Političen list za slovenski narod. Po poStI prejemali veljd: Za cclo leto predpla?a 15 gld., za pol leta 8 gkl., za četrt leta 4 gld.. za cn mesoo 1 gld. 40 Kt. V administraciji in-ejcinan vvljil: Za celo leto 18 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gi. 30 kr., za on mesee 1 gl. 10 kr. V Lj^ibljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. vee na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekši>edieija Poljanska cesta št. 32. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., čo se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če so tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Kokopisi so no vračajo, nefrankovana'pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je na Poljanski ee.sti h. št. 32. Izhaja vsak daii, izvzemši nedeljo in praznike, ob '/jG. uri popoludne. SI. V Ljubljani, v petek 25. jaimvarija 1884. Letnilc XII. Držami /Jmh*. ( 'j z Dunaja, 24. januvarija. j Wurnibrandov predlog. ' Od liberalcev tolikanj zažcijoni in komaj priča-kt)vani dan je napočil. Že na vse zgodaj so se dn-liajski postopači gnjetli in tlačili okoli državne zbor-n'ice, da bi dobili vstopnice in bili priče velike borbe, ki sc je danes pričela med desnico in levico državnega zbora. Pa tudi odličnega ljudstva se je bilo veliko zbralo na galeriji, ker vso čuti pomen obravnave o ^Vurmbrandovem predlogu. Vse je komaj pričakovalo trenutka, ko so je imela pričeti razprava, in živahno žvrgolenje, ki se je "uio po dvorani, ko so se razni predlogi izročali raznoterim odsekom, je potihnilo, ko dr. Madejski stupi na vzvišeno poročevalčevo mesto in s kratko vpoljavo zbornici priporoča, naj sprejme odsekov nasvet ter o Wurmbrandovem predlogu prestopi na dnwni red. Za njim je poročevalec manjšine dr. S t ur m poprijel besedo in priporočal v imenu manjšine, naj se vladi naroča, da obdržeč nemški jezik kot državni jezik izdela postavo, po kteri naj se vravna raba drugih deželnih jezikov. Borbe med narodi bi bilo po mnenji dr. Sturma konec, ako bi večina sprejela od manjšine ponudeno roko. Po tej kratki vpeljavi naznani g. predsednik, da prične obravnavo in da hočejo o tej zadevi govoriti zoper prestop na dnevni red: Tomaščuk, Lienbacher, Beer, "VVurmbrand, Eechbauer, Magg, Kuss, Goronini, Heilsberg, Wildauer, Foregger, Bossi-Fedrigoti, Plener, Schiinerer; za odsekov predlog pa: IIohenwart, Groholski, Eieger, Clam Henrik, (iregr, Hausner, Klaič, Vošnjak, Starženski, Trojan, Hevera, Tonner, Zotta, Mattuš, Adamek, Samec, Nadhernj, (Jartoriski, Schindler, Vašati. Prvi je dobil besedo Tomaščuk, rodom Eo-munec, sedaj profesor nemške univerze v Črno-vicah. Ta mož, ki se s svojimi roditelji in brati pa sestrami ne bi mogel razumeti, ako bi ne znal ru-munskega maternega jezika in se hotel poslužiti nemščine, je z oholimi besedami in hripavim glasom hvalisal prednost in potrebo nemškega jezika. Ponavljal je že znane fraze, da je državni jezik za enotno oskrbovanje potreben, da Slovani vsled tega ne bodo na zgubi itd. Tovariši na levici so mu prikimovali, vendar pa ne tako živahno, kakor pri drugih prilikah, ker so menda sami čutili, da njegovi razlogi nimajo brezpogojne veljave. Samo proti koncu in ko je nehal govoriti, so mu tovariši njegovi prav demonstrativno ploskali. Toda šunder se je takoj polegel, in poslanci so začeli od vseh strani vreti proti sredini dvorane, ko je g. predsednik naznanil, da ima sedaj be.sedo grof Hohenwart. Najprej je zavrnil nektere napačne trditve predgovornikove, potem pa je mirno in objektivno, kakor je rekel, jel pretresati vprašanje o državnem jeziku samem. Pogosta pohvala in dobro-klici so se razlegali, ko je s temeljitimi razlogi dokazoval, da pri sedanjih okoliščinah ni mogoče postavno določiti državnega jezika, da državni zbor za tako postavo ni pooblaščen in da nemščini ne preti križnik velikega Leopoldovega in Franc-Jožefovega reda, Doktor bogoslovja itd. itd., so po dolgi in liiidi bolezni, prevideni s sv. zakramenti za umirajoče, umrli v petek 25. t. m. zjutraj ob šestih. Slovesni pogreb bode v ponedeljek, 28. januvarija, zjutraj ob devetih. Naj v miru počivajo! I4I1I llllOSfOl fOiiOil, Knez in Škof Prečastitljivi, Premilostljivi Gospod nobena nevarnost. Njegovi razlogi so bili tem teht-nejbi, ker so se večidel opirali na poročilo manjšine same. A'sak stavek njegov bil je siba, ki je hudo pekla levico. nSlovenec" bo prav storil, da objavi celi njegov govor. Na koncu so mu živahno ploskali in vsestransko častitali. Jako radovedno je vse pričakovalo, kaj bode povedal Lienbacher, ki je za Hohenvvartom prišel na vrsto. Omenjal je najprej, da je Wurmbran-dov predlog jako nepriličen, kakor je sploh na svetu veliko neprilienega, in so dostikrat staršem samim neprilični njih otroci (veselost). Na ugovor, da se državni jezik ne more definirati, zavrnil je Lienbacher, da bi se potem tudi ne moglo povedati, kaj je deželni jezik. Ako hočemo vedeti, kaj je državni jezik, moramo le vedeti, kaj je država in kaj je jezik; tako daleč pa menda še nismo, da ne bi vedeli, kaj je država (živahna pohvala na levici). Njemu se zdi potrebno, da ima država svoj jezik, in bi le takemu