256. fteviM g unMtm v Mik. i MinMro isu xuo. leto. .Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen: eek> leto.......K 24 — pol leta........ 12 — četrt leta 6*— na mesec....... 2'— v upravništvu prejeman: celo leto.......K 22*— pol leta....... H*— četrt leta......, 5-50 na mesec...... P90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi sc ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št 5 (v pritličju levo), telefon št. 34. metelfe ta Inserati veljajo: peterostopna petit vrsti za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin„ za trikrat ali večkrr po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. Upravmštvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, Inserati itd. to ie administrativne stvari Posamezna številka velja 10 vinarjev. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna Uskaraa" telefon it 85. .Slovenski Narod- velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25 — pol leta .... « • . , 13— četrt leta......, 650 na mesec......2*30 za Nemčijo: celo leto K 2S— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto......K 30* Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlštvo: Knaflova alt ca št. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št. S 5 M SfiifSiiiisuo esido. Dunaj, (i. novembra. Šimelj. In sicer iz Bienerthove-ga arhiva. V prednašanju je morda grof Stiirgkh nekoliko boljši, zna ta-korekoe boljšo čitati, kakor njegov, ^icer ne neposredni prednik, toda povedal je v bistvu le staro frazo, obrabljene sentenee in baš tam, kjer je zbornica pričakovala pozitivnih besed — je molčal. »Parlament ni sebi namen,« »vlada in parlament mora-tadelovatiroko v roki,« »treba je nm-joritete stvarnega dela,« »država in ljudstvo si nista nekaj tujega, temveč dva najožje spojena pojma«, »treba je >porazuma od naroda do naroda«, »draginjsko vprašanje je splošni socijalni pojav« tu tako i gracijo naprej: seveda tudi niso izostale besede, katere smo že včeraj napisali, besede namreč o objektivni, nobenemu enostranskemu nacijonalnemu vplivu nepodlegajoči upravi. Tn delovni program? Bienerth in Gautseh sta ga nam opetovano oznanjala, seveda ga je tudi grof SHirgkh prevzel v celoti: socijalno zavarovanje, zadružni zakon, vodne ceste, prometne zveze, uradniško vprašanje, reforma uprave, reforma finane, poslovnik, dra-ginjsko vprašanje — se imenujejo predloge, ki jih je posl. Fresl v svojem medklicu imenoval /stari jedilni list«. Seveda grof Stiirgkh ne more naenkrat imeti popolnoma »svojega« programa in samoobsebi umevno je, da je prevzel od svojih prednikov zahteve in naloge, ki so deloma jako nujne. Toda baš, ker jih je izrekel v onem splošnem naštevanju ter se izognil vsakemu označen ju kdaj in kako hoče vlada ta program izvajati, je ta program splošno razočaral. Ministrski predsednik je sicer označil draginjsko vprašanje kot nujno, ni pa se povspel niti tako daleč, kakor baron Gautseh, ki si je vsaj upal poredati, v koliko akceptira predloge parlamenta in tudi glede zvišanja plač državnim uslužbencem je rabil le splošne izraze, ne označivši niti več stališča vlade glede višine potrebnega pokritja. Edino, kar je v tem ozirn povedal pozitivnega, je morda to, da vlada ne opušča jnnkti-ma meri uradniško predlogo ter novimi, v ta namen zahtevanimi davki. Cele vrste predlog pa, ki so jih v svojih programih označevali že njegovi predniki za potrebne, je novi ministrski predsednik, akoravno so bile deloma v novem parlamentu že podane, očividno sploh odstavil: so to n. pr. reforma društvenega zakona, tiskovnega zakona (predvsem kolportaže), lokalne železnice (grof Stiirgkh je danes govoril le o potrebi izboljšanja prometnih zvez, torej namesto stvarno programatične točke, postavil zopet splošno frazo). Seveda se je skliceval glede »podrobnosti« na program, ki je obsežen v prest ol-nem govoru, češ, da se hoče omejiti samo na »jedro«, toda zdelo se mu je pač potrebno, govoriti o galiških vodnih cestah, ter obljubiti tozadevno predlogo, — dalmatinske zveze pa že najbrže smatra za »posameznost«, o kateri ni treba več besed, akoravno bi bil po tozadevnih soglasnih sklepih državnega zbora, primoran smatrati baš to vprašanje za tako »jedro«, o katerem se splača govoriti. Živahni medklici posl. dr. Tresiea, s katerimi je le ta očital ministrskemu predsedniku, da s0 naj-vitalnejši gospodarski interesi slovanskega juga prodani in izdani so bili upravičeni — grof Stiirgkh ni imel besedice, da bi poleg galiških kanalov omenil tudi dalmatinske železnice. Že v tem, navidezno malem detajlu se kaže ona ne vt rali teta in objektivnost, ona, vsem narodom enakomerno naklonjena in vseh strankarskih vplivov prosta dobrohotnost \iadc v pravi luči. — Poljakom, ki tvorijo velik klub, katerega naklonjenost treba za vsako ceno pridobiti — gališke kanale, o katerih koristi dvomijo njihovi lastni sodeželani "Rubini, Jugoslovanom, oziroma Dalmatincem, katerih se ni bati — nič, akoravno se je šele pred nekai dnevi cela zbornica soglasno izrekla za nujno rešitev dalmatinskeera železniškega vprašanja, ki da je v interesn cele države! Tako v gospodarskih vprašanjih. Tn v zgolj političnih? Ko se jo grof Stiirgkh vzdignil, da izprecovori. so mu češki radikaloi klicali: »Ne Vi, Hochenbnrger, pravi tninistrski predsednik naj govori!« Grof Stiirgkh je skušal svojega ministrskega tovariša desavouirati. proglasivši, da glede fTochenburgerja ne obstoja nikakršno posebno razmerje, in da si justični minister ni izgovoril drugih pogojev, kakor veljajo tudi za ostale ministre in ti so: objektivna, strankarskim vplivom ne podlegajoča uprava. Troje je mogoče: ali se je Hotmenburger lagal, ko .v v sobotni »Neue Freie Presse« izrecno potrdil znane »pogoje« in - njegov predpostavljeni šef ga je danes postavil javno na laž, iz česar bi moral justični minister nemudoma izvajati konsekvenee, ali pa je danes ministrski predsednik razširil nemško - na-cijonalne pogoje Hochenburgerjeve na celi kabinet, deklarnjoč ga s tem izrecno, kot neposrednega dediča Bienerthovih ministrstev, kar bi bila v očigled Stiirgkhovim načrtom skrajna in neverjetna prednost; tretje je resnica: grof Stiirgkh je hotel s svojim dementijem le zakriti dejanski položaj, da se vsaj v začetku izogne kritičnim situacijam. Njegovim besedam ni verjel seveda nihče, Cehi in Slovani sploh so jih sprejeli s protestom — Nemci z zadovoljnim ploskanjem . . . Na nekatere pasuse Sturgkhove-ga programatičnega govora je treba še posebej opozoriti: parkrat je ministrski predsednik prav narahlo namignil, da je konsolidacija parlamentarnih razmer prav tesno spojena z usodo parlamenta samega. Me-mento mori torej že pri prvem nastopu in jasen dokaz na kake even-tnalitete je kabinet kapacitet pripravljen. Edine prijetnejše besede ministrskega predsednika so bile morda one o uradnikih. Tu je bilo poznati, da se je nova vlada odločila vzeti grožnje in ostrosti barona Gautscha nazaj — ubrati torej napram uradnikom previdnejšo m kon-cilijantnejšo taktiko . . . Vrisk Stiirgkbovega govora — o katerem se jutri prične pri budget-ni razpravi debata — je bil zlasti pri Nemcih, ki so mu že med govorom živahno ploskali, skrajno ugoden. Grof Stiirgkh se niti z eno besedo ni dotaknil svoječasnih Gautschevih izvajam* in Nemci nimajo nikakega povoda k posebni previdnosti — to se pravi imajo garancije, da njihovi »interesi« ne bodo niti v eni točki tangirani. Mnenja med Cehi so deljena: radikalni izražajo odkrito svojo nejevoljo ter poudarjajo potrebo najstrožje opozicie, v zmernejših krogih pa m izjavlja, da programa-tična izvajanja novega kabinetnega Sefa sicer niso zadovoljiva, da pa je treba vendar-le upoštevati težkoče v katerih se grof Stiirgkh nahaja ter zaenkrat verovati v njegovo lojalnost. Češki politiki pravijo: ravno ker grof Stiirgkh ni ničesar povedal ter je celo skušaj Hochenburgerjeve nognjp negirati, je treba počakati. da se načrti in načela nove vlade pokažejo dejanski. Rusini se izražajo jako nejevoljno, da se grof Stiirgkh ni izjavil niti o eni njihovih narodnih zahtev ter ne verujejo v ob jek tivnost novega kabineta. Definitivnoga stališča pa še niso zavzeli. Mej Poljaki Stiirgkh ni napravil onega ugodnega vtiska, kakor bi bilo pričakovati. Sicer mu je klubov načelnik Bilinski, kot prvi čestital ter mu iskreno stiskal roko, (parlamentarci, ki tega nedosežnega taktika poznajo, pravijo: prevoč iskreno) in Poljski klub je v svoji večerni seji z zadovoljstvom vzel Stiirgkh ove obljube na znanje, toda obenem so Poljaki v jako previdnih besedah povedali, tla % dosedanjim zastopstvom (gl°de števila) v kabinetu niso zadovoljni, to se pravi v navadnih besedah povedano: Poljski klub bo sicer podpiral Stiirgkhovo vlado — toda posebno navdušen zanjo ni. Znano je, da znajo Poljaki vlade podpirati tudi tako, da jih podrejo. Italijani so z obljubo glede njih fakultete jako zadovoljni in tudi krščanski socijalci bi vladi najraje izrekli zaupnico, da jim tega ne prepreča politika proste roke, ki je dosedaj še v veljavi. Jugoslovani so postali v novem parlamentu vsled dr. Šusteršičeve taktike prava quan-tite negligeable. Nihče se nanje ne ozira, nihče jih ne upošteva, dr. Gross, ki se pripravlja k novi akciji za razširjenje parlamentarne večine, se bo obrnil na Cehe, Poljake, Italijane, Rusine, krščanske soeijalee — le na Jugoslovane ne. Hrvatsko-slo-venski klub je danes baje sklenil politiko proste roke — znamenje kako osamelega in zapuščenega se en ti. Morda ga dogodki današnjega dne ženejo v ostrejšo taktiko in morda doživimo kmalu, da se tudi naši klerikalci naenkrat spomnijo Hoohen-burgerjevih nasilnosti, o katerih do danes molčijo. Seveda ne bo nihče več verjel, da jih vodi narodni interes — Elsner bo za nje le taktično sredstvo, kar utegne stvari bolj Škodovati kakor koristiti. Na merodaj-nih mestih namreč prav dobro poznajo naziranje slovenskih klerikalcev, da so ti namreč z razmerami pri naših sodnijah zadovoljni in da dajejo nemško-naei jonalnim protestrm-tovskim sodnikom prednost pred slovensko naprednimi. Posebno ogorčeni so Dalmatinci, ki so prepričani, da je vlada dalmatinske železnice pustila pasti, razpoloženje med njimi je naravnost ob-strukeijonistično . . . LISTEK. Patnn sveti Martin. -Saj seru dejal, da ne more biti več daleč moj patron, in kakor bi ga bil poklical, je Se tukaj! O, pozdravljen, sveti Martiu! Kje imaš pa bokal vina, kje imaš pa gos, pitano in pečeno? Ali ne vr-š. da si moj patron, da sem jaz krščen za Martina, in tebe ni blizu!