zadnje ure kaj vmes treščilo. Da je le čez mejo, pa bo vse dobro. Pa kaj ! Dozdaj mu je bila sreča mila, vendar ne bo tako hudomušna, da bi ga ravno zdaj popustila in izdala. Kar nič ni mogel Janez vesel biti, ponoči ui zatisnil očesa, zjutraj je svoje težko trce zakrival pod slovesno-resnobnim obrazom, kar Be pa nikomur ni čudno zdelo, ker je bilo resnobnosti stvari in dneva primerno. Še le, ko je po poroki s svojo mlado ženo sedel v železničnem vozu na poti proti Laškemu, mu je toliko odleglo, da je jel zopet trdno verovati na svojo srečo. Ko se pripelje čez mejo na laško zemljo, se mu zdi, kakor da bi bil v paradižu. Zagnnjalo čez preteklost, zdaj živimo lepi prihodnosti! Dosežen je cilj. Janez, kako si srečen! (Dalje prih) izganjajo. Na več krajih je prišlo že do resnih nemirov. V nekem kraji stoji 200 oboroženih kmetov pred samostanom, ki hočejo mnihe pred državnimi služabniki braniti. V drugih krajih imajo v samostanih že pripravljene rakete, da jih bodo v zrak spustili, kedar žen-darmi pridejo; to bo znamenje za bližnje kmete, da prihite mnibom na pomoč. VBi ti dogodki so ministra Constansa tako ostrašili, da je za zdaj vse preganjanje mnihov ustavil, ter da hoče čakati snidenja državnega zbora. Tako Bi bodo francoski liberalci pri tem prste opekli. Opomniti pa je treba, da je pri taki razburjenosti ljudstva celo ropublika v nevarnosti, in da bi imel kralj lahko igro, če bi zdaj svojo zastavo dvignil. Itim. Zbor kardinalov. Kar je umrl Bredi tega meseca kardinal P a c c a , šteje Be že trinajst kardinalov umrlih za Leona XIII. in ravno toliko jih je bilo za njegove vlade imenovanih. Vseh sedaj živečih kardinalov je G4 in sicer 6 kardinalov škofov, 47 mašnikov in 11 dijakonov. Spraznjenih je sedaj torej 6 kardinalskih mest. Izmed ostalih jih je 50 poBtavil Pij IX. in edini kardinal Schwarzenberg je še imenovan od Gregorja XVI. — Pravijo, da hoče (.»ribal«!! nekaj prostovoljcev nabrati in ž njimi v Albanijo vdariti. Kaj bo neki tam delal? Itusija je poBlala že nekaj svojega vojnega brodovja v kitajske vode, in sicer 13 bark s 148 topovi in 3000 možmi. Nemčija nam hoče usiliti eolno zvezo. S tem hoče Avstrijo vso v svoj žep vtakniti in vso kupčijo v orientu na Be potegniti. Do biček, ¡ki je iz kupčije z Rumunijo , Srbijo, Bolgarijo, Črnogoro, Turčijo, namenjen Av-Btriji, in ki ga jej tudi nihče vzeti ne more, če je pametna, ta dobiček bi si radi Nemco-Prusi prilastili, iu že so začeli njih učeni profesorji na povelje dokazovati, da za Avstrijo ni druge rešitve, ko v čolni zvezi z Nemčijo. Ako bi se pa Avstrija branila, pomignili jej bodo s kolom, in potem se bo že podala, in na pol pridemo tako pod prusko oblast, vsaj v denarnih zadevah bodo potem Prusi odločevali našo osodo. Nemško-avstrijska zveza se nam počasi prikazuje v svoji pravi podobi, namreč Avstrija se mora pred Nemčijo .,von stufe zu stufe" globokeje priklanjati, dokler ne pridemo popolnoma pod prusko oblast. Da bi Turki Črnogorcem res odstopili Ulcinj, o tem ni ne duha, ne sluha. Čez pet dni se bodo še le obravnave zopet pričele, s kakšnim izidom, to si lahko mislimo. Turek bo gledal, da se stvar zavleče. Počasi Be vendar tudi zapadnjakom, ki Turka ne poznajo, oči odpirajo in začeli so dvomiti nad turško obljubo. Nek angleški list piše: , Če Turek svoje obljube ne bo držal, potem je treba ravnati ž njim, kakor z barbarskimi narodi." (Saj Turek ni bil nikoli druzega, ko barbar; in Angleži to še le zdaj Bpoznajo! — Op. vredn.) Izvirni dopisi. 