posredovalnemu predlogu pritrdil, ki državnega jezika sploh ne taji. Med živahno ve-selostjo levičarjev, ki so danes menda prvič pritrjevali Lienbacherju, povdarjal je govornik, da bi Poljaki gotovo varovali veljavo poljskega jezika, ko bi bil ta jezik državni jezik, in da bi se enako za svoj jezik potegovali tudi Čehi. Naj se toraj ta pred-pravica pusti tudi Nemcem, kteri smejo svojo narodnost pač enako čislati, kakor drugi narodi svojo. Po njegovem mnenji naj bi se sprejel nek posredovalen predlog, ki od vlade ne bi zahteval izvrševalne postave k 19. členu temeljnih postav, ob enem pa vsaj ne bi tajil in se ne dotikal postavne veljave nemškega jezika kot državnega jezika. Konečno je povedal, da je dobil tudi neko pismo s Češkega, kjer se mu očita, da je svoje mnenje spremenil ter se pridružil nemško-liberalni stranki, ki narode med seboj hujska. Ko je končal, mu je le par paslan-cev na levici ploskalo, ki so se pa takoj zopet spomnili, da Lienbacher vendar ni njihove stranke ter umolknili. Konečno je rekel, da bode eventuclno glasoval za predlog manjšine, ako ne bode kdo na-svetoval posredovalnega predloga. Ko to poročilo sklepam, poprijel je besedo poljski poslanec Groholski, ki bode stavil posredovalen predlog, kakoršnega sera omenjal že v prvem svojem poročilu o "\Vurmbrandovem predlogu. (Glej „ Slovenec" št. 19). Za njim bode za danes obravnava menda sklenjena, ker kaže ura že četrt na tri, ko je začel govoriti. Obiskovanje italijanskega kralja v Uimii. Cerkvi nasprotni listi pretresavajo že blizo dve leti neprenehoma vprašanje, ali bo obiskal naš cesar italijanskega kralja v Eimu in mu tako vrnil pohod njegov na Dunaji. Gotovega ne vedo nič; danes pravijo vsi kakor na ena usta, da pojde, jutri pa vsi zanikavajo svojo prejšnjo trditev. Zakaj se za to tako zanimajo in ali bi bilo to tako velicega pomena, ako bi naš cesar ali vsaj cesarjevič Eudolf šel v Eim in s tem svojo dolžnost spolnil nasproti svojemu gostu italijanskemu kralju? Prav dobro obravnava to vprašanje ^Hlas" ter pravi, da ti liberalni hsti dobro vedo, da bi bilo tako obiskanje veliko razžaljenje poglavarja katoliške cerkve, rimskega papeža; to si pa ti listi ravno žele. Vsak vladar, ki obišče v sedanjih razmerah italijanskega kralja v Eimu, daje na znanje, da odobrava krivico, ki jo je storila sedanja kraljeva rodovina italijanska poglavarju sv. cerkve s tem, da mu je vzela papeževo deželo, posebno pa mesto Eim. Papež je bil čez tisoč let edini pravi in postavni vladar večnega mesta. To pravico potrdile so mu razne pogodbe, priznale so mu vse vlade in s tem naznanile, da poglavar svete cerkve ne sme biti podložen kakemu vladarju, ki je kot kristjan sam podložen papežu. Vsa stoletja bilo je krščansko ljudstvo tega prepričanja, a sedaj je drugače. Slavna ta pravica tepta se z nogami! Italijanski narod dobil je želje po združenji in po edini Italiji, Viktor Kmiinuel je pridrl s svojimi četami v Eim s silo, se je polastil vlade, kije pripadala toliko stoletij papežu, pravi rimski vladar postal je jetnik vatikanski. Kteri vladar koli obišče italijanskega kralja v Eimn, naznanja, da ga pripoznava za pravega in postavnega posestnika s silo vzetega Eima; on hvali in odobrava s tem korakom krivico in nasilstvo, ki je bilo storjeno papežu. Če je storil to protestantov ski vladar, če je storil to cesarjevič pruski, naslednik nemškega prestola, se to lahko pojasni: znano je, na kak način je nastalo nemško cesarstvo, koliko nepostavnosti in krivic mu je pripravilo pot; ni mi treba kazati na Hanoveransko, kjer jo bila domača vladajoča rodovina pregnana; tudi avstrijska zgodovina spričuje o nasilstvu hohenzollernske rodovine, posebno pa sedanja pruska Šlezija. A katoliški vladar, vladar, ki more o svojem prestolu reči, da ga ni omadeževala ne ena krivica, ne eno nasilstvo, vladar, ki more reči o svojem cesarstvu, da ni bil najmanjši del po nasilstvu pridobljen — kar velja po v-.i pravici o naši državi — tak vladar ne more in ne sme pripoznati krivice storjene drugim, ne sme odobravati nasilstva, ktero je storil italijanski kralj papežu, ko ga je oropal vsega posestva, in on bi odobraval krivico, ko bi obiskal kralja Humberta v Eimu. Tako ponižanje sv. očeta, se ve, da pričakujejo in žele vsi proticerkveni listi, a za gotovo smemo pričakovati, da naš cesar ne bo spolnil njihove želje, ker je veren sin katoliške cerkve. A tudi, ko bi drugi vladarji obiskali italijanskega kralja v Eimu, bi imel ta njihov čin velik pomen in morda še slabe nasledke. Znano je, da hočejo vsi revolucijonarni elementi človeške družbe — in v sedanji dobi je dosti teh elementov povsod — ves obstoječi red prevrniti; prevrniti hočejo tudi vladarske prestole, kar nam spričujejo vedno se ponavljajoči napadi na venčane glave. Ako toraj kak vladar pravic druzega postavnega vladarja ne pripoznava, ali še celo podpira in odobrava proti njemu izvršeno nasilstvo, ali on ne slabi s tem vdanosti in zaupanja, ki ga goje njegovi podložni do njegovega lastnega prestola? Ali mar meni, da se njemu nikoli ne more kaj ena-cega pripetiti? Le prevečkrat se je že vresničila prislovica: „danes meni, jutri