« Prav s temi besedami je pozdravljaj! Martin Grozd, umetnik in velik človek po dnsi in po telesu, prod >vetega Martina. Na pratiko je gledal in pri tem pomenljivo in zamišljeno maja! z glavo. »Seveda, seveda mora biti tak-;! Ali se mi boš letos zopet izmuznil ž.akor druga leta? He? Ko si odšel tako natiho, da niti vedel nisem, da si bil v deželi. Tn zares bi se spodobilo, o sveti moj patron, da se zglasiš letos tudi pri meni, prvič, ker sem te pozdravil že navsezgodaj, in drugič sem velik tvoj prijatelj in čakam samo prilike, da te dostojno počastim in dam duška velikemu svojemu spoštovanju in navdušenju. Zakaj ni ga svetnika, k bi bil vreden tolike slave kakor vi, moj patron! Kmetic na polju in gospod pri pogači vas časti in vam srečo in še mnogo in dosti let želi.« Umetnik Martin se je odkril in priklonil. »In da ti pevem vso resnico, Š*5 obril bi 6e danes v tvojo čast, da ni, da ni — pobila toča moje pšeniee in ni vzela slana mojih smrek in hrastov. Tudi preobMkel bi se, ali ti poznaš moje skromno in ponižno srce, in zategadelj se ne bom. Sicpr pa bedimo odkritosrčni,« je nadaljeval veliki umetnik. »Zlatega plašča, ki bi bil vreden tebe, nimam, druge pa je vzel — hudič.« Nato je začel umetnik plesati po sobi, takšen, kakor je bil. V eižmih brez pet in podplatov, v dolgem, dolgem platnenem plašču, in v suknjici, podobni strahu' Bila je \.o sredi votla, a okoli kraju je ni bila nič. Ko je odplesal svoj kankan, jo sedel znova k mizi. »Ko sem p*iW na svet, je bilo jutro svetega Maitina. kakor sem izvedel pozneje. 'n mati je menda jokala, češ, prav grtovo bom pijanec. Ali to se ni zgodilo, čeprav sem že večkrat zastavil vse moč*, v dosego tega cilja. Tn c6e je na mojega rojstva dan izpil iz veselja in meni ua zdravje in 1rečo 5eber vina. Pa tudi to nI drugega izdalo, kakor da se je sam utopil v vodi. — Oh, da sem pijanec, bi bil dan' s pop! A jas nisem hotel dobro niti materi, a se manj se- bi. Nekdaj, nekraj, v tistih neumnih letih me je prašsla mati: »Povej, povej, Martinček, kaj bi pa najrajši bil?« — In Martinček jc modro in sramežljivo odgovoril: »To, da bi mod mašo vino pil.« -— In mati, o reviea je menila vsa blažena, da hočem biti župnik, debel in rdeč. Njene solze so se smejale. »Da, da,« je dejal zamišljeno Martin in požvižgaval in kimal z glavo. »Pišem se za Grozda Tudi to bi imelo nekaj poni t niti! Lahko bi bilo dobro znamenje pa ni. Nekoč sicer, pa to ni bilo r.ič dobrega — mi je dejala gospodična Nevemžekako, da silno rada zob!je grrozdje. Bog- ji odpust* to besedo, jaz ji ne morem. Za-kavj storil ser- rekaj strašno neumnega. A bil sem takrat še zelen in moker Nikoli n:sem maral žensk, a takrat sero jo pogk dal in se ji nasmehnil. O, imela je tako prijeten gobček — fejl — >Za»*es zob!jem tako rada grozd-je.« Zadnjo besedo je poudarila in zategnila. Ali je kaj mislila, ali ni nič mislila? In jaz sem sel in pritisnil svoje rastave, debele, napete ustnice^— na rjene tople, rdeče korale. »£e enkrat.«' je dahnila, »prosim«*. — Kaj te m aram, mi je šinilo v glavo, da liže* kakor *>trck bonbone? Fei! Sem mVe! osorn > in šel in se skril. Ženske so v resnici gosi.« Veliki umetnik ee je zasmejal. »I, seveda, to bi bilo nekaj dragega da so gesi svetega Martina!« In takrat, in takrat se je zgodilo, da je stopil v robo mož s cesarsko kapo na glavi. Tn na miz. je pustil težko, zlato se prelivajoča pletenko, in na mizi je pus:il okrogel in skrivnosten jerbašček. »Kaj pa je to,« je dejal veliki rmetnik, kaj pa je to? Vtlja, da pogledamo'« Tn od mašil je pletenke :n jo poljubil na odprto grlo in bil je dolg In prisrčen poljub »To se pravi, da je tole jeruzalemsko v »no, in pismo '/raven mi pravi, da je in i pošilja gr spod ična Nevemžekako. — O, Bog te poživi gospodična prekrasna, tv.vj pozdrav je kakor pesem žarka in glasna, kakor cvetje nebeškega raja me s sladkim vonjem cpf.ia.«--— In bila je dolga pese m, in bila je velika ljubezen, zakaj: »Kjer se rujno vino pije, sladka pesem v srcu klije.« »Nikoli te ne pozabim gospodična, in pijem na idravje tvoje in tvojih otrok. Da bi se nam m žili, kak^r ptice pod nebom, kakor črlele ob roju, kakor cvetje na jablan* « In veliki umetnik jc |.H z zvoni*m požir-kom. »In s#dt.j rer;i patron, sveti Martin, te va^im v foste. Kar pridi, miza je pogra_ora. 2e dolgo se nisva Jutri pričue debata, tekom nje se bodo razbistrili nazori in kmalu bo možno izreči o pološajll ja.sneKo sodbo. Seja se je začela ob popoldne. Komaj so bile opravljene formalnosti, je že dobil besedo ministrski predsednik grof Sturgklv, ki je bil pozdravljen s klici >Zakaj ne govori Hochenburger, saj je ta ministrski predsednik« — »FTochen-burger ima besedo« — »Hochenburger naj govori« itd. Ministrski predsednik je najpr i dejal, da hoče zbornico seznaniti z vodilnimi mislimi in cilji vlad*-, omejujoč se na poglavitna vpr&laV nja. Zakaj že v pressOnrn govoru je obsežen velik |l| iiflimi. ta' -> brambna predloga, ver nI tirnih gospodarskih del in med njimi noveli k zakonu o kanalih, dalje murn železnice, nova uredba zadružništva in socijalno zavarovanje. Sodanii vlada stoji brez zadr>ka na stališču prrstolnega govora tako glede splošnih nnravnih načel kakor irlede konkretnih nalog. Prva naša skupni stvar pa mora biti premaga nje sedanjih težav, da bo mocr^l piirlanie:\*. normalno delati. Načelno moje stalil - le parlamenta je tako, kakor mojih prednikov. Želim močan parlament. A parlament ni sam -cM namen, nego služi državi in prebivalstvu. Parlamen-tr to delo more biti le tedaj plodo-vito, če izpolnjuje svoje naJoOJe. Parlamentarizem, ki se odfuji svoiim nalogam, se sam uniči. Ce bi vlada in parlament hotela drug drugemu navaliti odgovornost za to, bi bilo tako poeHic brezplodno; tu odloči zdrava 1'ndska pamet. Zato se oglašam z lojalnim apelom: delajmo >hu>no. Nečem klicati strahov, nego le pokazati, kai ie. Odločilen korak za zagotovitev parlamentarno^ dela je reforma opravilnika. Ce bi taka reforma zahtevala dlje časa, bi zado^t. vab* p daljšnnie provi/or^rn^ reforme. Na pravo politično večino sedaj pač ni misliti; ogniti ^e ie pa iudi večine, ki bi imela /načai narodne enostran^sti. Treba je večine 18 stvarno rleto. ki nikogar nc ilinčuje in ne odbija, kdor hoče sodelovati. Vlada ee bo potrudila ustvariti tako večino. Ce gre paHatnent na to po*, bmoial s tem svojo elementarno dolž-nnet pret^ (!*&»vt, proti v^l'leem "m videla, tata e* r.ikar ne mudi! N*i zdravje, in da bc< hitreje hodil.« Zopet se je nagnil-: pletenka, strasten in vroč, kipec in bleščeč je bil poljub. Na vratih po sc jc ze^meja! Listi trenrtek .siroVi in žareči obrir, svetega MnMi'.n. Glavo *o imel ovito z vinsko trto. k. se je pre minjala v /ivih in pisanih jesenskih barvah, erao orrozdje mu jo viselo nad čelom, pod dc^no p.azclul' je n->sil majolika vina. lahko r. agu jen o, da so pri hoji bliskale iz nje in pršile svetle kaplje. Izpod desne pazduhe pa j. gledala tolsta, lepo ramepo pečena gos. »Ho - ho<« sv je doneče zahah-Ijal sveti Martin, >*ho - ho pozdra\-ljen, umetnik, ki rosiš meje ime. K.*j bo dobrega?; In sveti Man In ie kcaČi! k miri, bliskala t;.u je zla*a brada, gro-meli so njegovi težki, /lati škorn; . In postavi! jc na mizo majoliko in postavil Je na mizo gos. »Pozdravljen « je veailo povz l umetntk. >•nn.iprf j obnoviva bratovščino, da nc bo namere.« Ko je bilo rn storjeno sta nač»*. la gos, in potlej je prebral nmetnik svcTcmn Martinu tisto zaljubljeno pismo, ki ga je priKvnia pletenimi mlada gospodična kora'j'i h ustnic. Gromko se je krni otal sveti Martiu, drzni se jc za Široki svoj trebuh, m kakor dcr.eča reka je šamel smeh iz * proti samemu tebi. Vlada ne bo smatrala parlamentarnega dela za njej izkazano uslugo, za katero mora dajati protiusluge. Za zboljšanje parlamentarnih razmer se da mnogo storiti s ublaže vanjem narodnih naeprotstev. zlasti s pospeševanjem sprave na Češkem. Vlada bo to pospeševala s popolno objektivnostjo v upravi in, »i ž njo skušala pridobiti splošno zaupanje. (Burni klioi: To so prazne fraze! Zakaj ne govori Hoehenburger 1 Kaj pa pravi Hoehenburger k temu t) Ce so gotove vesti izza zadnjega časa glede justičnega portfelja vzbudile vznemirjenje, moram poudariti, da je vstopil Hoehenburger v ministrstvo pod istimi pogoji zakonitega upravljanja, popolne objektivnosti in varstva uprave pred strankarskimi vplivi kakor tudi pod tistimi splošnimi pogoji, ki so za ministrstvo takega značaja samo ob sebi umljivi. (Velik hrup. Buri val: To je provokacija! To je kratko malo laž!) Popolnoma napačno je misliti, da ima katerikoli član vlade posebno razmerje do celega ministrstva, (Choc: Čemu potem dogovor t Kalina: Hoehenburger je dal to sam v liste.) Vsi člani vlade so enako dolžni varovati vladna načela in nobena stranka nima vzroka biti vznemirjena glede objektivnosti članov te vlade. Uradništvo je poleg armado nositelj in opora države. Zato si šteje vlada v dolžnost, gojiti pravega avstrijskega duha v drž. službi in obvarovati uradništvo z resnim in dobrohotnim vodstvom pred zmešnjavami, kakršne so se zadnji čas primerile. Splošna draginja teži vse sloje do višjih slojev srednjega stanu in čutijo jo ne le tisti, ki imajo gotovo plačo, nego tudi produktivni sloji. Vlada ne more v tem oziru kakemu sloju priznati posebnega privilegija. Varovati se je tudi napake, da je draginja omejena na posamezne stvari, le na živila ali le na eno živilo. Skušali bomo spoznati to vprašanje v celem obsegu. Vlada računa pri tem na pomoč avtonomnih oblasti in gospodarskih organizacij. Ce tudi ne smatram z gotovo plačo nastavljenih za edine, ki jih tare draginja, ne tajim v tem, da so posebno zadeti. Tudi sedanja vlada je pripravljena pomagati. Državni liastavljenci pa ne smejo pozabiti na državni finančni položaj in da se samo z državno pomočjo ne dajo odpraviti pri njih posledice draginje. Pogoj za zboljšanje razmer bi bil: manj uradnikov, a te bol;e porabiti in bolje plačati. Cas je, da tej misli konkretno bližje stopimo. Poslance pa prosim, naj vplivajo, da želje in /*ahteve uradnikov ne bodo segale eez mejo, ki je