'ti «ftilupe v jfleksiki, 15. sept. Daleč Rem od vas, predragi mi rojaki Slovenci, a vendar ne morem pozabiti svojega preljubega in milega naroda ; marveč toliko bolj ga ljubim, kolikor več imam priložnosti, njegove lepe lastnosti, odkritosrčnost in gostoljubnost tu med latiuskim in germanskim narodom pogrešati. V vašem listu „Slovencu" z žalostnim srcem berem, da se je tudi med vas vrinila in vsadila stranka tako zvanib liberalcev, porod nemških brezvercev preteklega Btoletja. Žalibog sem tudi jaz tukaj to čudno in škodljivo zmea že dosti skusil, zato mi bote dovolili, da vam o tem nekoliko nadrobneje opišem, kak sad rodi to svobodnjaštvo in liberalatvo. Naj pa prej še opomnim, da Blovanski in latinski narodi so v vseh Bvojih šegah in navadah različni od germanskih, to se nikjer bolj ne čuti, ko tu v Ameriki, kjer niso ločeni po svoj h mejah, marveč povsod vsi zmešani. Jaz živim že 15 let v Ameriki, v tem Bem bil tri leta med Amerikanci germansko-angle-ške korenine, vsa druga leta med ljudmi la-tinsko-amerikanske krvi. Ko sem v Ameriko prišel, sem bil zelo liberalnemu čutju vdan, uikakor prijatelj monarhije, pač pa sem bil vnet za tisto ,.veličanstvo ljudstva", kakor imenujejo republiko ali ljudovlado, ali kmalu sem spoznal, da je to v teoriji vse drugače, ko v praksi, piše in govori Be vse lepše, kakor pa so dela in sad. To je pa z mano vred skusilo veliko Evropejcev , ki so zavoljo liberalnih muh stari Bvet zapustili i n šli v ljudovladno Ameriko raja iskat; med temi je bilo celo nekaj francoskih komunistov, ki so se pa tukaj naglo v konservativce že v enem ali dveh letih spremenili; po pravici povem, če pošljete sem Dežmana ali kterega koli njegovih pajdašev, vam jih prestrojimo v malem času v najhujše klerikalce. Ustava vseh tukajšnjih ljudovladnih držav je na papirji pač lepa, ali kako se njene določbe izvršujejo, poBebno še v državah prebi-bivalstva latinske korenine! Živel sem tri leta v Luisijani , Muri in Misisipiju, ki bo ameri-kanske države, in tam sem opazoval in skusil politično življenje, njih volitve, urade in sodnije. Izvoljeni so bili zmiraj tisti, ktere so uradniki imeti hoteli, ljudstvo, ki ob delu na polji, obtrgovstvu in rokodelstvu živi, ki davke plačuje iu tako vse najmočnejše stebre države podpira, se za volitve le malo briga, pa tudi ne more prav dobiti jih v roke; glavni voditelji ob njih bo večidel postopači brez premoženja in dela, časnikarski pisači in pravdarji ter enaki nepridui ljudje; ti prodajajo in kupujejo glasove, Bi dele med sabo boljše službe brez opravkov, in ko svoj namen dosežejo, se malo ali čisto nič ne brigajo za blagor svojih volilcev. Obravnave političnih zborov poslušati je kar ostudno , nič ko ropotanje, žuganje s pestjo in revolverjem, in kedar kdo govori, ga malokdo posluša, večidel se drugi v tem med sabo prepirajo, tobak kade in pijejo, da je kar grdo. Ko pride do glasovanja, melokteri ve, o čem je razprava, glasuje kar na Blepo in bi lahko tako tudi za svojo smrt glasoval. Še slabše je s pravico. Kdor ima 500 dolarjev, sme umoriti, kogar hoče, je gotov, da mu sodnija ne bo nič storila. Zato je ljudstvo večkrat prisiljeno, pravico storiti si b svojo roko, kar se „lynch" (linč) imenuje. Videi Bem u. p, da so soduiki hoteli izpustiti nekega tolovaja, ki je več ljudi pomoril in oropal, a s priropanim denarjem podkupil sodnike; že so se mu imela odpreti vrata ječe , da bi bil šel svojih potov , kar pridere ljudstvo , ki je to zvedelo, ga vleče iz ječe in ga obesi na prvo svetilnico (laterno). Lahko si mislite, kako je živeti med ljudmi , kjer ni pravice, ne vere, ne prijateljstva, ue poštenja, ne zaupanja, ne sramožljivosti med moškim, še manj pa med ženskim spolom! Samo denar velja vse, kdor ma dolarje, premore vse, na njegovi strani je zmiraj pravica. (Dalje prih.) 