tebi", da bi jo mogli prezreti. Pomisliti je treba, da sedanji revolucijo-narji niso teh nazorov, da bi bilo samo vladnim osebam dovoljeno, z nasilstvom polastiti se imetja, ki je postavna last druzih. Marveč si mislijo, kar je vam vladarjem dovoljeno, to tudi ne sme biti za-branjeno nam; če je Viktor Emanuel, oče sedanjega laškega kraljestva, smel oropati rimskega papeža, zakaj bi mi ne smeli iztrgati tega ropa njegovim naslednikom? če se vi vladarji z nepostavnim kraljem bratite v ropanih palačah in odobravate ta rop, ali ne odobrujete s tem nasilstva, ki bi ga morda kedaj storili vaši podložni Vam samim? S takim komunizmom soglasovati bilo bi jako neprevidno za vsacega vladarja, posebno v sedanjih časih, ko se uporniške ideje vedno bolj razširjajo v vseh oddelkih človeške družbe. Kdo ve, če razpravljajo liberalni listi iz zgolj blagih namenov pra-šanje, ali pojde naš katoliški eesar obiskat kralja Humberta v Eim? Politični pregled. v Ljubljani, 25. januvarija. Jfotraiije dežele. Ni ga še bilo kmalo predloga, kakor je WHrm-hrandov, da bi bil tako zopern vsem strankam izvzemši liberalce, in to ne le v Avstriji, temuč tudi onostran Litave. Tudi po ogerskih deželah se Wurm-brandov predlog brezpogojno obsoja in to iz razlogov, ki kažejo na skušenost, ktero so na Ogerskem v tem oziru že z madjarskim jezikom naredili. „Vaterland" ima v tem smislu zanimivo razpravo iz ogerskega peresa. „Le poglejmo na delovanje in uspeh ogerskega državnega jezika? Je-li res, da se je vsled tega madjarski narod okrepčal, ojačil? Šovinisti to trdijo in skoraj da je tudi zunanji blesk za to. Kdor je pa zmožen ozreti se globokeje, so strahom bo zapazil, da je državni jezik, postavno nad druge po-vzdignjen, pač prejo zmožen interesu za življenje neogibno potrebnemu škodovati, duševni in nravni razvoj opovirati, splošno nezadovoljnost zbujati; da bi pa madjarski državni jezik v resnici madjarski narod ojačil, tega ni nikjer nič videti, in vendar nemadjarski rodovi po Ogerskem še davno ne bodo na tisto stopinjo omike dospeli, ktero že nenemški rodovi po Avstriji zavzemajo. Koliko večjo škodo napravil bi oklic nemškega jezika za državni jezik v Avstriji! Najmanjše ))i bilo in najprvo, da bi se germanizaciji duri na stožaj odprlo. I)ruga večja zla in narodnemu razvoju škodljive posledice bi se pa še le v teku let pokazale." K(nli'l TM bnimbotJHko J:(»i}iro so sc postavili prvega oktobra v dejansko službo za lirani-bovski dragonski polk št. 1. v Štokerau na dolenjem Avstrijskem; za brainbovski dragonski polk št. i. v Prosnicah na ]\Ioravskem in za braniljovski ulanski polk št. S. v Samboru na Gališkcm. Slovoiiski fantje. kteri se bodo potrjevali k brambovskl konjiči, pridejo k prvemu polku, kjer bodo se Štajarci in Korošci napravili svoj škadron. ObrtuiSki nadzorniki so včeraj 24. t. m. prisegli in se bodo sedaj odmah objavili po uradnem dunajskem listu „W. Ztg." HrvaŠki glasovi o preložitvi deželnega zbora. »Narodne Novine" pišejo: da je krona delovanje deželnega zbora zarad tega vstavila, ker se nikakor ni zamogla nadjati, da bi bilo dosedanje delovanje deželnega zbora, ako bi se v tem smislu nadaljevalo, deželi in državi koristno. In res se od deželnega zbora ne da Bog ve kaj pričakovati, kteri v mesec-dnevnem zasedanji ne stori nič druzega, kakor da Dotrdi graničarske volitve in pa indemniteto dovoli; cterega morajo orožniki in vojaki z nasajenim bodalom stražiti, da je sploh mogoče v njem zborovati; čegar člani pri belem dnevu niso varni napadov podšuntanega ljudstva! Ako se pomisli, da je v celi Evropi ni dežele, ki bi se z enacimi parlamentarnimi škandali ponašati zamogla, kakor so Starčevi-čanci ravno Hrvaško z njimi oblagodarili, ako se pomisli, da so ti gospodje svoje mandate le v spodbudo sovraštva in v podpihovanje narodnega ustanka rabili, ako se pomisli, da jim ni bila nobena oblast zadosti merodajna in sveta, razumel bo vsak ta prepotreben korak krone in mu bo popolnoma tudi pritrdil. V ogerskem dr^iavnetn &horu je stavil poslanec Iranji predlog, naj se izdda načrt zakona o popolni verski prostosti, da bo imel vsak človek pravico po svojem prepričanji versko zadrugo na svoje roke vstanoviti. Minister nauka in prosvete Trefort, zavrnil je pa naravnost tak bedast predlog in rekel, da mu nikakor ni mogoče podpirati ga z ozirom na verno ljudstvo. Taka verska prostost, kakor jo Iranyi predlaga, bi bila prvi naval, ki bi ogersko državo razrušila. Euskih nihihstov in nem-šWh socijalistov pridrlo bi na milijone, ki bi po javnih prostorih, ki bi po ulicah svoje pogubhe nauke trosili. Ogerska država pač ni več zadosti trdna, da bi se s takimi rečmi igrati smela. Ko je prišlo do glasovanja, je za-nj glasovala le skrajna levica, vsi drugi poslanci so ga odbili in predlog je padel. Sesničen je pregovor, kogar Bog konO|ati hoče, ga oslepi. Čudno, da Madjari nimajo druglih nujnejih reči za obravnavo, kakor ravno verska vpria-šanja, ktera ljudstvo vznemirujejo. Naj bi se možje onostran Litave rajši pečali s tem, kako bi se za\-branil denarni in gospodarski polom, ki že na ogerska vrata trka bolj, kakor kje drugej. Vuanje države. Srbskii