dosegljiva. Treba je trdne volje vzdržati red v državnih financah. Vlada bo prišla v najkrajšem času s predlogi, ki bodo našemu proračunu dali neko gibčnost in naj v zvezi s tem napravijo konec stiskam krono vin. Isto tako upa vlada s pospeševanjem produkcije povzdigniti občni blagor in dvigniti davčno silo prebivalstva. A tudi na izdatke bo ostro paziti; zlasti bo gledati na temeljito reformo gospodarjenja v drž. podjetjih, posebno na reorganizacijo drž. železnic. Glede nalog najbližjega časa. ni treba obširno govoriti. Dragin'ski predlogi, uradniška predloga, s katero so v zvezi državno finančna predloga, poslovnik in italijanska fakulteta so že v odsekih. Vlada, ki danes apelira na vaše patrijotično sodelovanje v interesu državne celokupnosti, hoče biti vlada notranjega miru, narodnega spo-razumljanja in praktičnrera dela za blagostanje. Na sodelovanje vabi vse stranke. njegovih ust. :ic(tnik ra se je pra skal po bradi in se zadovoljno smehljal. Sedela sta tam za m"zo in imela veliko in važno besedo. Ko sta prebrala pismo in se nagovorila o lepi radodarni gosp> dični, sta jo mahnila v netesa in načela rešetati velike in male svetnike. »Tudi v nelitsih ni TM zlato, kar se sveti,« je rekel i vet: Martin. >Kakšen svetnik — ne rcčtm — da ne zasluži ivrlega mesta in zlate ln ne okoli glave. Takole ua primer, sveti Vrban, to ti je pošrer»jak, on je dober vinski varuh, ampak je pa Že nekaj tako i as^'b svetnikov, ki M vedno le gromeli. ee kre«»ižili in pretili s točo. O, to so kajoni! Ce so na zemlji pretrpeli svoje bolečine, saj so zato zdaj na gorkem v nebesih, in naj puste ljudi iepo na miru, če jim že nočejo pomagati.« Takole sta mcžovala in trkala in pila. In sta pila kasno v noč, in se je zgodilo, da eta se oba zvalila pod mizo. O, srečni i-, met je, srečna vas, ki imaš svetega Martina za patrona! C. Golar. I % Debata o tej programatični izjavi nove vlade je bila danes le jako kratka. Govoril je samo F r e s 1, ki je imenoval Hochenburgerja živo demonstracijo in provokacijo ter je rekel, da od te vlade ni pričakovati nobene objektivnosti in nevtralnosti. Toliko večja debata o Sturgkhovi izjavi bo pa jutri. ______ Neodvisnost slovenskih šolnikov. Himno bi peli na to neprecenljivo lastnost naših sodnikov, ako bi jo v resnici se — imeli. Toda to neobhodno spremljevalko pravičnega sodstva je pri nas, kakor še marsikje drugod v našem cesarstvu, zatrla skrb po nazdolnem napredovanju v uradniški lestvi. Do VII. klina se dvigne tudi še Slovenec, posebno na deželi, kjer se vrši napredovanje samo o sebi, višje pa odkritemu rojaku sedaj skoro ni dovoljeno, posebno pa ne v graškem okrožju. Pri vsakem kolegijalnem (zbornem) sodišču tega okrožja je sedaj sicer ustanovljenih nekaj nadsvetniških mest v 6. činovnem redu, toda niti ta se ne zastavijo. kandidat ni popolno vdan v duh i »jih vlad. To je lahko umi j ivo, v vemo, da dajejo predlog za taka imenovanja: predsednik nadsodišča Pitreich ter personalna senata graškega nadsodišča in »slovenski« senat najvišiega sodišča. Posebni predlog kompetentovega predstojnika se ne u važu je. Pitroieha tkv znamo dobro: v zboru nadsodišča sedi 14 svetnikov, od teh sta po rodu in jeziku Slovenca 2, samo eden pa se zaveda, da ga je rodila slovenska mati in ta ni — v personalnem senatu. V »našem« senatu najvišieara sodišča pa so: pl. PfHigel, pL Zwiedi-nek, Ekl, He**se in Pevetz — gotovo možje, ki jim je seve mnogo do razvitja slovenskega sodstva in napredka sploh! Zanimivo je, da med navedenimi 5 dvornimi svetniki obvladuje mo eden kolikor toliko slovenski jezik, med 14 vHSjfmi svetniki v Gradcu je komaj nekoliko holic, a značilno je o dvorskih in višjih svetnikih, da samo dva višja svetlika izhajata iz slovenskih kmečkih ali priprostih mater. To je posebnega pomena za njih pojmovanje o vsem živtjenpi našega rodu, ki je večinoma priprost in poljedelski. Sodnik, k! ee pozna narodove duše. do**ik^at no more soditi pravično tud! ko bi ho.fH. Tz tesra izvirajo ungo*io nepravičrv s^^V* teh vfšjfh sodn'kov, neusmiljeno po-višanie uri T»?ž"h sor!*č«||, »Tr^č^^'h kami itd. To usod ene! t?o deisfvo bi moral? naši 'zvoljem zrsfonr«?1-* p*-e. m taliti Iroreivto. Tx?tom b! T»m ne h?lo vseeno, kdo postane naš višji sodn'k. Kakor rečeno, pa ima^o ravno- taki viHH .sodniki prvo besedo o tem, kdo pridi v njih vrsto, popolnujojo se nekako sami. Saj ie treba le pre-cledati, kdo je bil zao*nia leta pri nas pomaknjen v 6. red in vidi se, da smo govorili resnico, kajti niti desetine ni takih, da bi oorolno ne snada-li v opisano ka.sto, boo:«;i 710 rodu ali duhu. Ta nrerps se jo pričel on to ini-strovnniu pok. #-rof<* OVi«rpoer"», ki je svoii prra^ki jrnrdi odVezal odločilno besedo +ndi v pravosodnem ministrstvu. Od t^dnj vlada ln sistem rp^rofr^no in ^e le sovo Se pO-nolnll, o^kar sta na čoln in v o-o^^d- fn Izvrševalca Vol Var a tove voljo TToebonbnrprer in Pffvetelt. Veled teh sil smo zgubili npedsednlk* Kavčiča, dobili pa Elsnerja in njegovo pobe.onike. žalostno je, da «e proti takemu ravnanju ne rlvignejo vsi naši poslanci kakor ep mož in no zahtevajo da se imenujejo ra vifrie sodnike domači mržie. kakor to z u »mehom zahteva, io Cehi. Naša dolžnost ie, da vselej osvetljujemo take krivice, zato jih imamo v strogem pregledu in iz zanesljivih virov; kar navajamo je med pravniki tudi snlošno znano in ni nikaka tainost. Meseca junija t. 1. je bilo zadnje imenovanje višjih svetnikov v črnskem okrožju. Izmed rTnmačih ljud; je bil imenovan edini Dolinšck. ki *e ga niso mocrli več ogniti, kaiti je bil že nad 2 leti predsoduiV civilnega senata v Novem mestu. Obenem -ta pa bila imenovana renčat OalTin-ger-Kapun za Celje in Norneo Planer za nadsodišče. ki pa n«pta bila noprei nikoli predsednika kakih sodečih senatov. Obadva sta preskočila vH5 dobrih slovenskih pravnikov. Ra\Tno tisti čas sta š»1n v pokoj višja svetnika v Ljubljani Polec in AndobVk. R tem je ustanovljeno število višjih svetnikov v Ljubi iani (4) bilo zopet doseženo, ker sta bila do tedaj 2 nad število. Toda razpisali stn se vender zopet obe mesti nadsvetnikov za Ljubljano, ker — hočejo prej opisani višji sodniki in VolVsrat svoiib Hudi na mesto, kjer sta poprej sedela dva dasi mirna Slovenca. Ni ee pa raspisalo enako maslo pri okrožnem sodišču v Novem mestu, ki je ustanovljeno že od meseca marca 1910. Varok takemu raspisavanju je jako prozoren in rasglaia se ia mas ce po pravniških in nepravnifikih krogih. Volksrat hoia v Ljubljano spraviti pl. Koosvsrjs, Nemca po mišljenju in dejanjih, ki tudi ne sz dobro slovenskega jezika. To dobro vedo njegovi slovenski kurzovci in glasno govore njegove uradne re šitve. Zato temu elegantnemu Nemcu tudi ne d i šii ustanovljeno mesto v malem Budolfovem, brez nemške družbe, ampak v Ljubljani. Radi te razmere je poslanec Ravnihar v državnem zboru interpeliral že pred par meseci, a dobil še ni nikakega odgovora. Krivica nameravanega imenovanja pa tiči seve tudi v tem, da bi Kočevar prekoračil več sposobnih pravnikov, ker so — Slovenci Med te spadajo Vedernjak in Potrato v Ljubljani, ter svetnik v Novem mestu dr. Volčič. Poslednjega agil nost v priredbi slovenskih pravnih knjig je splošno znana. Verujemo, da mu sedanji mogotci to štejejo celo v zlo, a verujemo tudi, da ga senat višjega in najvišjega sodišča v kom potenci ni priporočal, saj smo opisali sestavo teh senatov. Ker pa poznamo hvalno nradovanje omenjenega moža, smo tudi prepričani, da ga je priporočil vsaj domači prezidij, ki ga pač pozna najbolje. Tudi v Gradcu ne vedo proti njemu nič v stvari slabega in so ob ti priliki le iztaknili, da sta se pred več ko 2 letoma s porekla z nekim domačim odvetnikom. Isti odvetnik pa je že kmalu potem pri neki razpravi dal na zapisnik izjavo, da je svetnik ravnal zakonito in je preklieal vse predloge, ki jih je bil podal proti njemu. To so takrat priznali tudi v Gradcu, sedaj pa «0 izkopali to kost, da jo podstavijo nevarnemu kompetentu. Pa tudi na drugo mesto ljubljanskega deželnega sodišča bi nai-raje postavili Nemca, ee to ni moč, pa vsaj moža. ki bi ga radi spravili ▼ neljubega mesta na Štajerskem. V Ormožu namreč je sodni predstojnik miren in Pohleven mož, ki pa vender še ni pozabil svojega slovenskega rojstva. Ta mož, dr. Presker, je or-m ozki m nemčurjem huda preglavica. Ker hočeio ns. njegovo mesto »ein*»n stramrneri Volksarenrasen«, ^ pro. ganiajo nenretržno in si mož želi. da pride iz večnih tožbarenj. Kmečke občine ormoškega okraja, ki cenilo noštenega svetnika, pa vlagajo peticijo na peticijo na pravosodno mini-strs+vo, da es*ani sodni predstojnik v Ormožn. Zadostilo bi se obema stranVr-"''. če ?e Presker prestavi o prvi priliki k okrožnem sodišču v Colie ali Maribor, kar je že večkrat prosil: n» teh dvoje sodi«č ni za tn-Vo-verski, za Ljubijpno bo še dovelj pohleven. Proreoreatur, uf amoveatnr. Tako traiajo že 5 mesoeev no-sknsi. da bi Ljubljano popolno r»a*"i-fieirali. Moti se. kdor misli, da si državni zaklad kaj prihrani s tem odlaganjem v imenovanju; mesto dveh vookojenih nadsvetnikov sta pri deželnem sodišču na dijetah dva svetnika z dežele; nespametna bi bila, da b! si dala odt^T^ti kak zasluženi vinar, ko za pokoj zreli dvorni svetniki Ion ari jo. Tn^tična uprava je sieer umazano Rtorl^iiva, kn<1ar po nemški krogi hoeejo, eV njih lindjo naprodnjojo. talcr&t u ne mnnka uovooat. Tako so lof** 1000 v prrn^Vem olrrrru -potisnili e^To kor*o «5votnfkov v šosti rod fid norsor»«Tn in e-*r*ra statum in vpako l^tn o't.fjmo do^ere vrate enakih ?o--Vih imenovaneev v prisiljeni nado-mertek zato, ker so obenem za nemške kraje na Ceskem imenovani po činu in sln/b^nih letih mlajši nem-5ki V om ne ton t i.Ta sistem pa je sedaj v veljavi pri vsem sodnem uradui-Hvu. n**ičenia že pri sodnih praktikant ih. V Vratketn prinesemo imena mnogih slovenskih abeolventov, ki iih niso sprejeli za s«xlne praktikante, čer, da r.n vsa mesta polna; medtem pa ie bilo v sodno prakso sprejetih več Nemcev. Da, celo za sodne sluge k malim sodiščem vrivaio tujce, ki ne umejo govorice kmečkih lin-di, nač pa strogo parijo, da bi se v uradu ne zgodilo kaj proti »nem-titvu*. Vsepovsod skušaio z gotovimi imenovanii sodne uradnike in sodnike deiati pori nekako policijsko nadzorstvo, katero na i poroča vsak korak slovenskih uradnikov, ki bi jih