Varuj se slabih tovarišev.
fine je bil zelo hudobeu deček.   Oče mu so unirli,  ko je bil še malo-zmožno dete,  a mati se ga je bala strahovati in  rau prizana.šak vse pregreške.    To si je Tine dobro  zapomnil,  ter se ni bal niti matere niti drugih Ijudi.   Kadar ga je kdo svaril in mu  kako nespodobnost očital, brigal se ni Tine prav nie za to, še zasmehaval je takega eloveka, rogal se mu in ga žalil, kolikor je le znal in mogel.   Ni euda potem, da Tineta niso nikjer marali v hišo; vsak se ga je izogibal in gledal, da ni prišel ž njim v nobeno dotiko.
V neihiici je bil vsak dau zaprt, in sosedje mu so vselej duri pokazali, če je prižel vasovat. Klatil se je vedno po vasi, izpodbijal kakega psa, plezal po drevji in razdiral ptičja gnezda, valjal se po žitu in po travi, rezal ralada ovočna drevesca in za vsakim otrokom lueal kamenje. Ni ga bilo dne, da bi ne bil temu ali onemu kaj žalega storil ali pa po sadovnjakih kake kvare napravil.
Sosedov Toue je pa bil ves drugačen deček. Rad je liodil v učilnico, ondii se pridno učil ter deJal starišem in ueiteljeni veliko veselja. Hodil jo lepo in mirno po vasi, pozdravljal ljudi, ki jih je sreeaval ter se povsod spo-dobno vedel. Vsi so ga Ijubili in veckrat razposajenim otrokom v posnemo priporocevali.
Hudobni Tine je tudi rad imel sosedovega Toneta, ker mn je večkrat dal kruha ali kaj druzega za njegov prazni želodec. Hliuil se mu je in kazal tako dobrega in prijaznega, da ga Tone ni inogel spoznati ter je šel po veokrat v njegovej družbj do ueilnice. Kadar so to Tonetov oče videlj, dejali
63
so: ,,Tone, varuj se Tineta, ker jc hudoben deeek; a kdor se z hudobniui peča, lehko postane sam budoben. Pazi se, da te ne bodo ljudje črtili, kakor Tineta. nTone se je po oeetovem opominu nekaj dni Tineta izogiba], a]i Tine se mu je povsod tako nastavljal, da se ga Tone ni mogel popolnem iznebiti.
Nek jesenski dan, ko ravuo Tonetovega oeeta ni bilo doma, priklati se Tine k vrtu, v katerem se je Tone igral, ter ga nagovori tako-le: BTone, pojdi z menoj; ne greva daleč, in veruj nai, da ti ne bode žal." — Ker Tone ni hotel takoj iti, in se je izgovarjal, da se boji očeta, dobrikal se uiu je Tine 6e bolj in to tako dolgo. da je končno vender le spravil dobrega Toneta s seboj.
Tone pride s svojim hudobnira tovarišem v graščinski vrt. Tu je na visokej brajdi viselo uajbpljše zrclo grozdje. Tine takoj spleza po visokein drogu k višku, ter zaene naglo trgati najlcpše grozde in je masiti v nedrije. Tudi Tonetu se začno sline cediti po sladkem grozdji, ter tudi on skuša spkzati na brajdo. - Ali o joj! v tem hipu se zasliši votlemn gromu podobuo lajanje strašanskega psa. Oba se hitro spustita v beg. Ker pa Tone poprej še nikoli ni bil v graščinskem vrtu. zato ni mogel najti izboda in je begal po vi tu sem ter tja, kakor kaka izgubljena ovca; a Tine je naglo smukniJ skozi neko vrzel ter srefno pete odnesel. Vse drugače se je godilo Tonetu. Pes ga dobiti. vrže na tla in z ostrimi zobrai trga obleko z njega. Ako bi jie bil v tem hipn pritekel grajski oskrbnik in psa odgnal, Bog si ga vedi, .kako bi se bilo godilo našeinu Tonetu.