naprednjaSka ali vladi prijazna stranka izdala je svej program glede bodočih volitev za skupščino. Ondi poziva vse prijatelje svoj^, le tistim kandidatom oddati svoje glasove, ki sc| za pravi napredek vneti. Kaj da radikalci in druge ^ladi neprijazne stranke znajo, pokazali so poslednji neredi v zajčarskem okraji. Naloga naprednjakov »je, vlado povsod podpirati, kjer se bo dal blagor domovine pospeševati. Vse napore anarhistov in radikalciev treba je že v kali zatreti in zato je sveta dolžnost vsacega državljana, da vladi kolikor toliko pripomore, da ona do svojega smotra pride in radikalizem s korenino vred iztrebi. Kolovodje narodnjaške stranke zjedinili so se v tem, da bodo vlado brezpogojno podpirali, kar se tiče finančnega stanja monarhije, in bodo iz tega vzroka tudi državni proračun brezpogojno odobrili. Tudi kar se tiče javnega reda in okrepčanja državne oblasti, hočejo naprednjaki vlado popolnoma podpirati. Kar se pa tiče slobode in ustavnega življenja, opirala se bode naprednjaška stranka na svoj program. „Politik" prinaša iz Stuttgarta osobni telegram, da je Giers iz Petrograda dobil posebno poobla-ščonje, da sme na Dunaji sprožiti misel, naj bi se evropske velevlasti z Angleško zmenile, kaj bi bilo storiti, ako bi se Mahdi tudi čez Egipt sam spravil. Prijaznost med Avstrijo in Rusijo je do dobrega vtrjena in bo po mislih „Novoja Vremja" tako dolgo trajala, dokler se Avstrija ne bo na Balkanu v ruske zadeve vtikala, kajti ondi si Eusija no pusti od nikogar vode kaliti. „Nord" pa pravi, da je mir med obema državama tako dolgo gotov, dokler bo ,,avstrijska politika ruski prijazna na balkanskanskem polotoku", kar jo z drugimi besedami ravno tisto, kar piavi „Noy. Vremja". Balkan smatral se je dosedaj za kamen, o)) kterega so bo sporazum med Avstrijo in Eusijo razrušil, sedaj je pa postal jako trdna vez, ki dvA mogočna soseda druži; svarila jo je modrost diplof matov, ki so so znali najbolj kočljivih točk umncr ogniti, da so dospeli srečno v luko sporazumljenja;. Iz Petrograda se poroča, da Sadejkiiiov ne-' rnJ:, ki je bil z njim vred pobit, ni umrl, temveč jo toliko okreval, da je v stanu o groznem napadu že poročati. Nihilisti so mu na'rusko mladino izdali manifest, nuj jih ona podpira, in ako že noče v njihove vrsto stojiiti, nuj drugače poskuša, da se jim koristmi skaže. Policija v ]'etrogradu ima noč in dan posla, odkar je cesarska družina ondi; vsled tega no moro več toliko pazljivosti na nihiliste obračali, kakor ji jo Itilo to poprej mogočo, dokler jo car z družino v (lačini liival. Oar jo pa to tudi sam sprevidel in so jo oilločil, da kmalo zopet iPe-Irognid zapusti. Srečnega so ruski car ne m^ro iiiiviiovati in tudi ne zavidamo ga ne! JEvvopsliti politika je po prizadevanji ruskega državnika Giersa napravila velikansk napredek. Giers namreč je glede različnih interesov na Balkanu, o kterih imata Avstrija in Eusija vsaka svojo nazore, se tako izrekel, da ui potreba za vsako drugačno mnenje takoj vojske, ampak se dotične razlike prav lahko vsed modrosti vladarjev in razumnega postopanja od strani diplomatičnih zastopnikov poravnajo. Hvala Bogu, lahko vsliknemo, vendar enkrat mož, kteremu je lepa in modra beseda bolj pri srcu, kakor pa nabrušena sablja, ki le podložnim globoke rane seka, velikaši jo pa malo ali še celo nič ne čutijo. Giers pravi, da se boste Avstrija in Eusija glede Balkana po mirnem potu tako, lepo sporazumeli, da bo veselje. Upliv obeh držav, kakor bližnjih sosedov, na opustošoni Balkan je bil do sedaj oklešček, ob kterem se je sporazumljivost vedno spodtikala. Sedaj pa vso tako kaže, da se boste Avstrija in Eusija z lepo zmenili, da Eusija pre -vzame vrhovno pokroviteljstvo čez iztočno polovico balkanske zemlje, Avstrija bo pa „to svoje" na za-padni polovici storila. Eusije smoter mora biti Carigrad, Avstrije pa Solun. Ako se ne motimo, se je na to že leta 1878 v Berolinu ozir jemalo, ko se je Avstriji naložila naloga Bosno in Hercegovino zasesti in pomiriti. Giers je na Dunaji povdarjal, da je neogibno potrebno, da se Avstrija in Eusija spo-razumete, kako daleč naj sega jedna, in kje naj druga pričenja svoje delovanje. Eibarstvo v adrijanskem morji že mnogo let daje povod hudim prepirom in smrtnemu sovraštvu med avstrijskimi in laškimi ribiči, kteri so tako brez-sramni, da celo do avstrijskega nabrežja ribarit hodijo. Nedavno sprli so se slovanski dalmatinski ribiči z laškimi „čožoti" v Spljetu in so jednega ubili. Smrt laškega čožota na avstrijski zemlji dala je povod interpelaciji v laškem, državnem zboru, kjer je Bernini vlado vprašal, kaj mish storiti zaradi ribarstva v Adriji in zaradi umora laškega ribiča v Spljetu. Minister Mancini je rekel, da ste točki popolnoma različni med sabo. Kar se ribarstva tiče, dotične obravnave med Avstrijo in Italijo niso še dognane. Zaradi umora laškega ribiča je pa minister laškega konzula v Spljetu zapodil iz službe, in je tjekaj uradnika poslal, kteri bo kmalo natančno o tej stvari poročal. Francozi so sklenili graditi senegalsko železnico v Afriki in so za to privolili svoto 350 milijonov frankov s pristavkom, da se več, kakor 350 milijonov