utegni] kdaj zastaviti v rednem činovnem napredovaniu. To je seda i jasnp ^idno v Ljubljani, upeliano je na tndi že drugod po Kranjskem, da proveje po njem isti duh, ki ta&i po slovenskem Koroškem in Štajerskem: doutseh bis zur Adria! Pritisk rečenih faktorjev je ve-•ik. Tudi malokateri sodnik ima toliko moči, da bi ostal moi jeklen, ko vidi — kake duševne reve, kaki lenuhi ga prehitevajo v časti in — dohodih, k^r elnfcvio sedanjemu režimu. Mehkeiši človek se v gmotni stiski uda komptnim zahtevam, za U na mladostne narodne ideale in slovenski jezik beži iz uradnih prostorov. Z njim pa bolj ln bol] beži tudi božja pravica, katero morejo naroda deliti le sodniki, ki ga umejo popolno. Na ta način tudi bolj in bolj pojema neodvisnost slovenskih sodnikov, ki nimajo prav od nikoder nobene podpore in opore. Ako bi ie veljalo časovno napredovanje sodnikov, in to do vštetega 6. cinovnega reda, ki je sedaj že mnogim prietopen in ko bi se uvedla poštena službena pragmatika, bi se pae ustavilo pohlepno tekmovanje za usluge sedanjega režima in neodvis-tiost sodnikov bi ne bila v nevarnosti. Dokler tega nI, je pa sodniška zanesljivost za nas vedno manjša in narodni zastopniki, ki tega ne uvidijo fn se neeejo postaviti za pravične zahteve sodnikov, kjer se daa ne odidejo upravičeni trditvi, da so pravično sodstvo — nrodalf- Itolllonsko - furl^s mm. Italijanski kra'j je torej v nedeljo anektiral Tripol'tanijo in Cire-nejko. Sultan je odstavljen in italijanski kralj je proglašen za vladarja tega ozemlja. Vendar je pa položaj precej čuden. Italija je v posesti le prav majhnega dela Tripolitanije, nima drugega nego nekoliko obali, ki jo mora pa tudi z največjimi žrtvami braniti. Najbolj čudno pa je, da je kralj proglasil aneksijo ravno v trenutku, ko je odpor Turkov in Arabcev največji. Z dekretom nameravajo pač zopet navdušiti javno mnenje v Italiji, ki je postalo v po-slednem času precej malodušno. Pravnega učinka ta dekret ne bo imel. Gotove konsekvoueo bodo pa Italijani bržkone izvajali iz tega dekreta. Predvsem bodo smatrali domačine, ki se bodo še nadalje upirali, kot veleizdajalce in bodo v tem zmi-slu ž njimi postopali. Sploh se ho sedanje razmerje v vojni bistveno iz-premenilo. Dozdaj so bili napadalci Italijani, od zdaj naprej bodo pa Turki, ki ne bodo več branili svoje g ■ ozemlja, temveč se umešavali v su-verenitetne pravice Italije. S tripolitanskejra bojišča. »Agenzia St^phaoi« poroča dne 5. novembra iz Tripolisa: Ob sedmih zjutraj je začela sovražna artilerija, ki je postavljena nasproti Sidri Mes-riju, stroljati na italijansko čete. Vendar je morala pa kmalu orene-hati. Popoldne so Turki in Arabci napadli naše levo krilo. Ti napadi so se ponavljali do devetih zvečer, toda brez večje intenzitete. Sovražnik, ki se je zabarikadira! v neki hi«i. se je moral umakniti. Hišo so italijanske čete pozneje porušile. Iz Tripolisa poročajo r Rim: Artilerija je povzročila turšVi artile-riji in infanteriji velike izguba Turške regularne čete stopajo zopet v ospredje, dočim so se prej borile le bolj v ozadjv. Turki morajo Arabce vzdrževati. Zelo težko je, te preskrbovati z živili. Vojne ladie, ki so se vrnile iz Homsa, oziroma iz Suarabe, poročajo, da je tam vse mirno. V Derni in v Tobrukn je položaj neiz-premenjen. Turško vojno ministrstvo je dobilo od polkovnika Nošade iz Tripolisa brzojavko z dne 4. novembra, ki pravi: Včeraj ob 4. popoldne smo napadli mesto. Napad je bil krvav in za Italijane neugoden. Imeli so več nego petsto mrtvih in kakih 150 ranjenih. Večinoma so jih Arabci pomorili t meči in sulicami. Tudi več italijanskih častnikov so odnesli mrtve ali ranjene. Ker so začele štiri it \-lijanske vojne ladje bombardirati, smo se nekoliko umaknili. Municija in živila, ki smo jih našli v vojašnicah, so nam prav dohro došli. Tudi Turki so imeli precej velike izgube. V posesti vseh pozicij bomo ponovili napad. Bitka v Rdečem morjn. Kakor poročajo carigradski časopisi, je neka italijanska vojna ladja bombardirala v akalskem zalivu majhno turško topničarko «Halidji« ter jo potopila. Drugi kapitan in par mornarjev je bilo usmrćenih. Ostalo moštvo se je baje rešilo. Avstro . Ogrska ir? aneksija Tripolitanije. DunajvSki politični krogi so mnenja, da velevlasti za zdaj ne bodo zavzele nikakega stališča napram proglašeni aneksiji. Ne ve se. kakšno stališče bo zavzela Turčija. Vsekakor korak Italije ni zmanjšal težkot mednarodnega položaja. Posebno Avstro-Ogrska ima težavno stališče. Ozirati se mora na svojega zaveznika in izjavi, ki sta jih podala pred kratkim oba ministrskega predsednika, natančno precizirati to stališče. Avstrija je razventega prevzela varstvo Italijanov v Albaniji in Makedoniji in je s tem postopala v interesu tro-zveze. Na drugi strani pa Avstrija ne more zatajiti svojega prijateljstva napram Turčiji in je skušala podpirati turške interese, v kolikor je to odgovarjalo zveznim dolžnostim. Turčija se ima zahvaliti Av- striji, da Italija ne napada več albanske in epirske obali. Dunajski mero-dajni krogi pričakujejo, da se boste obe stranki na to ozirali in da bo italijanska vlada zavzela ono stališče, ki ne odgovarja samo opravičenim željam avstro - ogrske vlade, temveč tudi javnemu mnenjn Avstro - Ogrske. Protest zoper grozovitosti Italijanov. Turški senat je sklenil, poslati na senate vseh držav protest proti grozovitostim Italijanov v Tripolisu. Polftltno kroniko. Demisija predsednika ogrske zbornice Berzeviczvja se izvrši baje danes. Včeraj je Berzevie*y obvestil o svojem sklepu voditelje opozicijo-nalnih strank ter se je zaporedoma posvetoval s Kossuthom, Justhom, Rakovszkvm in Zichvjem. Delavna stranka namerava kandidirati za predsednika zbornice grofa Štefana Tiszo. m * m Ali je Nemčija pripravljena na vojno? Tako je baje vprašal pred tremi meseci nemški cesar vojnega ministra in mornariškega ministra. Vojni minister je baje odgovoril na to vprašanje striktno »da«, mornariški minister Tirpitz pa je opozoril na to, da bi ne mogel brez pomislekov iti v boj. Prekop cesarja Viljema za sedaj ni pristopen ladjam, tudi ni obrambna črta pri Cuxhavenu pripravljena, ker ima zastarelo topove. Nemški podmorski čolni niti po številu, niti z ozirom na tehniko niso kos drugim in končno ima nemška mornarica samo ?8centiinetrske topove, med tem ko ima angleška mornarica 30 in 34centimetrske topove. * * • Rnsija je stavila Perziji baje ultimatum, v katerem zahteva takojšnje zadoščenje za razžalitev ruskecra konzula, ki se je zgodila povodom konfiskacije posesti Šua es Snltane-ha. Rusija je baje zafirrozila. da zase. de provinciji Gila^ in Talieh na iuž-nem obrežju KaspKkepa morja. Perzijski kabinet je odklonil t^> znhtevo, češ, da je ruski konzul sam kriv te afere, ker je odkrito agitiral za bivšega laka Mohameda Alija. * * O maroškem vprašanju se je izrazil francoski ministrski predsednik r,ai]laux na nekom banketu sledeče: Vlada je storila s to pogodbo zares narodno delo. Predvsem je imela vlada trdno voljo, da ne priousti na noben način in pod nobenim poerojeni navzočnosti kake druge evropske velesile v Maroku in da si varuje popolno svobodo. Francoska si ie stavila nalogo, to veliko deželo ob Sredozemskem morju kultivirati in tam ustanoviti francosko - muslimansko velesilo, "^ato je mora** Franeo'. • zač-ti s rcg^J-^Ji »s prej ni imela Angleška inter jsov v Maroku, šlo je tedaj za to, da dobi Francija tudi od strani Nemčije prosto roko. Zato privolila Francoska Nemčiji odškodnine, ki državnih interesov ne zadevajo. Kar se tiče Maroka samega, ie izjavil ministrski predsednik, da namerava povzdigniti deželo v princinu plemenske in gospodarske enakopravnosti ter tako napraviti iz Maroka najlepšo francosko kolonijo, e e V vstaškem ozemlju na Kitajskem se vrše kruti boji, knkor da bi bila vojna. Angleški admiral Vinon je baje brezžično obvesti! n^msk« ^a guvernerja v Tsingtavu, da je mnenja, da je prišel eas za posredovanje evropskih velesil. Po njegovem mnenju jo nuino potrebno, da odv>o-šlje vsaki velesila takoj 1500 mož v Knngaj. Kitajske vojno ladje pre 1 Sangajem so razobesijo revolucionarno zastavo in tudi ša.ngajsko prebivalstvo je revolucijonarjem skozin-ikoz naklonjeno. Ce so so izrekle \ -lesile res nevtralne v teh bojih kitaj-skih vladnih čet z revolucijonar::. tem manj nmeti poziv angleškega admirala, ker prebivalstvo v $-nga ju vzdržuje USOren red in tujcev ne nadleguje. Manjka jim samo enotno vodstvo. Iz Sanfeaja poročajo nads-lje, da je prestonil tudi tmverner v FnČanu k revolucijonarjem. Ju> del provincije Kiangtsn. železnica ^»angaj - Nauking in kitajski del mesta Snngaj so v rokah revolueijonnr-'V. Ceste v Šangaju, kjer se gnefe nepregledna radostna množica, d -lajo vtisk. kakor da ne gre za revolucijo, marveč za kako slavnost. Tudi posadka v fortu Vue;ung se je pr-družila revolucijonarjem, posadke v urugih utrdbah se še niso odločile. Tudi okolica Sungkianga je v rok "h vstašev in tudi mesto Suču je prestopilo k njim. Hevolucijonarji so izdali proklamacijo, glasom katere so T zde/elne carine odpravljene, medtem ko je ostala carina od blaga, ki prihaja po morju, v veljavi. Kitajski vladi se mudi, dn bi narodna skupina izdelala volilni zakon za parlament, na podlagi katerega naj bi se takoj začele volitve. Tudi je vlada __ priznala politično stranko, ki so jo revolncijonarji ustanovili. V Pekingu se boje, da se izpremeni revolucija v pravo vojno med severom in jugom, vlada pa se boji tudi, da bo na-cijonalni bankerot provzročil, da se bodo začele vmešavati tuje velesile, kar bi imelo lahko za posledico, da si tuje velesile med seboj razdele kitajsko cesarstvo. Štajersko. Iz Celja. V zadnji s ;i usš ga občinskega odbora se je pozet razpravljalo o draginjskem vprašanju. Župan dr. J. Jabornegg je povedal, da je celjska mestna občina že storila »primerne korake za dobavo srbskega in argentinskega mesa«. Nadalje bi se naj mestna občina celjska sporazumela s ptujsko mestno občino zaradi nabave srbskega mesa direktno od obmejne klavnice. Obljubljenega nakupa krompirja in zelja mestna občina ni izvršila, ker so cene takoj padle, ko se je zvedelo za to namero mestne občine (?). Koristen in pa primeren je sprejet predlog dr. Jesenka, da naj mestna občina odslej vsak mesec predpiše cene onim mesarjem, ki prodajajo