Ves raztrgan in bled od strahu pove Tone odkritosrčno ves dogodek grajskemu oskrbuiku. kateri ga s svarilom. naj se drugič varuje takih slabih tovarišev, izpusti domov. — Da so ga oče doma ostro posvarili in tudi kazno-vali kakor zasluži, tega vam ni treba pripovedovati, ker se to vže sanio o sebi umeje. Konee vsega dogodka je bil ta, da je Tone v svojem srci trdno sklenil, nikoli se več družiti z budobnim Tinetoin, naj bi se mu tudi še tako pri-jaznega deJal. Kar je obljubil, to je tudi odslej zvesto spolnoval. Izogibal se je Tineta, kakor strupenega gada------------
II.
Več let je miuulo in oba dečka sta bila odrasla ter postala čvrsta niJa-deniča. Tone je pridao pomagal očetu pri kmetiji. a Tine je ostal tudi naproj še lnaJopridnež in postopač. Kder koli je biJ on zraven, ondii je bil izvestno tudi prepir in pretep. Tsi vaški fantje so se ga izogibali, posebno pa Tone, ker ui mogel nikoli pozabiti onega osodepolnega dne v graščinskem vrtu.
Bilo je krasno vzpomladrio jutro. Tu pa tam si videl pridnega kmeta na polji, kako z živinico in oralom preobrača izpočito zemljo, da bi mu zopet rodila, česar mu je treba v njegovo borno življenje. Tudi Tone in njcgov oče sta bila rečeno jutro ua polji, ki je ležalo ob glavnej cesti, ter sta lchko videla vsakega, ki je šel ondot mimo. .Zdajei se jima zasvetita v solnenib žai-kih dva bajoueta. Vedno bliže in bliže prihaja ta blesk in vže je mogoče razločiti, da dva žandarja žeaeta vklenjenega človeka. Ko pridejo bliže, po-pustita naša orača za nekoliko časa delo, da bi videla to redko prikazen v tem kraji. Ali je res, ali se jim raorda ]e dozdeva tako? Tine stopa ves bled jn uinazan z vklenjenima rokama pred žandarjema. Kaj je neki storil ta obče zaani ,pqstop,ač? — -*
64
To vprašanje jima veši župan iz sosedne vasi, ki je ravno ob tem času tii mirao šel. Pripoveduje jima tako-le: nV5eraj je bil sejem v bližnjein trgu. Moj sosed Vrban je gnal dvoje prav lepih volov na sejem. Dobro ju je prodal, zato pa tudi vesel do trde noei v kremi ostal. Nekoliko vinjen poda se čisto sam proti domu. A denes zjutraj, ko se je jelo daniti, našli so ga ob cesti v nekemjarku vsega krvavega ležati. Bil je rartev. — Denarjev pri njera niso našli. — Treba je bilo vse moči napeti, da bi dobili morilca v pest. Takoj smo imeli Tineta na sumu, katerega so včeraj iz ravno one krčme, v katerej je sosed pil. kake pol ure poprej iztirali zaradi razsajanja in pretepa. Hitro smo poslali po žandarje. Pri zaslišanji se je Tine tako čudno vedel, cla ni bilo nobene dvombe več, da bi ne bil on morilec. — Pozneje smo našli v njegovih skornjah 300 gld. v bankoveih.
Žandarji so ga uklenili in zdaj ga žen6 k sodišči v mesto, kder ga čaka zaslužena kazen."
V farnej eerkvi zazvoni sedem,-kma]u potem pa zapojo zvonovi žalostno pesen — mrMu.
Oče in Tone se odkrijeta ter pobožno moJita, Tone pogleda k nebu, iu solza se mu zablesti v oČeh. Oče se ozro nanj in takoj uganejo, kaj čuti njegova duša. Na lieu se mu bere, kako prisrčno hvali Boga. Niti oče, niti sin ue moreta izpregovoriti najmanjše besedice,
Še le po dolgein molku se oglase oče in reko : nTone dragi! zapomni si prigovor, ki pravi:
rA hudobuežein se ne jednači, Podoben je strupenej kači, — Vse, kar je dobrega popači!" —
Tone iz gošče --------x--------