na noben način ne sme za njo izdati, na kar jih je minister Eajnal zagotovil, da posojilo nikakor ne bo 350 milijonov presegalo. Pariz je bolan, in trpi na bolezni, ki se imenuje delavsko vprašanje, za ktero pa menda na celem Francoskem ni zdravnika. Več kakor 30.000 delavcev in rokodelcev je brez stalnega zaslužka. Dobra polovica od teh ima zaslužek le po dva ali tri dni v tednu, jesti pa je sedemkrat na teden potreba. Obupnost je med temi ljudmi že tolika, da so se izjavili, ako jim od vlade ne bode v pravem času pomoči in zdatne pomoči, jih bo lakota prisilila do silovitosti. Sklenili so na svojem taboru nekako peticijo, ktero so poslanski kamori izročili. Ka-niora jo je pa prezrla in delavcem ni dnizega ostalo, kakor, da so odposlali peticijo šestorice v burbonsko palačo, kjer se je nalašč za to zbrana komisija sestavila, cia so bode z delavskim vprašanjem pečala. Vzrok tega pešanja dola v Parizu je prevelika zunanja konkurenca, posebno nemška, ki je jela francoske izdelke zdatno spodrivati. V prejšnjih časih delalo je v Parizu 30.000 mizarjev in skrinjarjev. 8000 teh rokodelcev jo glavno francosko mesto že zapustilo drugam za kruhom idoč. 5000 dela jih še po dva ali tri dni, 2000 ima jih še dela vse dni in 15.000 pa nič. Zidarjev je bilo 40.000; ostalo jih je še 1;Ž.000—10.000, kterim pa tudi po večini dela primanjkuje. Od 30.000 kamnosekov ostalo jih ni več kakor polovica; dela pa od te polovice nima več kakor 5000 in še ti pri jako pičlem zaslužku. Delavsko vprašanje prvim možem francoske republike več skrbi prizadeva, kakor pa ono v Tonkinu, in nemara je tudi res nevarniše. Sedaj-le je prišel čas, da republika dokaže lahko svojo prednost pred monarhijo, ako ona delavsko vprašanje hitro iji zdatno reši brez prelivanja krvi in zapiranja po ječah. Če pa ona tega no more, dokazala je jpsno, da je vsa livalisana prednost, ktera se ji od neke strani rada dajo, osobnih nazorov iu ne zasluži, da bi se pameten človek z njo pečal. Vzrok, da so na Spavjskem, liberalci morali konservativcem prostor narediti, je v needinosti liberalnega ministerstva iskati. Nastali ste dve stranki; jedna teh zahtevala je odločno, naj kralj razpusti kortezo (zbornico), druga z ministrom notranjih zadev se jo pa temu protivila. Kralj Alfonz je na to neki rekel: „])obro, takoj vam razpustim korteze, če mi je kdo porok, da se nam bodo nove volitve obnesle in če se izrečejo novi kortezi za izvršitev liberalnega programa". Ni ga bilo moža v obeh strankah, ki bi si bil upal tukaj poročno besedo za-•staviti in zarad toga je prvi minister kralju svetoval, naj pokliče konservativce na krmilo, kar se je tudi zgodilo. Konservativci morali so pa menda kaj enacega že pričakovati, kajti sedanji Jirvi minister Caiiovas se je dopohidne kralju predstavil, zvečer se je pa novo ministerstvo v veliki državni uniformi že kralju poklonilo. Kaj pa je s SiulanoniV Sir Baker misli, da ni potreba, da bi se (iOOO mož močna posadka iz Chartuma umaknila ter za saboj morda kakih 10.000 civilistov raznih narodnosti spravila na težavno in nevarno pot proti Berberu in od ondi proti Suakimu ali pa v Koroško, preko nubiške puščave, ki še sladke vodo za žejo nima zadosti. V Ohartumu naj ostanejo in naj okoli mosta rove skopljejo, v ktere se bo Nil napeljal; za temi naj se namečejo visoki nasipi, za kterimi se bodo topovi nastavili. Poglavitno podporo bi pa mesto lahko od nilskega brodovja dobivalo, ker je okolica lepa ravnina, bi se sovražnik že lahko na daleč s pomorskimi topovi pozdravil; pa tudi živež bi se pod njihovim varstvom lahko od Nila v Chartum donašal. Takih misli je tudi Gordon. Zraven tega načrta ima pa Baker paša še druzega in to je, da bi on s pomožno vojsko na Chartum preko Mas-sane udaril. Pot seveda bi bila silno dolga in nič manj kakor pol šesti mesec bi se potrebovalo, da se pride iz Massane v Chartum. Splačala bi se že ta pot, kajti na nji bi si Baker vse sovražne guber-natorje lahko podvrgel, jih po potrebi tudi odstavil in prazna mesta z Angleži nadomestil. Zadel bi na ta način ob enem dve muhi. Sudan bi si zopet podvrgel in bi ga za jedno tudi preosnoval, dokler bi meseca junija enkrat pred Chartum dospel, s čimur bi svojemu prodiranji zvršenik založil. Veljala bi taka ekspedicija okoli pol milijona funtov sterlinskih lir, kterih bi nikakor ne zavrgli, ako se pomisli, da dobiček, ki ga Sudan na leto daje, blizo 13 milijonov funtov sterlinških lir donaša. Ako bi se ta načrt vresničil, bi se Angleži pred vsem drugim z abe-sinskem kraljem Janezom morali sporazumeti, da bi od te strani nobene sitnosti in nadlege ne imeli. Baker paša za jedno misli cesto delati iz Massane v Chartum, kakor so jo naši vojaki leta 1878 iz Broda po Bosni delati morali. Kitajci se vadijo dan na dan v orožji in vse na to kaže, da jih ni nikakor volja Francozom umakniti se iz Kantona. Napravili so močne in trdne nasipe, na ktere so napeljali mnogo težkih topov, s kojimi se dan na dan v orožji vadijo. Tudi pešci streljajo vsak dan s samim smodnikom. Po otokih vojakov vse mrgoli, ki so si šotore postavili. Izvirni dopisi. Iz okolice kamniške, 22. jan. {Nelzaj o družbi