meso na štantih na Glavnem trgu. Kdor se ne bo predpisanih cen držal, izgubi pravico do stojnic. S tem se je celjska mestna občina vendar enkrat zganila proti mesarjem. — Ker je erar dovolil za prostore, katere ima sedaj okrajno sodišče na rotovžu, zvišanje najemnine letnih 300 K, se mu za letos od mestne občine ti prostori še ne odpovedo (!!), pač pa sigurno prihodnje leto. Kolika hinavščina! Vodilnim magistratnim krogom je vse ležeče na tem, da iz svojega prezadolženega rotovža zbijojo na leto kolikor mogoče veliko denarja. Zato bodo drugo leto kvečjemu skušali izsiliti iz erarja povišanje najemnine — na odpoved bodemo pa dolgo čakali. Je res škandal to, da niti mestna občina celjska niti njeni poklicani zastopniki ne store nobenega resnega koraka, da bi se čim preje pričelo graditi novo jnstič-no poslopje v Celju. Zaradi dobička, ki ga vleče naš magistrat, mora toliko in toliko uradnikov leto in dan prebiti v zaduhlih, niti poštenim hlevom podobnih prostorih! Ali je urad-ništvu res več do lokalne nemškona-eijonalne politike, ko do svojega zdravja? Zanemarjenost javnih uradov in šol menda ni nikjer v Avstriji tolika ko v našem »naprednem« Celju. Končno se je sklenilo izvršiti toliko potrebno kanalizacijo Schillerje-ve in Hermanove ulice in odpustiti plačevanja mitnine za fekalijske vozove desetim kmetom v okolici. Slednje z ozirom na občinske volitve v okolici. Kenegatstvo in nemŠkutarija je došla pri nas že tako na kant, da si z d . . . lovi novih privržencev in pristašev. Čast onim, ki love m onim, ki se dado vjeti! Iz Celja. (K občinskim volitvam v okolici.) Na sestanku Nemcev in renegatov v Nemškem domu, o katerem je bilo že govora v •obotni številki »Slov. Naroda«, je izjavil dr. Ambrožič, da se nameravajo Nemci proti izidu zaradi vsakega malenkostnega vzroka pritožiti. To pa ne zaradi tega, ker bi bilo upati na kako nemško zmago, temveč zato, ker žele Nemei v okoliško občino sebi naklonjenega komisarja. S pomočjo vlade, katera gre celjskim Nemcem 7>ri njihovih nasilnostih in -leparijah povsod na roke, bi se naj zatrla samouprava velike, po 0or/ slovenske celjske okoliške občine kakor se je zatrla samouprava celjskega okraja in izročila vladnemu uradniku, kateri ima nečuveno drznost, da daje nemškemu vplivu, jeziku in podjetnikom prvo mesto, vse, kar je -'»venskega, pa zapostavlja in preganja. Ali je bilo zadnja leta citati kje kak razpis javnih del za okraj? Enake reči bi se naj godile v celjski okolici. Slovenskim občinskim volil-eom se mora zlasti polagati na srce, da gre pri teh volitvah za občinsko samoupravo. Vlado pa opozarjamo, da utegne kaj doživeti, ako bode v zadevah celjske okoliške občine upoštevala edinole celjski magistrat in želje zloglasnega Volksrata, ne pa odločno voljo prebivalstva celjske dkolioe. Drž. pOsL Pernerstorfer in nemški »Schulverein«. Na kongresu nemških socijaldemokratov v Inomostu je izvajal drž. poslanec Pernerstorfer sledeče: Bil sem član nemškega Schulvereina od njegove ustanovitve, da, bil sem celo med njegovimi ustanovniki. Ker pa se je zadnja leta večkrat kazalo, da se Seli u lverein vtika tudi v politične zadeve, sem glede tega ponovno zahteval od dr. O-rossa pojasnila. Ta mi je vselej rekel, da se ne gre za celo društvo kot tako, temveč vedno le za, čine posameznih neodgovornih oseb in članov. Sfa občnem zboru Sch nI vere i no ve m v Toplicah na Češkem pa se je zgodil političen čiu, društvo se je izreklo proti italijanskemu vseučilišču. To Je popolnoma proti tradicijam ustanoviteljev tega društva in gotovo političen Čin. Društvo je moj otrok in dolgo nisem verjel, da je zašlo na kriva pota. Ko som pa zvedel za dogodke v Toplicah, sem poslal odboru Schulvereinovemu pismo, v katerem sem izrazil prošnjo naznaniti podružnicam, da izstopam iz Schulvereina, ker se je na občnem zboru vtikal v politiko. Nemški Schulverein je pokazal, da je zbirališče političnih agitatorjev in središče politične delavnosti. Nemški Schulverein je sovražno nastopil in hotel motiti kulturna stremljenja drugih narodov. Kot mednarodnega socijalista me je gnal moj narodnostni čut k izstopu, kajti nikakor se ne strinja z nemstvom in tradicijami našega klasičnega veka, da bi ovirali razvoj kulture in izobrazbe drugih narodov.« Nemški Schulverein je sicer naznanil svojim članom Pernerstorferjev izstop, na utemeljitev pa je — pozabil. Novega ni sicer ničesar za nas to, kar je Pernerstorfer povedal; saj pravimo in pišemo mi vedno ravno isto. Ali zanimivo je, da je ustanovitelj Schul-vereinov obsodil današnje Schnlve-reinovo delo, delo posirovenja in ne-kulture. kakor ga vidimo zlasti na Sp. Štajerskem. Staroslovcnski grobovi v Starem trgu blizu Slovenjgradca. Dr. W, Sehinid je napisal v graški »Ta« gespost« prav zanimivo črtico o pred kratkem najdenih staroslovenskih grobovih v Starem trgu poleg Slovenjgradca. Slovenjgraški notar dr. Janez Winkler, ki se prav uspešno bavi z izkopavanjem starin, jo iskal okoli Starega gradu pri SI oven j-gradcu sledove nekdanje rimske vojaške postaje Colatio, ležeče na cesti iz Celeje v Virunum na Oosposvet-skem polju. Pri tem pa je zadel na staroslovenske grobove, katerih je 51 odkril. Nadaljnje preiskovanje tega grobišča, ki se šteje med najstarejša slovenska grobišča, kar jih je doslej najdenih, je dež. muzej Joan-neum poveril dr. W. Selim idu. Ta je odkril še 85 grobov in je mnenja, da so iz 7. ali 8. stoletja, ko so došli Slovenci že v ožjo dotiko z Bavarci. Naselbina je ležala na današnjem Starem gradu, ker so Slovenci radi porabili za svoja nova selišča zapuščene rimske postaje in gradove. Grobovi leže ob vznožju Starega gradu, 50 do 60 cm pod rodovitno zemeljsko plastjo. Mrliči leže obrnjeni z glavo proti vzhodu na hrbtu, z rokami vodoravno ob lioku. Lfe redki imajo po rimski šega roko pod glavo. V grobovih se je našlo nekaj po->"de, orožja, prstanov na rokah in okrasja na glavi; na prsih so nosili mrtveci bisere iz stekla ali jantarja. Našle so se tudi bronaste zapono za roke. Dve najdeni stekleni posodi imata tipično frankovsko obliko, tudi orožje je f ranko vskega izvora. Škoda, da gredo vse naŽe starine v Gradec in druge nemške muzeje, ker se od nas razun dr. Kovačiča in Ste-genška v Mariboru ni kdo ne zanima za te stvari. Zgodovinsko društvo tudi ne more zaradi pomanjkanja sredstev več storiti ko tu in tam pri malenkostih denarno posredovati. Sistematično se je pri nas doslej izkopavalo morda le v Središču. Akad.-tehn. društvo »Triglav« v Gradcu. I. redni občni zbor zimskega tečaja akad.-tehn. društva »Triglav« v Gradcu se vrši dne 11. t. m. 1011 ob 8. zvečer v društvenih prostorih. Kdrosko. Mesno vprašanje v Celovcu. Celovški mesarji so sklonili, kakor < h vrst za 4 v pri kilogramu in sicer zaradi novih pristojbin, ki jim jih jc naložilo vodstvo nove mestne klavnice. Proti temu samovoljnemu podraže-nju mesa se je pojavil pri vseh slojih v mestu tako močan odpor, da je sklenila občina prodajati meso v lastni mesnici. Občina bo prevzela od kmetovalcev živino, jo v mestni klavnici razsekala in meso na drobno prodala. Ves skupiček za meso, odštevši užitnino, pristojbino klavnice in prodajne stroške dobi lastnik živali. Na ta način bo meso ceneje, kmetovalci pa bodo svojo živino primerno dražje prodali, kakor so jo prodajali sedaj raznim prekupcom ali mesarjem. Požar. V okolici Kota je pogorelo v nedeljo posestvo Laknerjevo z vsemi gospodarskimi poslopji. Pogorela je tudi živina. Ogenj je bil za-neten. Škoda presega za veliko zavarovalnino. — V Špitalu ob Dravi so zažgali otroci velik kozolee posestnika Karla Mozerja. Bila je velika nevarnost; da se ogenj razširi po celi soseščini. Ponarejeni petkronski tolar je oddal predvčerajšnjem neki neznanec pri poštnem uradu v Trbižu. Tolar je slabo ponarejen iz kovine bri-tania, ima bolj temno barvo, letnico 1894, in jako pomankljiv obrobni napis. Strop se je vdrl včeraj v neki hiši v Eisengasse v Celovcu in sicer v stanovanju postreščeka Poljanšeca. Doma je bila samo postrešcekova* mati, ki je leiala bolna v postelji. Prva sta prišla na pomoć dva vojaka 17. pe&polka. Potegnila sta izpod razvalin bolnico, ki pa je bila že mrtva. PrimoRho. Is davčne službe. Premeščena sta davčna upravitelja Prano Ukovie iz Kopra v Gorico in Velčič iz Gorice v Poreč. Nezgode. V Barkovljah je napolnil 141etni Franc Obersnel prazen naboj s smodnikom in ga v roki za-žgal. Smodnik se je vnel in raztrgal naboj, ki je fantu močno poškodoval desno roko. Včeraj sta se sprla v svojem stanovanju v Trstu brata Santi-ni. Med prepirom je pograbil eden težko kladivo in udaril brata po glavi. Zadel ga je v obraz in mu razdrobil nosno kost. Poškodba je smrtno nevarna. — V oratoriju Salezijancev v Trstu je padel včeraj raz visok oder lOletni M. Bin in si zlomil levo nogo v stegnu. Nevarna šala. Neki pleskar na parniku »Argentina« v Trstu si je dovolil neumestno in nevarno salo, ki hi bila kmalo povzročila velikansko nesrečo. Pamik je bil že popolnoma obložen in pripravljen, da odpluje. Pleskar Romano Capitan je polil neko mačko z oljem, jo zažgal in izpustil. Mačka je letela v plamenu v skladišče, kjer je bilo veliko lahko unemljivega blaga. Povsod za njo se je blago užigalo in le s največjo težavo se je posrečilo zbranim mor na r-iem in delavcem, da so ogenj snroti pogasili. Mečka je končno skočila v morje. Pleskarja so prijeli in izročili sodišč" Mornarji in vsi drugi navzoči so bili silno razburjeni in malo je man'kolo da niso Oevtetasa linčali. Truplo novorojenčka so dobili včeraj v mestnem kanalu v Trstu. Otrok, popolnoma razvit, je bil zavit v dve poli no vejem številk lista Pie-colo. Premetena tatova. Pred par dnevi sta se zglasila okoli polnoči na rezilni postaii v Trstu dva slabo oblečena delavca. Eden izmed n^ih se je Minil, da je nenadoma obolel in prosil zdravnika, da ga pre\šč>. Med tem. ko je zdravnik bolnikn preiskava!, je ostal nieoklerikaljeni »Gorenjec«, »Slovenec« pa to hlastno in slastno ponatiskuje. Ker je torej dr. Ravnihar spravil stvar, ki znači najhujše kršenje jezika, pred edino kompetentni forum, to je pred državni zbor, je to osebna reklama, dočim je »junaško zavzemanje za pravice slovanskega ljudstva« to, ako klerikalni poslanci na vse udarce, ki jih v zadnjem času zadajajo nemški birokratje pri oblast vali slovenskemu jeziku, molče kakor nemi in si ne upajo niti z mazincem ganiti! In Elsnerjeve jezikovne odredbe so seveda »v tej obliki — smešne«. Torej je smešno, ako se uradno prepove, da ne smejo sodni uradniki v sodnem poslopju med sabo govoriti slovensko! Seveda smešno, za to, ker se lahko uradniki enostavno ukazu vpro ter se nadalje poslužujejo slovenskega jezika, češ, saj jim živa duša nič ne more, Elsner pa si bo dobro premislil, predno bo koga radi tega preganjal.