80 Domače novice. V Ljubljani, 28. oktobra. (V podkovski in živinozdravski šoli) 25., 26. in 27. dDe t. in. bile konecletne pre skušnje tistih 8 učencev, ki so se celo leto s podkovstvom vred učili tudi živinozdravstva da zamorejo vsili, kjer ni diplomiranega zdrav nika, pomočniki pri bolni živini biti; zraven teh je bil eden samo le iz podkovstva izpraše van, trije pa so preskušnjo iz podkovstva že v prvi polovici letošnjega šolskega leta prestali Učencev bilo je letos skupaj 12, uamreč : Kranjcev 5, Štajarcev 5, Hrvat 1 in 1 Primorec Visokočastiti gospod c. kr. deželni predsednik Winkler in predstojoik c. k. družbe kmetij ske baron Wurzbach z odbornikoma gg R o b i č e m in Souvanom so počastili pre Bkušnjo s svojo pričujočnostjo in svoje zadovoljstvo izrazili učencem, ki so pri preskušujab iz podkovstva, živinozdravstva in mesogledstva razodeli, da so dobro podučeni. (Dramatično društvo) je imelo v nedeljo občni zbor. Za predsednika je bil voljen g Murnik, za blagajnika g. dr. State; v odbor pa so voljeni gg.: dr. Zarnik, prof. Wiesthaler, Fr. Dremk, prof. Pleteršnik, dr. Tavčar, P. Grasselli, prof. Leveč, Vojt. Valenta, Iv. Hribar in A. Jeločnik. (Volitev za kupčijsko zbornico kranjsko) bo morda kmalu po novem letu. Ta volitev je politično važna le toliko, ker zbornica da de želnemu zboru kranjskemu dva poslauca za mesta in »trge. Nemčurji se je že boje, ker imajo slabo vest. Treba, da se tudi mi pri pravljamo za-njo. (Tat matere božje.) Nek tukajšni list piše da se je tržaški policiji posrečilo tatove v Trstu tako v strah vzeti, da so mnogi taki ptički zleteli na Kranjsko, Hrvatsko in drugam , da bi tod kradli. Dva taka sta prišla te dni iz Zagreba v Ljubljano in sicer po cesti. Izpo znala sta se še le na potu v Ljubljano. Eden je bil Lah prave korenine , Giuseppe Nordio, 50 let star prebrisan tat in vlomnik, ki je 19 let svojega življenja v ječah zasedel, vse zavoljo tatvine. Drug je bil Vološčan iz Istre. Ta dvojica pride v Ljubljano z lepim namenom, tukaj uzmati, kar pod palec pride, liazgledata Ljubljano, vsak po svojem potu. Potem se pa snideta v žganjariji „pri Pihlerji" in izpovesta, kaj sta našla in kje je kaj doseči za dolge prste. Stari Giuseppe Nordio je bil že naše), koga bode okradel, kadar se stori noč: nobenega nižjega ni hotel oskubsti, nego samo sv. mater božjo pri Frančiškanih, na kteri je videl nekaj srebrnine in zlatnine; tej bogorodici je sklenil pobrati dragocenosti in je novemu prijatelju ali tovarišu svoj plan razodel. Tukaj pa 8e motiv ne ve, zakaj to Vološčanu ni bilo všeč: ali se je vendar ustrašil prevelicega greha, okrasti edmo mater božjo, ali je, kakor nekteri drugi trdijo, že sam isti plan imel kakor Nordio, dovolj, šel je k policiji in izdal, kaj namerava njega prijatelj. Policija je oba prijela. Nordio je sicer tajil, ali ker so našli pri njem pet ključev in drugo tatovsko pripravo, ker so mu skoro dokazali dozdanje tatinsko življenje, ni mu pomagalo. Ker tatvine na ma teri božji ni zvišil, ni mogel zarad nje obsojen biti, ali bil je pri tukajšnji delegirani sodniji obsojen na dva meseca ječe zarad potepu-hovstva. (K. Hubmajer), brat znanega četovodje, je odprl novo čevljarsko štacuno na glavnem trgu. („Brencelj" Št. 9.) pride danes na Bvitlo, osoljen in zabeijen kakor navadno, in okinčan z dvema podobama. Razne reči. — B 1 a g o si o v 1 j e n j e zvonov in zvonika pri nemški cerkvi v Celji se bo obhajalo 21. novembra. — Spomin pozidanja cerkve. Od 14. do 28. novembra t. 1. se obhaja pri sv. Jožefu poleg Celja 200letni spomin pozi danja te cerkve. Kolikor nam je znano , bodo mil. knezoškof v nedeljo 14. uovembra slovesnost