sv. Mohora.) Krasno in hvale vredno je razširje vanje družbe sv. Mohora, ki s toliko vspešnostjo deluje na polji naše književnosti. Ogromno je ste vilo njenih udov, ki nam jasno svedoči marljivi napredek prostega ljudstva. Mnogobrojne so tudi knjige, ki jih vsako leto podaja ta prekoristna družba svojim udom, ki tako lepo skrbi za duševni razvoj prostejšega ljudstva; enako mili materi, ki neumorno skrbi zboljšati blagostanje svoje dece. Tu nam po daja mnogovrstno berilo. Potrjuje v sv. veri; na vaja nam v svojih knjigah mnogo vzgledov, ki nas spodbujajo v kreposki in čednosti; pa tudi veliko kratkočasnega berila, ki je nam v poduk, ki nam blaži um in odganja dolgčas. Kakor se razvidi iz Koledarjev različnih let zmanjšala se je družba leta 1882 oziroma število udov; a se je lansko leto zopet dvignila do tako ogromnega števila udov. Eeklo se bode morda temu je pripomogla pomnožitev knjig in berila, kajti knjiga: „Življenje blažene device Marije" storila je velik utis na ljudstvo. To je resnično, in vendar po vsem ne tako! Ako gledamo dalje, vidimo v imeniku družab nikov čuden razloček. Mnogo župnij šteje več udov, nektere pa niso ničesar napredovale, ampak še kaj udov zgubile. Kje nam je iskati vzrokov tega? Mnogo čitateljev mi bode pritrdilo, da no pri mnogem in različnem berilu, ampak pri pover jenikih. Ako poverjenik, ki je tako rekoč glava udom farnega odseka, ne stori druzega, kakor da edino le doneske pobira ali naznani, kdaj naj se prinese tisti goldinar, se bode pač težko pomnožilo število udov. Treba je tedaj dobro reč vedno pri poročati. Zato pa tudi ne kaže drugih poverjenikov iskati, kakor le duhovnike. Oni ravno imajo največ prilike par tehtnih besedi raz leco reči iu pr ljudstvu bode gotovo to več izdalo, kakor bi izdalo sto in sto drugih pripomočkov. Saj so gospod žup nik ali kaplan rekli, oni že vedo, kaj je prav, kaj je priporočila vredno. Saj jo tudi pri drugih knji gah tako. Ktere duhovniki priporočajo, tiste in tam so po celi fari razširjene, kjer se pa ne priporočajo jih bode imel le malokdo ali pa nobeden. Ne vem če se motim ali ne, povem pa vendar, da se mi včasih, kadar pregledujem imenik udov, hoče do zdevati, kje je kak bolj vnet poverjenik, kje pa ne In naj tudi nekteri pravijo: čemu vsako leto imeni tiskati? mene pa le veseli ga skozi in skozi pregle dati loto za letom. Čitajo se sicer suha imena in e imena, a vendar je za mislečega bralca marsikaj )odučljivega iu zanimivega. Z Dunaja, 24. januvarija. {Is državnega ehora.) \Vurmbrandov predlog je najglavnojši predmet dunajskih Hberalnih listov; po.sebno se pa danes odlikuje „Deutscho Zeitung" s psovkami do nemških conservativnih poslancev, ki hočejo z večino glasovati zoper AVurnibrandov predlog. Tudi objavljajo }renarejeni nasvet, ki ga bode Groholski stavil v zbornici. Pa ni mi treba praviti, da je to le ugibanje, ier tega nasveta še desnici prijazni listi niso dobili, da bi ga mogli objaviti. Sicer pa je večina zoper Wurmbrandov predlog zagotovljena, ker so vsi des-niški klubi zavezali svoje ude, da morajo glasovati za predlog, ki so ga sestavili po vsestranskem razgovoru in porazumljenji. Te dni prične obrtnijski odsek zopet svoje delovanje, ki ga v obilnosti čaka. V prvi vrsti bo menda rešil postavo o stavbenih obrtih, ki jo je poročevalec Herman že izdelal in razdelil odsekovim udom. Danes sta se v zbornici budgetnemu odseku v pretres izročila predloga, da naj se dovoli poldrugi milijon gold. za vravnavanje Drave na Koroškem, 425.000 gold. pa za novo luko v Trstu. Predlogi o novi železnici Fehring - Furstenfeld pa o prevzetji Franc-Jožefove, Eudolfove in predarelske železnice v državno oskrbništvo so se izročili železničnemu odseku. Za novi vžitninski davek od žganja pa se bo volil poseben odsek 24 udov. Domače novice. (Premilostni IcnczošJcof Krisostoin) so umirali od srede na večer do petka zjutraj. V četrtek zvečer se je v Šenklavžu molil rožnivenec za njih srečno smrt, in v petek izpostavilo presv. Eešnje Telo ob šestih zjutraj, in komaj se je to storilo, že so četrt na sedem izdihnili iu tako v Gospodu zaspali. V soboto so sami še upanje imeli ozdraveti, in malo poprej pripovedovali, da spomladi pojdejo v toplice. Ali bolezen v nogah je potegnila v želodec, in od tod na prsi, v kterih so pa bili še dokaj trdni, in od tod tako dolgo smrtno vojskovanje. V torek bil je njihov rojstni dan; v nedeljo ležijo v god svojega imena na parah. O drugih posebnostih nam ni bilo mogoče kaj več poizvedeti. Nekteri so vedno upah, da močni duh vzmaga, ali — Bog je odločil drugače. Bolj natančen življenjespis priobči nSlovenec" jutri. (Avdijenco pri cesarju) imela sta včeraj razun župana Grassellija in predsednika kupčijske zbornice g. Kušarja tudi državna poslanca dr. Pokiu-kar in dr. Ton ki i. Kakor se nam poroča z Dunaja, bil je sprejem vseh gospodov jako ljubeznjiv in mi-lostiv, ter so se cesar zanimali za razne deželne zadeve. Dr. Poklukarju in županu Grasselliju so zlasti razodeli svojo radost in priznanje za spraved-Ijivo delovanje deželnega zbora kranjskega. G. župana vprašali so tudi o mestnih zadevah in o bolezni g. kneza in