« Prav dober nasvet je to, toda priti bi moral od strani, ki daje dovoljno jamstvo, da bi uradniki, ki bi se vprli Elsner-jevemu ukazu, dobili tudi potrebno in uspešno zaščito. Kje pa naj to zaščito dobe, če klerikalni poslanci, ki po »Slovenčevem« zatrdilu predstavljajo tri četrtine vsega slovenskega ljdnstva, javno »urbi et orbi« oznanjajo, da smatrajo stvar, za katero bi se naj oni uradniki izpostavljali in borili, za — »smešno« in če je notori-čno, da ti poslanci še niso nikoli in nikdar is stvarnih razlogov branili ali ščitili niti enega slovenskega uradnika?! Komodno je to klerikalno stališče, to je res, toda narodno pa ni nikoli. Uradniki, te uboge pare, se naj izkrvave, naj si nakopljejo kopo disciplinarnih preiskav, naj celo riskira jo, da jih s pode iz službe — samo za to, ker poklicani zastopniki slovenskega ljudstva, kakor imenuje »Slovenec« klerikalne poslance, v svoji zanikrnosti, v svoji izdajalski malomarnosti in popustljivosti ne izpolnjujejo svojih najsvetejših dolžnosti! Ne, klerikalna gospoda, izpolnjujte vi prokleto svojo naredno dolžnost in uradniki bodo prvi, ki bodo storili svoje, da se slovenskemu jeziku pribore tiste pravice, ki mu gredo po božji in človeški postavi! -f- Slovcnsko-klerikalni humbug na Koroškem. Pred kratkim se je vršil v Celovcu občni zbor »Katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem«, katerega sta se udeležila poleg koroškega državnega poslanca Grafenauerja tudi dva člana naše klerikalne dr-žavnozl>orske delegacije in sicer dr. Jankovič in Demšar-Čoč. Na tem občnem zboru se je sprejela med drugimi tudi resolucija, s katero koroški slovenski klerikalci najostrejše protestirajo proti germanizaciji pri koroških sodiščih. Proti tej resoluciji bi ne imeli prav nobenega ugovora, oziroma pomisleka, nasprotno, z največjim veseljem bi jo morali pozdravljati, ako bi jo namreč ne predlagala ista »S. L. S.«, katera je molče odobravala germanizatoriČne tendence predsednika ljubljanskega deželnega sodišča — Elsncrjn — in se celo drznila podla napadati državnoga poslanca drja. Vladimirja Rav-niharja samo zaradi tega, ker je v državnem zboru razkrinkal Elsnerjeve ponemčevalno delovanje ter podal o njem zakonodajalni zbornici prav* sliko. Pri tej priliki so klerikalci pokazali vso svojo jezuvitsko zlobnost s tem, da so označili govor dr. Ravni-harja v državnem zboru kot reklamo za njegovo osebo, češ, da Ravniharje-vega nastopa proti Elsnerjevim fer-manom in jezikovnim odredbam ni smatrati resnim in stvarnim. Slovenski klerikalci na Koroškem pa so kof vdani podrepniki drja. Šusteršiča in njegovih kompaninnov l omenjeno resolucijo eklatantno dokazali, kdo dela reklamo za so in kdo moče pesek v oči ubogemu, zaslepljenemu, nerazsodnemu ljudstvu. Klerikalci so spravili Elsnerja na predsedniško mesto deželnega sodišča v Ljubljani, klerikalci so krivi, da zavzema važno in odgovorno mesto prvega državnega pravdnika v Ljubljani Strasten Nemec Lnschan, klerikalci so pripomogli sedmorici zagrizenih Nemcev v ljubljanski občinski svet ter B tem pritisnili Beli Ljubljani pečat dvojezičnosti na čelo, klerikalci mimo pripuščajo germanizacijo pri sodiščih na Gorenjskem (gl. Kranjsko goro!). Klerikalci niso zinili niti besedice o rabeljskemu delu Elsner je vem pri ljubljanskem deželnem sodišču ter sizvedovanjn se do-sedaj ni moglo priti na sled ubijalcem. V nedeljo popoldne proti večeru je Sibenikov oče slučajno prišel v gostil no k »Lipi«. Vsedel se je k mizi v prvi sobi. V sosedni sohi pri mizi v kotu pri oknu so sedeli štirje mladeniči, med katerimi je bil eden vojak tukajšnjega 27. domobranskega polka. Razgovarjali so se med sabo prav glasno. Ker je g. Šibenik opetovano slišal imenovati svoje ime, je postal pozoren. Prisluškujoč se je prepričal, da se razgovarjajo o njegovem nesrečnem sinu. Takoj si je domislil, da bi mu morda oni neznanci lahko povedali kake podrobnosti, ki bi mu dale kak sled o morilcih. G. Šibenik je vstal ter prisede! k mizi, kjer so bili v živahnem razgovoru imenovani neznanci. Naročil je takoj liter vina. Ko so se jeziki malo razvozi jahi in ko so fantje postali bolj živahni ter jeli popevati, je previdno uape-Ijal razgovor na svojega ubitega sina, ne da bi seveda povedal, kdo da je en sam. Med vsemi je bil najbolj zgovoren vojak. Jo! je pripovedovati, da .je pokojnega Šibenika prav dobro poznal, ker je doma blizu Dom- ini. Razgovor Je postal vedno bolj živahen, vino je razvesalo jezike in vojak jo jel pripovedovati, da poana prav dobro Sibenikove ubijalce, da dotičniki niso imeli namena ubiti Šibenika, marveč nekega drugega, da je bil on navzoč one kritične noči pri dogodku, da je on sam nesel Šibenika s ceste v kosolc in da je le-ta se ob 4. zjutraj klical na pomoč. Da je g. Šibenik vzprido teh pripovedovanj jedva obvladal svojo razburjenost, je naravno. Vkljub temu pa je vztrajal pri fantih, ki so popevali in pridno pili, dV>kler je vse ono, kar mu je pripovedoval vojak, prijavil oblasti. Sedaj se je nadejati, da bodo ubijalci Božidara Šibenika kmalu v rokah pravice in pod ključem. — Poročil se je včeraj znani pi-cmteij in upokojeni uradnik banke »Slavije« g. Vatroslav H o 1 z z gdč. Marjeto Potočnikovo. Čestitamo! — Predrznost dragonskega podčastnika. Piše se nam: Kar si dovoljujejo nekateri dragonci je časih neznosno. Ko sem odhajal v nedeljo iz neke gostilne v Trnovem, mi zapre ishod iz sobe dragonski podčastnik Grobelnik in me porine brez vzroka nazaj z besedami: »Drei Schritte von mir.« Ne vem, kako si prisvojujejo ti ljudje to pravico, da tako napadajo mirne ljudi.Želeti bi bilo, da jih voja-nka oblast poduči, kako imajo nastopati v javnih lokalih. — Slovenskemu rodoljub ju! Odbor društva »Branibor« prosi slov. rodoljubje, da mu prepušča prebrane slov. časopise, katere razpošilja naše društvo vsaki teden v ogroženo kraje in na meje slov. dežel. S tem razpošiljanjem vrši naše društvo važno narodno delo; naj bi se izobrazba širila — kolikor je to potom časopisja mogoče — tudi v zadnji gorski vasi, naj bi imeli s tem naši bratje v ogroženih krajih, ki dostikrat iz gmotnih ozirov ne morejo biti naročeni na kak list, lepo priliko, da se jih polagoma vzgoji do zavednih in značajnih Slovencev. V to svrho zbira naše društvo predvsem napredno Časopisje in iskreno je želeti, da se slov. javnost v veliki meri odzove naši prošnji. Časopisi se pobirajo vsako soboto, in sicer se jih lahko odda v sledečih trafikah: Česa rk, Šelenbnrgova ulica; Dolenc, Prešernova ulica; Kleinstein, Jurčičev trg in Velkavrh, Št. Jakobski trg. — Odbor društva »Branibor«. Iz Litije. V nedeljo dopoldne po maši se je vršila volitev odbora za tržno gospodarstvo. To pot se pa ni posrečilo klerikalcem, če prav so se precej trudili. Za odbornika je bil namenjen tudi župana Jurčeta oče. Izvoljeni so naprednjak! gg. Franc Slane z 43 glasovi, Ivan Jenko in Josip Damjan sta dobila po 36 glasov; nasprotniki po 8, 10 in 12 glasov. Vprašamo »Slovenca« in »Domoljuba«, kdo ima pa zdaj daljši nos? Iz rodovi ne notarja Svetca. Liti-jan, sin g. notarja L. Svetca, g. Albin Svetec je 1. t. m. posta! ritmojster; pred kratkim je dobil njegov starejši brat okr. komisar g. Pavel Svetec od eesarja zlati zaslužen križec s krono, torej v kratkem dva vesela dogodi jaja v isti rodbini. Srčno čestitamo! V Žireh. ki so ena največjih notranjskih kmečkih občin, se v kratkem vrše nove občinske volitve. Pri zadnjih občinskih volitvah so zmagali z večino odbornikov naprednjaki in je bil tudi za župana izvoljen narodno - napredni pristaš. Sedaj pa so napeli klerikalci vse moči, da bi pri novih volitvah spravili veliko žirovsko občino pod prapor S. L. S. Vrgli so se posebno na napredne vasi v tej prostrani občini. Kaplan Vr-hunc, ki se je doslej kazal kot strpnega duhovnika in bil vsled tega pri občanih obče priljubljen, se je podal z vso silo fanatiziranega klerikalca v volilni boj. Agituje od vasi do vasi. V znani napredni vasi Ledine pa ni imel posebne sreče, niti lokala ni dobil za svoj shod, pa je kar pred cerkvijo hotel opraviti klerikalno agitacijo. Toda ledinski zavedni kmetje so mu povedali, kar mu je šlo in najbrž ne bo več poskusil agitirati v tej odločno napredni vasi. Zgledu vrlih le-dinskih kmetov naj bi sledili tudi ostali kraji po širni žirovski dolini, pa bi bilo vse klerikalno prizadevanje, pridobiti žirovsko občino v svoje roke, brezuspešno. Žirovski napredn jaki — krepko na delo, dokler je čas! Poljanska dolina se je znala ubraniti klerikalnega navala, lahko se ga obvaruje tudi žirovska dolina, če se strnejo vse napredne sile proti pogubnemu klerikalizmu. Lepo se je pričela razvijati žirovska dolina, ali naj klerikalno nazadnjaštvo na 6redi pota ustavi ta razvoj Žirovski napredn jaki v interesu krajevno lepe in gospodarsko močne žirovske občine ne dopustite, da zavlada črni klerika-lizem po teh krajih. Vsi brez odloga v bojno rto! Napredna misel naj praznuje po teh krajih. Vsi brez odloga v bojno črto! Napredna misel naj praznuje svojo zmago tudi v žirovski občini! Iz seje e. kr. okraj. šol. sveta v Radovljici dne 4. t m. Predsednik poroča o zadevali, ti se as resile predsedatvenim potom. Sestavi ss ternopredlog za izpraznjeno učno mesto na itirirazrodni ljudski šoli na Koroaki Beli. Priporoča se učitelji in učiteljice, ki naj se pomaknejo v višji plačilni razred in sicer iz II. v I. ona učna moč, ii III. v II. tri učne moči in is IV. v III. plačilni razred šest učnih moči. — Učiteljici v Mošnjah, Apoloniji Faturjevi se prizna m. petletnica s 1. septembrom t. 1. Ugodno se reši nekaj prošenj za denarno podporo. — Prošnja županstva Lancovo, ki je všolano v Šolsko občino Radovljica glede nerazdeljenega celodnevnega šolskega pouka se reši v tem smislu, da se mora zvedeti tudi mnenje ostalih, v Radovljiško aolo všolanih občin, to je mestnega zastopa