/no^emsko šolstvo in učiieljstvo Obrtno-nadaljevalno šolstvo na Češkoslovaškem 2. Upravitelji in učitelji na obrtnonadaljevalnih šolah. Na obrtno-nadaljevalnih šolah so v glavnem zaposleni eksterni upravitelji in učitelji. Pod imenom eksterno učiteljstvo razumemo, da so za vodstvo in pouk na takih šolah nastavljeni učitelji, katerih zaposlitev na obrtno-nadaljevalni šoli je nekak postranski poklic. Na te šole so poklicani na delo prcdvsem učitelji osnovnih in meščanskih šol, dalje obrtniki, strokovni uradniki in inženirji ter drugo strokovno osebje. Eksternega upravitelja in učitelje nastavlja krajevni obrtno-nadaljevalni odbor (nadzorni odbor), vendar vedno le začasno za dobo 1 leta (nastavljanje učiteljstva se vrši na predlog upravitelja šole). Ako se pa na podlagi inšpekcije ugotovi, da se upravitelj ali učitelj na obrtno-nadaljevalni šoli izkaže kot dobro kvalificirana učna moč, ga more na predlog nadzornika za obrtno-nadaljevalne šole potrditi ministrstvo prosvete za stalnega učitelja na obrtno-nadaljevalni šoli. Potrjeno učno moč je mogoče odpustiti samo po predhodni petmesečni odpovedi, odobreni po ministrstvu prsvete. Stalni šolski upravitelji in učitelji se nameščajo na šole z lastnimi stavbami (ali vsaj z lastnimi učnimi prostori), desetmesečnim šolskim letom in celodnevnim poukom. Učitelje imcnuje šolski odbor po predhodnem odobrcnju ministrstva prosvete. Število učnih ur pri eksternih učiteljih je različno in se ravna v glavnem po prostem času posameznih učnih moči, število učnih ur in čas pouka pri tch učiteljih ni zakonito določen. Honorar se za upravo šolc pri eksternih upraviteljih pri sedemmesečnem šolskem letu odmerja tako, da se k temeljnemu znesku 200 Kč prišteje tolikokrat po 100 Kč, kolikor razredov in oddelkov ima šola. Pri 10 mesečnem šolskem letu pa se k temeljnemu znesku 300 Kč prišteje pripadajoči zmnožek po 100 čeških kron. Honorar za pouk eksternim učiteljem se plača za eno tedensko uro na mesec 28 Kč, 32 Kč in 36 Kč. V višje plačilne razrede se napreduje ali na temelju potrdila pri učiteljskih uradih in pripravljalne izobrazbe ali pa na podlagi določenega števila službenih let. Pouk na obrtno-nadaljevalnih šolah zahteva temeljito pripravo učitelja na pouk. Izkušnje so pokazale, da poklicni učitelji znajo učiti, vendar nimajo potrebnega strokovnega znanja, praktiki pa so zopet dobro strokovno izvežbani, vendar jim manjka pedagoška izobrazba, ki je tudi pri pouku na obrtno-nadaljevalni šoli tako važen činitelj. Zato je bilo že tako zgodaj 1. 1883. poskrbljeno za enotno organizacijo strokovno-nadaljevalnega šolstva, posebno velike težave pa so bile že tcdaj po spasobnem strokovno kvalificiranem učiteljstvu. Tedaj so bili osnovani prvi risarski tečaji za učitelje narodnih šol, ki bi potem s pridobljenim znanjem strokovno usposabljali vajenško mladino. Omcnjeni tečaji so se največkrat vršili o velikih počitnicah, pozneje so bili razširjeni na 5 mesecev v šolskem letu. Prvi tak tečaj se je vršil leta 1908. v dveh delih, trajajočih 3 mesece. Nekateri tečaji so bili tudi dvodelni, prvi del je bil določen na tri mesece, drugi del pa je bil razširjen celo na pet mesccev. Razen risarskih tečajev so se vršili tudi tečaji za izobrazbo učiteljev v obrtno trgovskih naukih. Taki tečaji so se vršili najčešče o počitnicah, prvotno so bili tritedenski, od leta 1927. pa štiritedenski. Zadnji taki tečaji so se vršili leta 1930. Za pripravo obrtnikov za pouk na vajenških šolah so se vršili posebni tečaji na zavodih za pospeševanje obrti. Najčešče so bili taki tečaji le enomesečni in so bili specialni samo za gotove obrti (n. pr. za krojače, čevljarje, brivce, i. dr.) Že dalje časa se je opažalo, da ravno zgoraj navedeni tečaji ne ustrezajo potrebam. n. pr. v risarskih tečajih ni rr.ogoče ižvežbati udeležencev, da bi v šoli pri risanju obvladali risanje vseh mogočih obrtnih panog. Ako vzamemo industrijske države, kakor je n. pr. Češkoslovaška, kjer je mehanizacija in specializacija na višku in kjer je nastalo iz prvotnih obrtnih panog nad 60 novih obrtov, ni mogoče pričakovati od učitelja, da bi se mogel v tako kratko odmerjenem času izvežbati v vseh panogah strokovnega risanja, in preveč bi bilo zahtevati od učitelja, da bi mogel v šoli vse panoge strokovnega risanja obvladati. Za učitelje praktike iz tehničnih strok pa sploh ni bilo posebne priprave za pouk, v teh tečajih so se pač morali udeleženci zadovoljiti z absolutorijem strokovne šole, kjer se je udeleženec (učitelj) izvežbal prav za prav v praksi, ni pa za učiteljski poklic. Da bi se zagotovil zaželjen razvoj vajenških šol, je bilo 1. 1931. rojstno leto reforme učiteljske izobrazbe za obrtno-nadaljevalne šole. Predvisem so bili tedaj ustanovljeni tečaji za izobrazbo internih učiteljev. Omenjeni tečaji so enoletni in sprejemajo absolvente višjih strokovnih šol z dvoletno prakso. Naslednja leta so bili otvorjeni tudi tečaji za kovinarskc obrti, končno pa tudi zavodi za stavbne in les obdelujoče obrti. Udeleženci obvladajo svojo stroko teoretično, kakor tudi praktično, zato je na omenjenih zavodih pouk osredotočen okoli pedagogike in metodike, jasno je tudi, da svoje znanje izpopolnjujejo v specialnih obrtnih ogrankih. Nalo^a pouka je, da morejo absolventi teh šol v obrtno-nadaljevalnih šolah z uspehom delovati in poučevati ne samo strokovne predmete, marveč tudi poučevati predmete gospodarskih naukov. Nadalje je važno, da po absolviranju in po enoletni učiteljski praksi polagajo absolventi teh tečajev izpit učiteljske usposobljenosti, nakar so lahko na šoli pravilno in stalno nastavljeni. (Dalje prihodnjič.)