škofa. (SoJcolski večer) ali „jour fixe", kakor zdaj raje reko, bo jutri večer v Schreinerjevi pivovarni na sv. Petra cesti; reditelja mu bosta dva v tem spretna Sokolovca. Tako se nam naznanja. {Imenovanje.) Davkarski pristav Franc AV i n d i-scher imenovan je za davkarskega kontrolorja, začasni davkarski pristav Fr.mc P red al ič je postal stalen, davkarski praktikant Adolf Euda pa provi-zoričen davkarski pristav — vsi trije na Kranjskem. {Imenovanje.) Deželni odbor kranjski je v šolski odsek, ki se ima sestaviti za obrtnijsko nadaljevalno šolo, izvolil odbornika gosp. Mu r nik a, za enaki šolski odsek v Novem mestu pa tamošnjega tiskar-ničarja gosp. Ivan Krajca kot svoja zastopnika. Razne reči. — Na južnem Staj ar s ke m bode 31. t. m. volitev državnega poslanca za rogački, ljutomerski in ptujski okraj. Od domačinov postavljen kandidat je, kakor smo že omenili, preč. g. župnik Božidar Kajč. Oči vseh Slovencev obrnjeno so tja, ker tudi nemškutarji hočejo s svojim kandidatom, nekim po-nemčenim Jiescluiiggom, prodreti. Slovenski volilci! Vsi pojdite 31 t. m. na volišče in vsi bodite edini. Če jo bil kedaj čas, da moramo Slovenci edini biti, jo ravno sedaj najbolj potrebno, ker nam nemško-liberalci svoj nemški jozik hočejo na našo zemljo intabulirati, kar bi našemu domačemu jeziku vso veljavo in vse pravice odvzelo. Toraj Slovenci! Gosp. Božidar Eajča ste kandidata postavili, njegov program je dober, tedaj volite ga tudi enoglasno. — Nove petdesetake dobili bomo prihodnji mesec. Velikosti so tako, kakor sedanji tisočaki, ker pa malokdo vts kako velik je tisočak, recimo rajši, da so 168 milimetrov široki iu 110 milimetrov visoki, temno-modri na barveni podlagi. Štiri otro-čiče imajo, ki predstavljajo trgovino, rudarstvo, po-Ijedeljstvo in obrtnijo. Na sredi je cesarjeva podoba od strani; po zgornjih voglih ste lepo opisani številki 50, jedna ravno taka pa spodaj na sredi. Novih petdesetakov menda ne bo mogoče poi:;arejati, tako umetna in kemično dovršena je sostava barv. Finančni minister Kallay je rekel, da se mu ti bankovci najbolj dovršeni zde, kar jih je še kedaj videl. — Židovskodekle, ChaneEifke Filip, bilo je 20. t. m. v Levovu na Gališkvm krščeno. Krščeval je grško-katoliški škof in nadškofijski namestnik Sembratovicz, za botra je bil deželni poslanec, tajni sovetnik grof Eussocki in gospa plem. Zaleska, soproga gališkega c. kr. cesarskega namestnika. Oče dekleta, levovski rabin in nadrabin iz Prage, so prosili po brzojavnem potu pri ministru grofu Taaffeju, naj bi se krst še odložil, toda brez vspeha. — Po naznanilih ministerstva jo letos v Avstriji 169 gimnazij (3 več kakor preteklo leto). Učencev je na gimnazijah 55.247, več kakor lani 2105. Največ učencev ima gimnazija v Czernovici, namreč 832, najmanj pa v Gaji, le 61 v štirih razredih. — Po učilnem jeziku je 96 gimnazij nemških, 37 čeških, 22 poljskih, 4 laške, 1 rutenska, 3 hrvaški in 6 z dvema učilnima jezikoma. — Realk pa je višjih 68 in nižjih 18, tedaj 86. Od teh ima 60 nemški učni jezik, 16 češki, 5 poljski, 4 laški in 1 hrvaški. Učencev je bilo lansko šolsko leto 16.285, letos pa 16.574, tedaj več 289. Največ učencev je na realki v Pragi, namreč 533, najmanj pa v Imstu (na Tirolskem) in sicer 37. Kdaj pa doživimo čas (ali ga sploh doživimo), da se bode reklo: 1, 2, 3 do 10 gimnazij s slovenskim učnim jezikom? Pravica gotovo tirja ne preveč narodnjakov umreti pustiti brez te tolažbe in sadn njih delovanja. — Kjer se je v teku zadnjih let po severnih pokrajinah našega cesarstva kak tajen umor z roparskim napadom zgodil, in se dosedaj še ne ve za zločinca, zapisuje se sedaj vse na račun Hu-gonaŠenka in Šlosareka. Sodnija bo imela polne roke posla, preden bo vsemu zamogla kos postati; čudno je, da je ta človek toliko let na skrivnem tolike hudobije nekaznovan doprinašal in sedaj skoraj vsako že pred leti doprinešeno zločinstvo, pri kterem se do najposlednjega časa ni za hudodelca vedelo, obstane, da ga je on doprinesel. Leta 1876 izvlekli so v Budejovicah na Češkem iz vode Malče mrtvo žensko s prerezanim vratom, ktere slika je bila dolgo časa javno razpostavljena, pa vendar jo nihče ni zamogel spoznati. Morda se bo tudi to hudodelstvo sedaj odkrilo? Leta 1880 prebivala sta Šenk in Šlosarek v Tropavi; ravno v tistem času našli so umorjenega človeka blizo Komorova. — Meseca aprila 1882 je zginil .Josip Hejret iz Plzna. ki si je šel na Dunaj službe iskat in je nekaj denarja pri sebi imel. — V bieliški okolici zmanjkalo je ianskega leta v septembru premožne gospe Magdalene Zielok, ki je na Laško potovala in si je v Bielici listek za Milan kupila. Popotovala je v družbi mladega moža. Kavno tam našli so leta 1874 truplo nekega dekleta blizo železnice neznansko razmesarjeno. Dokazano je, da je bil Šenk o tistem času ondi. Koliko se pa od drugih krajev do sedaj še nekaznovanih tajnih umorov javi, ki se bodo morda vsi na Šenkov račun zapisali, ako mu jih bo mogoče dokazati, ali pa, če jih sam obstane. — Milijon rubljev je rajši pustil železniški inženir Danilov v rokah ruskega vojnega ministerstva, ktere je ondi za varstvo položil prevzevši zgradbo petnajsteriii