Radovljice, Lesce in Pred trga. — C. kr. dež. šol. svetu :*e odstopi prošnja kraj. šol. sveta na Koroški Beli, da dovoli vsporednico h II. razredu. — Končno se odobre proračuni 19. krajnih šol. svetov. Iz Vinice. V četrtek ponoči so okradli neznani tatovi trgovino Jur-ja Šterka. Odnesli so do 1200 K gotovine in več drugega blaga. Tatovi so bili udrli tudi v vinski hram Jur-ja Stegneta in »i privoščili dobre letošnje kapljice. Tatvine se gode vse vprek, vrhu tega p« še požigi. Ne daleč od tu se v enem tednu na Hrvaškem gorele kar tri vasi. Pravijo, da so v mraku pred tavino bili aretirali orožniki štiri sumljive postopače, pa jih takoj zopet izpustili. Ko je Maliček zjutraj naznanil orožnikom tatvino pri Šterku. je bilo pribito na vratih orožnmke postaje neko pismo, ki so ga baje ostavili orožnikom tatovi. Tudi cigani so postali posebno kmetovalcem velika preglavica. Hranijo prašiče, a nimajo posestva. Nekateri cigani imajo vse po štiri rejene prešiče. VnČakovčani so se že vsled tega pritožili, ker so jim cigani po njivah kradli, a vse zaman. Cigani še nadalje gonijo prosto po cesti prešiče, kar je kmetu zabranjeno. Vprašamo, ako ima cigan kakšne predpravice pred kmetom? Ljudstvo ob Kolpi je vsled požigov in tatvin zelo razburjeno in svari se potnike potovati ponoči skozi vasi. Ni izključeno, da ga ne bi zbegano ljudstvo linčalo. »Ciganska kri«, se zove najsen-zacionalnejša drama iz serije slavne igralke Aste Nielsen. Ta drama se predstavlja danes, jutri in pojutrišnjem k kinematografu »Ideal«. Videli smo to fenomenalno igralko v kinematografu že v več delih v naslovni vlogi, zdi se pa. kakor da bi v »Ciganski krvi« prekosila sama sebe. Predstavi j al ec za kinematograf seveda ne govori ni, zato pa mora seveda ne govori nič, zato pa mora vsak pogled, celo vsak utrip oči — vse mora gledalcu predočiti, kaj se godi v igralčevi duši. In kdo razume to bolje nego slavna Asta Nielsen, ta mojstrica mimike! In bn« v tej vlogi kaže vso svojo do viška izvedeno spretnost in svoj neprekosljiv igralski dar. Nasilneži. V nedeljo ponoči sta v karlovskem predmestju dva alkoholika, med katerima je bila tudi neka ženska, silno razgrajala. Ko jih je stražnik opozoril na nočni mir, je eden takoj skočil v varnostnega organa. Le-ta je takoj potegnil sabljo, za katero je drugi razgrajač zgrabil ter se pri tem k sreči na rok; le nekoliko obrezah Nato se je izvršila aretacija. — Na Tržaški cesti ie pa nek delavec se vsmolil ukazati, da naj čuje pred neko gostilno na njegov voz in ker se seveda varnostni organ temu »povelju« ni hotel ukloniti, je postal možakar nasilen, a ga je stražnik vendar pomiril in se zadovoljil le z legitimovnnjem. Na Bleiweisovi cesti je postal pa zopet renitenten in začel groziti stražniku, da ga za bode. Naposled je skočil vanj in mu pripeljal dve krepki zaušnici in ga je skušal tudi vreči ob tla. Nasilneža je varnostni organ preobvla-dal, uklonil in aretovak Hudi možakar se bode zagovarjal zaradi hudodelstva javnega nasilstva pri deželnem sodišču, kamor je bi! izročen. Zima trka na duri. To čutijo vsi sloji in si vsak po svoje nabavlja tople obleke. Tudi trgovski hlapec, lOJetni Fran Voglar iz Gruškovca pri Ptuin, ki je bil zaposlen pri neki tukajšnji tvrdki, ne trpi rad mraza in je hotel za zimo imeti kaj boljšega. V soboto zvečer je hodil po Starem trgu ter premišljeval, kje bi si kaj izbral. Pred Gotzlovo trgovino se je zagledal v lep zimski kožuh, od katerega se nikakor ni mogel ločiti. Hipoma ga izpuli s kljuke in i veselim obrazom odide ž njim. Trgovčev uslužbenec je pa tatvino kmalu opazil in šel kar na lastno pest iskat tatu po trgu. In hnel je srečo. Kmalu naleti na Voglarja, ki je z lepim, toplim kožuhom promeniral. S pomočjo pasantov ga je ustavil in privedel na policijo, kjer je moral sleči usodni kožuh in iti v zapor. Fant je komaj prišel v Ljubljano, pa je drugič imel posla zaradi enakega delikta. Pred kratkem je namreč izmaknil izpred neke trgovine ravno na ta način lep zelen klobuk, a je tudi imel smolo, kakor sedaj. Oddali so ga sodišču. V Ameriko sta ae hotela včeraj odpeljati Ivan Rojina, rojen v Neraj-cab ter pristojen v Dragu tuš pri Črnomlju in Fran Gerdane, rojem v Pri-lipah, pristojen v Čatež pri Krškem in se s tem nameravala odtegniti vojaški suknji. Nakano jima je pa preprečil na kolodvoru stražnik Večerin s tem, da ju je aretoval. Oddali so ju deželnemu sodišču. Aretovan je bil včeraj pekovski Somočnik Ivan Žonta, roj. 1893 v entrupertu na Dolenjskem, ker ga sodišče preganja v policijski tiralici zaradi hudodelstva javnega nasilstva. Nepošten stresaj. Bolnišnični strežaj Anton Kastelie, roj. 1888 v Sevnici, pristojen v Mirno pri Rudolfe vem je vzel od treh bolnikov 136 K 37 v denarja v varstvo ter ž njim neznano kam pobegnil. Zatekel se je rjav jazbečar brez znamke in i nagobčnikom. Kdor ga je ujel, naj ga odda g. Emilu Koglu, v hotel »Unionu« po ha št. 73. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 108 Hrvatov, nazaj je prišlo pa 90 Slovencev in Hrvatov. 14 Hrvatov se je odpeljalo na Prusko. Izgubljeno in najdeno. Zasebni-ca g. Izahela Lomairc je izerubiln oča-le z etuijem. — Hlapec Pavel K veder je izgubil vozno pregrinjaeo. — Trafika.ntinja g. Evgenija Šubičeva je izgubila denarnico, v kateri je imela do 80 K denarja. G. Pavlina So-tenškova je izgubila denarnico, v kateri ie imela čez 12 K denarja. — Zasebrvk g. Schmalz je našel srebrno verižico. -— Nadalje je najdena u«njata vrečica s pisalnim in risalnim orodjem, kakor tudi note za strune (citre) in letnik »Cerkvcnofra glasnika«. Zndnje troje dobi izgnhiteli na osrednji policijski stražnici. Današni! številki smo priložili vsem zunanjim naročnikom prospekt tvrdke Prokop Skorkovskv in sin, izvoz sukna in modnega blaga za dame in gospode v Humpolcu, Češko. Ako bodo cenj. naročniki kaj primernega notrobovali, naj se obrnejo na to tvrdko in naj blagovolijo zahtevati po priloženi dopisnici vzorce. M2IM %\mm nsroSno-aapredne strofe Vodstvo narodno - napredne stranke je ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmečko pisarno, ki je na lazpolago vsakemu naprednemu kmetovalcu za popolnoma brezplačni pouk v vseh političnih, upravnih, davčnih, pristojbinskih in vojaških zadevah. Izključene pa so zasebne pravdne zadeve. — Pisarna DC poslovala za sedaj le pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršnegakoli pouka v zgoraj navedenih strokah, naj se obrne zaupno s posebnim pismom, kateremu je priložiti 10 vinarsko znamko za odgevor ako se želi odgovor v priporočenem pismu pa 35 vinarsko znamko) na: Kmetsko pisarno narodno-napredne stranke v Ljubljani, V>rolfova ulica 10. Ob sebi umevno je da je pisarna na razpolago tudi naprednim kmetskim županstvom. mm naznanila. »Sokol I.« ima prihodnjo soboto svoj »Sokolski večer« v »Mestnem domu«. Program je obsežen in raznovrsten in bo vsled vsestranosti zadovoljil prijatelja godbe, telovadbe in petja. Upati sinemo, da izreče neumornemu delu br. članov »Sokolu I.« slav. občinstvo svoje priznanje s tem, da njih veliko večerno prireditev v obilnem številu poseti. — Prosta organizacija okrožnih zdravnikov na Kranjskem. Redni občni zbor bo v petek, dne 17. novembra ob polu 5. uri popoldne v mali dvorani hotela »Union«. Občni zbor zadruge obrtnikov sodnega okraja Postojna se je vršil v nedeljo dne 5. novembra v mestni posvetovalnici. Občnega zbora se je udeležilo jako pičlo število članov in priporočati bi bilo, da bi se načelstvo posluževalo svojih, iz zadružnih pravil izvirajočih pravic glede neudele-žencev. Poročilo načelstva, računski zaključek za leto 1910 in tajniško poročilo se je odobruje vzelo na znanje. Pri volit vi novega odbora so bili soglasno izvoljeni sledeči gospodje: Za načelnika g. Ivan Z w 61 f; za naČel-nokovega namestnika g. Makso Še-b e r; za odgobmike gg.: Lovro Bizjak, čevljar; Martin Gorjanec, tesar; Ljudovik D i t r i c h, pek; Andrej Zorš, krojač; Maks Križe, ključavničar; Veličan V i č i č, sobni slikar; Ivan V a d n o v, kolar; Ivan Furlan, zidar; Saj o vic, mizar; V i 1 h a r, kovač; Ivan Sever, mizar; in Juri Smrdel, čevljar; za namestnike gg.: Bevk, Milavc, Ošaben, Vil ha r, SoreinRus- jan. K točki pristop zadruge k de-deželni zvezi obrtnih zadrug je obširno poročal načelnik zveze g. Engel-bert P r a n c h e 11 i, ki je ob enem zadrugi podal več važnih nasvetov. Sprejel se je soglasno sklep, da zadruga pristopi k zvezi in so se izvolili zvezni zastopniki. Na razna vprašanja zadružnih članov sta dajala pojasnila zastopnik c. kr. okrajnega glavarstva in pa zvezni načelnik. Nato zaključi načelnik g. Zw61f zadružni občni zbor ob pol 6. popoldne. Pevski zbor »Zvezde« ali akad. pevski odsek na Dunaju. Pod tem naslovom je priobčil »Slov. Narod« v sobotni številki »Dijaškega Vest-nika« dopis, v katerem g. člankar nasvetuje, kako bi se dalo slovenskega akademika na Dunaju oteti samo-tarenja. Kot dobro sredstvo navaja pevski zbor »Zvezde«, vendar izraža pri tem nekatere pomisleke. Ker sem mnenja, da g. dopisniku ni popolnoma dobro znano, sedanje stanje omenjenega pevskega zbora, naj mi bo dovoljen * vso zadevo pojasniti: 1. G. člankar nasvetuje, naj se vaje vrše v VIII. ali VII. dunajskem okraju; na koncu svojih izvajanj se pa tudi zadovolji, če bi bile vaje v I. ali VII. okrajn. Ker se shaja »Zvezdi ni « pevski zbor že od 21. oktobra t. !. vsako sredo in soboto oh 7. zvečer v hotelu »Fcst«, T. Drachenga^so f$, tedni odpad** žc en pomislek glede velikih daljav. Prvi dunajski okraj irra centralno lego in je iz VIII. ali VIT. okraja, kjer pOnajveČ stannjpjo gg, akademiki oddaljen komaj Četrt uro. Pripomniti pa moram, da zahaja osobito iz oddaljenega XVIII. okraja veliko število zavednih dunajskih Slovencev, ki imajo že nekaj krlzov na hvbtn z veseljem in redno k pevskim vajam v označeni lokal in so tako labke za dober vzgled mlajši generaciji. 