sami pričeli s pridigo iu sv. mašo; potem se vrstijo dan za dnevom pridige skozi celih 14 dni. Kdor ob tem času sv. zakramente sprejme ter to cerkev obišče, se vdeleži popolnih odpustkov. — NaČeskemsov Rihenavu (Reichenau) izključili dva gimnazijalca, ktera sta beračila po deželi o šolskih počitnicah. Tudi deželni šolski svet je to potrdil in prošnji izključenih ni uslišal. — Profesorjem se ne dovoljuje imeti hrani in stanovanji učencev razun sorodnikov. — Nadzorništvovsrednjih šolah na Kranjskem. Za gosp. J. Šolarjem je prevzel to nadzorništvo dr. Ernest G n a d, in je Bedaj oproščen ga, dobil red železne krone tretje vrste. Ne more se reči, da je za slovenščino v tej dobi bilo kaj slabše; sploh pa s pohvalo govorijo o dr. Gnadu vsi, kteri so z njim imeli res opraviti. Domačini niso vseg-dar najbolji. Tako se tudi dr. J. Zindler prehudo obsojuje. Pomniti je, da je nastavljen le začasno, provizorno , in da se morebiti s koncem šolskega leta izroči v naši deželi šolsko nadzorništvo Bploh domačinu, in da je le želeti , da se nasveti naših državnih poslancev prično resno pa modro v dejauji izvrševati na blagor domovini in mladini slovenski, pa na pospeh pravi, resničui učenosti. — Iz Gradca je sloveči P.Henrik De-nifle pozvan v Itim za velikega definitorja. Bistro gledajo ua to, da si zber6 ondi učenih in sposobnih mož v razno posvetovanje. — Grški kralj in kraljica sta bila nedavno na svojem popotovanji pri papežu, in kralj je obljubil popolno svobodo v svoji državi pustiti katoliški cerkvi. Na prošnjo grške vlade, ktera je nerada vidila, da se Grška šteje med paries infidelium, je že Pij IX. jenjal po deljevati pomožnim škofom naslove grških mest, n na poslednjem zaslišanji je Leon XIII. celo obljubil nektere dostojnike cerkvene imenovati za stare sedeže škofovske na Grškem. — Iz jugoslovanskih krajev se pripravlja veliko romanje t. j. potovanje hvaležnih Jugoslovanov v Rim, da Be sv. Očetu zahvalijo za preizvrstno zadnjo BlovanBko po slanico in da se slovesno potrdi blažena zveza sv. Stolico. — Iz Zagreba je podal se v Rim vstav sv. Jerolima za kanonika preč. g. And. ITriš- Daroval je prej mladenškemu semenišču duhovskemu 200 gld. ter vzel seboj enega di-jakona in enega bogoslovca, da se ondi izučita bogoslovja in modroznanstva. — V Zagrebu sta imenovana kanonika preč. gg. Franjo Bud.cki in Milo Smetiška. — V Celovcu je preteklo nedeljo obhajal zlato mašo preč. g. J. Iiavšer, prošt, in v začetku novembra jo v rojstnem svojem kraju (Ebenthal) bode preč. g. J. Rebernik, dekan Celovški. — VOlomucu so bogoslovci med seboj doslej smeli govoriti v Bemeniških zborih le latinski in nemški; letos dopustilo se jim je tudi češki. — Jeli mar to že sad poslednje papeževe poslanice? Poslano. Slavno vredništvo ! Pogoje za naselnike bosanske je objavila vlada bosanska 26. avgusta 1880 št. 19.503, kteri se razglašajo zdaj po časnikih, pa ne vselej čisto zanesljivo. Vlada bosanska ni čisto nič objavila o „denarni pomoči, o delitvi poljskega orodja na državne stroške." Vprašal sem nalaš o teh dveh točkah, ste li tudi resnični? Odgovorilo se mi je, da je objava vlade bosanske uradna (ofiicijelna), — o denarni pomoči pa ni nobenega govorjenja. Druge točke o zemlji, lesu in davku so uradne, ne pa o denarni pomnči in orodji. To naj zvedo ljudje, da ne bodo brez premislika nastopili pota v Bosno, da bi se preveč ne prevarili. V. L. Bivši pasar želi nekaj cerkvenih reči n. pr. kadilnic» prodati. Reči niso ravno dragocene, je pa tudi po tem nizka cena. Kdor želi kaj kupiti, naj se pri oprav-ništvu „Slovenca" oglasi. íé^líSrá i 1 _^"ggalie fur Otfhrrtidj.Unflar«. fitr imo Jfaljtr 1881.