trdnjavic okoli Varšave, kakor da bi bil dalje zidal. Žgradbene cene je rusko vojno mi-sterstvo tako nizko' nastavilo, da si noben podjetnik ni blizo npal. Poslednjič se vendar inženir Danilov oglasi, ki se je pa tudi spekel. (Jotovo mu je velika zguba pretila, če je rajši milijon rubljev zgubil, kakor da bi bil še daljo delal. — Koka roko umiva, mislijo siAmeri-kanci glede netnške države. Na Nemškem je več rečem, kterim je severna Amerika njih domovina, prepovedan uvoz. Tako na primer se tja ne sme uvažati amerikanska svinjina in v.si od nje odvisni pridelki, ker se Nemci še hudiča toliko no boje, ka- pa _ trihin, ktere se v vsaki svinjini zaslede, in tudi tam, kjer jih ni! Trgovinska zbornica v \Vashingtonu jo iz tega vzroka sklenila prepovedati uvaževanje tistih pridelkov, ktere bo ona anierikan-skemu narodu škodljive smatrala iz vseh tistih držav, ktere uvoz amerikanskih pridelkov iz ravno tega vzroka zabranjujojo. — Po telegrafičnih poročilih iz Bostona je pri potopu ladije „City of Colunibus" 119 ljudi življenje zgubilo. — V gosposkem življenji je navada, da so mladozaročena takoj po poroki za nekaj tednov na potovanje poda.sta. Ta navada pa ni le v Evropi, temveč tudi po Ameriki razširjena. Ni še davno, ko sta se ondi v mestu Springfield, država Massahussetts, poročila mladeneč in dekle iz dobrih hiš. Da so stari kredit v družini ohrani, morala sta proti lastni volji na pot. Vso ju spremi zvečer na kolodvor. Vlak je že na odhod pripravljen. Mlada zakonska vstopita na eni strani v voz, kterega sta odmah na drugi nerazsvitljeni strani zapustila, ter v bližnji hotel pobegneta, kjer sta tri dni v miru živela, noben človek celega sorodništva namreč ni za nju vedel. Tretji dan se gospa na oknu pomudi, nek stric jo mimogrede opazi in tajnost celi družini razodene. Telegrami „SIoveiicii". Dunaj, 25. Jan. V Floi-idsdorfu je bil danes zjutraj tajni pozvedovalec (detektiv) Blocli na cesti vstreijen. Morilca, na videz delavca, so memogredoči prijeli, on noče ničesar izpovedati. Pri njem so našli z di-namitom nabite bombe, revolver in zastrupljeno bodalo. Dunaj, 25. januvarja. „Fremdenblatt" pravi, da je novica o tem, da bi ulanski polk „Scliwarzenberg" bil na pripravi in to zarad dogodeb na Hrvaškem, popolnem bosa. Berolin, 24. jan. Cesarjeva bolezen je le lahko prehlajenje in nikakor nevarna. Zasegli so tu knjižico, ki je zasramovala cesarja, njegovo rodovino in državne ministre. Tujci. 23. januvarija. Pil Maliil: Marki Gozani, c. k. okr. komisar, s Krškega. — B. Jalin in Hans Neuman, kupea, z Dunaja. — Anton Mahr, tovarnar, z Dunaja. — M. Novvatarski, kupce, z Dunaja. — Ivan Trinajsti« in V. Dubrovič, posestnika, iz Kastve. — Peter Skarel, krojač, iz Kastve. Pri Slonu: Singer in Moric Lilleš, kupca, z Dunaja. — Rosenberg, kupec, iz Siska. — Ketzel, posestnik iz Kamnika. Žitna cena. Pšenica banaška 1 hklt. 9 gl. 40 kr., — domača 8 gl. 25 kr. — Ež 5 gl. 75 kr. — Ječmen 4 gl. 60 kr. — Ajda 5 gl. 90 kr. — Proso 4 gl. 75 kr. — Turšica o gld. 60 kr. — Oves 8 gl. 15 kr. ]>unajska borza. 24. januvarija. Papirna renta po 100 gld. . Sreberna „ „ „ ,, . 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Ogerska zlata renta 6% „ „ . . ,, papirna renta Kreditne akcije .... Akcije anglo-avstr. banke „ avstr.-ogerske banke „ Liinderbanke „ avst.-oger. Lloyda v Trstu državne železnice „ Tramwa.v-društva velj. 170 g 4^ državne srečke iz 1. 18.54 4?^ ...... „ 1860 Državne srečke iz 1. •1 -1 H !) Kreditne srečke Ljubljanske srečke . Rudoifove srečke 1864 1864 Ferdinandove sev. London Srebro Ces. cekini . Francoski napoleond. Nemške marke . 79 gl. 90 kr. . . 80 „ 35 „ . 100 „ 25 „ . . 94 „ 90 , . 121 „ 85 „ . 89 „ 30 „ . 87 „ 35 „ 160 gia. 303 „ 50 „ 120 gld. 115 „ 75 „ . . 847 „ - „ . . 116 „ - „ . 622 „ - „ . . 318 „ 50 „ 1. . . 226 „ 50 „ 250 gl. 124 „ - „ 500 „ 138 „ 50 „ 100 „ 169 „ 50 „ 50 „ 168 „ 75 „ 100 „ 170 „ 25 „ 20 „ 23 „ - „ 10 „ 20 „ 25 „ ee . . 106 „ - „ . . 105 „ - „ ,e. . . 104 „ - „ . . 121 „ 20 „ » n . . 5 „ 70 „ . . 9 „ 61';, „ . 59 „ 40 „ Službo sprejme oženjen, skozi in skozi pošten mož, vrl narodnjak, ki pa govori tudi prav dobro nemški jezik, ima nekoliko premoženja in je izurjen vrtnar. Prevzame službo kot oskrbnik, vrtnar ali sadjerejec. Pogoji naj se mu naznanijo po oskrltništvu „Slovenca" pod zaznamkom (2) (jiospoclii Gabrijelu Piceoli, lekarju Veliko let ozdravljain razne bolezni, edino le z Vašo „Fri'ali za navedeno namizje se dobiva pri meni po Iti krajcarjev v škatljicali. Podružnice: v Parizu in Londumt. (2) (Spiehverke) ki 4b—20® koma«l»v svirajo, | brez ali pa s posebnim poudarkom, z bobničem, zvončeki, kitarico, rajskimi glasovi, harpo itd. (Spicldoson) o€l S—16 koBiiadov. Dalje: stala za smodke, švicarske hišice, albumi za slike, pisalne priprave, omarice za rokovice, obtežniki, vaze, tabačnice, mizice za mojškre, steklenice za vino in pivo, stoli i. dr. Vedno najnovejše in najizborniše, posebno za dfirilfa, (.5) priporoča F. H. Heller v Bernu na Švicarskem. Le kdor naravnost od nas naroči, dobi pravo bla^o; C(Miilnike s po-; dobami pošiljamo franko. ; -fuofsns fSRr r)]U(l» Y>,? op 'l 7 '»■(qn