2. Nasvetuje g. dopisnik poseben akademski pevski odsek žrt zaraditega, ker se v »Zvezdi« goje večinoma navdušujoče pesmi, katere so gg. akademikom že znane izza šolskih let. G dopisnik je imel v mislih najbrže rr.dnj: zabavni večer, ko srno peli znano -Slovanski svet, ti si krajan« in »SSovansko pestem«. Pojasnim pa naj. da je bil tedaj sele skromen začetek zbors, saj v počitnicah in dobi dopustov ni bilo mogoče, dela*! z vsemi močrni. Kratko odmerjeni čas rd dopuščal, naučiti se novih težkih skladb, zato je ar. pevo-vodja, ki je priskočil zboru jako hvalevredno na pomoč, izbral le vsem pevcem znane pesmi, katere je potem samo opi lil tako, da je bilo prednašnrje eksaktno in lepo. Tudi pri navd ase valni pesmi se ne gre same za to, da se jo zna peti, znati se jo mora tndi prednaŠatL Splošna sodba občinstva pn je bil s, ()n se je pred-našalo .Tobro. Sicer pa tudi g. člankar uvidevc pomen navduševalno pesmi za v tujini živeče Slovence in izreka »Zvezdinem« zboru zahvalo za to negovanje te pevske panoge. 3. Poseben pevsk«i odsek pa naj bi se osnoval za gg. akademike tudi radi teora, ker je akademski pevski materij*.! dokaj boljši, matičarski. Kdor je že slišni sedanji pevski zbor, ki s« je kovipletiral s samimi izbornim: in rutinirsnimi pevci, mora priznati, da tako naobrazenega pevskega materijala »Zvezda« še ni imela. To so vam sami stari pevci, izmed katerih je mnogD bivših »Matičarjev«! Glasov« so ubrani, lepi . . . poje se fino! Ni čuda, saj pojejo pod priznano umetniškim vodstvom g. Jeraja ceTo štirje bivši priznani dirigent ie in i Bitetcgv več izbornih »trefarjev«. Ce bi ne imel g. pevovodja tako izbornoga materijala, se pač ne bi upal na težavni »Rukovet srbskih narodnih pesmi« in na Istotakc težavni mnogoglasni slovenski »Tam za goro . . .« Ze pri teh pesmih se vsak pevec lahko marsikaj nauči! Skratka: Sedanji pevski zbor je tak, da imajo dunajski Slovenci lahko posebne vesr^jc. Nadomeščal jim bo lahko sčasoma pogrešane domače koncerte. Seveda je v to potreba skupnega delovanja vseh dunajskih s1 oje v. Kar je pevcev na Dunaju, ki čutijo slovensko, naj pridejo k pevskim vajam Zvezde« V zgoraj označeni lokal. Dobro došli so vsi, ki jim je za dobro narodno stvar! Zbor šteje danes že nad 24 izbornih pevcev — uradnikov in akademikov in ako prištejemo še damski zbor. obstoječ iz 14 dam iz najboljših dunajskih slovenskih krogov, imamo lepo Število 38 -40 pevk in pevcev. Eno pa hi svetoval, da se pevske vaje začenjajo odslej točno ob določni uri. Cas je drag in tem dražji pri dunajski oddaljenosti! Na si. dunajskem slovenskem občinstvu pa je, da podpre društvo »Zvezda« gmotno in moralno s tem, da se tudi prihodnjega zabavnega večera, ki bo 19. t. m. ob pol S. zvečer v dvorani »Wr. Kaufm. Vo-reir.a«, L Johannesgasse 4, udeleži v tako častnem številu kot zadnjič. 2e pri zadnjem zabavnem večeru smo opazili mnogo novih gostov in zdaj, ko gre sloves o reorganizaciji »Zvezde* v središče vseh dunajskih Slovencev in pa o krasnem pevskem zboru vedno bolj naokrog, upamo za trdno, da bodo prihodnjič prišli tudi vs' oni, katerih dozdaj ni bilo. Žal jim ne bc: Čaka jih prav lep užitek! Na svidenje tedaj 19. t. m.! Zvezdoljub II. Klub slovenskih farmacevtov akad. društva »Ilirije« v Pragi se tem potom najiskreneje zahvaljuje vsom gg. lekarnarjem in stanovskim tovarišem, ki so se odzvali prošnji za podporo ter se obrača opetovano še do ostalih gospodov, do katerih smo se drznili priti s prošnjo in jih se enkrat vljudno prosimo, da bi se spomnili prve stanovske organizacije slov. farmacevtov. Doslej so blagovolili poslati podporo sledeči gg.: Mr. Ph. Koželj, lekarnar, Jesenice 10 K; Mr. Ph. L a v i č k a Bohuslav, lekarnar, Tržič 25 K; Mr. Ph. Močnik, Josip, lekarnar, Kamnik 10 K; Mr. Ph. Sušnik Rihard, lekarnar, Ljubljana 20 K: Asp. Pharm. P i r k-m a i e r Anton, Vrhnika, 5 K. Skupaj 70 K. Tovarna kirurgičnih potrebščin in obvezil B r a t f i C i ž -k o v e naat v Pragi 30 K. — Ker si namerava klub nabaviti strokovno knjižnico, ki je neobhodno potrebna / • r- t izobrazbo nje^zrefl članov, upamo, da ne ho nobenega slovenskega lekarnarja in asistenta, ki ne h? bil dobrotnik našega klnba. Vsak dar sc hvaležno sprejme in objavi v časopisju. — :-Kiub slovenskih farmacevtov« v Pragi prične ta teden s rednimi strokovnimi predavanji. Prvo •-n-'vlrvvanje «e vrši v pone-daljek, dne 6*. t. m. v društvenih prodorih Jugoslavije«. Taborska ulica 14. Predi rs tov. Hugo M n ž i n a: »O antikonoopr-ionelnih sredstvih«. — Prihodnji ponedeljek predava tov. Fedor Gradišnik: »Iz spolnega življenja rastlin«. — V kratkem priredi klub poučne izlete v češke tovarne. Na vas te prireditve so vabljeni val prijatelji kluba. Srbsko lekarsko društvo v Bel-arradn izvolilo je g. dr. Dčmetra, vitez Bleiweis - Trs teniškega, predsednika Društva zdravnikov na Kranjskem«, svojim častnim članom. Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes drugič opereta »Cigan baron« (za nepar-aboncnte), — V četrtek prvič Ludovika Tli orne znamenita komedija »Morala«, satira na justične in nravstvene razmere v Veliki Nemčiji v polpretekli dobi. Ta komedija je imela povsod največji literaren usp*»h ter se je tudi no Narodnem divadra v Pragi in v Zagreba igiT.Ia opetovano v razprodanem urle-dališču. Predstava za par-abonent«-. — V soboto opera »Prodana nevesta«:. — V nedeljo popoldne opereta »Sramežljiva Suzana«, zvečer prvič drama »Kralj Matjaž« Jak. £piearja. M — Oliver Twist. Spisal Charles Dickens, posloveni! Oton Zupančič. Založil L. Sobwer>tner. Ceno broš. 5 1C vez. 0 K 20 vin., po pošti :^0 vin. več. — Oliver Twist je že 70 lot *t->r roman, a še vedno mlad in svež. D'-ckena ga je spisal takoj po londonskih slikah in si je i njim mahoma pridobi! znamenito stališče m "d angleškimi pisatelji svoje dobe. Vse izredne pisateljske vrline Diekensove. zlasti njegov preljnbeznivi humor so zdm-žen^ v ten1 slavnem delu. Oton ?a\-pauič je ta znameniti umotvor p**eli! tako lepo v sh venski jezik, da mu h -di izrečena zahvalo, zs to delo. Oftver T\vrst bo našel mnogo čitateljev in ho odprl vrsto v slovenskim dom tu-d» drugim delom velikega in nad vse simpatičnega Dickensa. Porotne obravnave pri okrožnem sodišču v Novem mestu. II krivemu pričevanju je baje pefgaiarjati Jože Bojane ie steber klerikalcev v St. Petru pri Rudolfo-vem. Posebno možat pa ni bil. Ko je Ml v Beli cerkvi shod zoper klerikalno namero, da naj bi bil kolodvor Belokranjske železnice v Kandiji in ko j<» Novomeški prost podajal pl. Sukljeta. je nastopil kot govornik tudi Bojane in obljubil podpisati spo-?nenico proti pl. Šukljetu. č*ez par dni ga je Vprašal nekdo iz Novega mesta, če še ostane pri tem, da po l-pise spomenico. Odgovoril je, da je svoboden in sme imeti tudi svoje prepričanje. Toda citirali so ga v Ljubljano k deželnemu odboru in tam j" ta povsem neodvisni in dobro situirani posestnik, gostilničar in mesar — preklical svoj podpis. No pa to ni predmet današnje razprave. — Bojane je bU svoj čhs župan, potem je bil župan Florjančič in zdaj bi zopet rad postal župan Bojane. Meseca januarja ali februarja sta prišla pil Gričar in Teropčie dva frakcija zganja v Reboljevo prodajalno v Seut-petrn. Ker pa Rebolj ne sme na drobno točiti žganja, marveč je v to upravičen edin Bojane, so začeli ljudje ugibati, če jih ni Bojane k Rebolju ~lr( ifl lil žganje pit in jima dal za to denar* da bi lahko potem Rebolja ovadil saro* ljo prepovedanega žganjetoca. To so je potem govorilo vse navprek po vsej občini. Dne 24. aprila je bila v Novem mestu javna dražba štacun-skega blaga, med katerim je bil tudi sod slivovke. Bojane je dražil, Rebolj pa mu jo je nabijal in nagnal na 30 kron. Bojane je potem doma potožil Fiorjančiču, da mu je Rebolj dražil slivovko. Florjančič pa mu je povedal, da je ravnokar izvedel od Rebolja samega, da mu je zato dražil slivovko, ker je poslal Bojane k njemu omenjena dva možaka žganje pil. Takrat že torej "2\. aprila t. 1. je Bojane Bradel kaj govori Rebolj o njem in že takrat bi ga bil lahko tožil, pa ga ni. — Dne 28. junija t. 1. je prišel Bojane v Florjančičevo klet pit. Florjančič, ki je ravnokar dobil prepoved da ne bo smel imeti dne 29. junija, n* cerkveno proščenje. ne plesa, ne godbe in tudi ne gostilne čez policijsko uro odprte, je obdolžil Bojanca da je on izposloval to prepoved. Bojane je oporekal in zatrdil, da je on pri tej prepovedi ravno-tako nedolžen, kakor ga Rebolj pone-dolžnem dolži, da je on k njemu poslal Griča rja in TeropčiČa žganje pit. Florjančič mu je svetoval, naj Rebolja toži. če ni kriv. Poslali so z zvijačo po Rebolja in mu nastavili past, da bi ponovil svojo obdolžitev. Rebolj pa je bil pameten ter je odšel, ne da bi se bil kakorkoli izrazil. Bojanca je to jezilo in sklenil je na vsak način tožiti Rebolja. Dne 1. julija je vložil tožbo zoper njega, dne 11. julija pa jo je umaknil, ne da bi se bila vršila kaka obravnava. Dne 12. julija je povedal Bojane Rebolju, da je umaknil tožbo zoper njega. Ko mu je rekel Rebolj, ki se ni čutil krivega in ni hotel imeti od Bojanca nobene milosti: »Zakaj si pa ustavil tožbo? Ti bi bil tožil kar do konca!« Bojane pa je baje odgovoril, da jo zato umaknil tožbo, ker Florjančič ni hotel tako pričati, kakor je on — Bojane — zahteval, Rebolj, ki teh besed še razumel ni. je še isti dan oovedal Fiorjančiču to in tedaj mu je Florjančič pojasnil pomen Bojan-čevih bosed. Rekel je, da je prišel Bojane dne R. julija, ko je imel Florjančič že sodno vabilo kot priča zo-oer Rebolja, k njemu v klet. in da mu je začel praviti, da je že vložil r>er Rebolja tožbo zaradi žaljenja čnsti. Vprašal je Florjančiča. če je on že povabilo kot priča dobil. Florjančič je seveda potrdil, da ima vabilo že v rokah. Tedaj pa mu je rekel Bojane nekako takole: Praviš, da si moj prijo te1 j. Ce si **es moj prijatelj, tedaj nikar nič ne povej, da se je že pozimi in spomladi o sv. Jurju govorilo, da sem jaz poslal Gr i carja in Teropčiča zato k Rebolju pit žganje, da bi potem naznanil Rebolja zaradi prepovedanega žganjetoca. Kaj bos tisto pravil, kar je bilo preje, to povej, kar je bilo v tvoji kleti dne 28. junija. S^j *e ti ne bo nič hudega :codilo; le tako povej, dn sem izve-đel o vseh teh govoricah šele 28. jn-nija v tvoji kleti. Florjančič ni neumen človek in je takrat 8. julija takoj vedel, kaj »in Bojane namerava. Ce bi namreč Florjančič povedal pri sodnijl, đa je Dejane 70 spomladi vedel, kaj govori Rebolj o njem in da mu je Florjančič po 24. aprilu sam povedal, da je rekel Rebolj njemu, da jo zato nabijal slivovko Bo-janeu, ker mu je ta poslat Gričarja in Teropčiča žganje pit. da bi ga po-• m m-adil, — če bi torej Florjančič to povedal pri sodni ji, bi bil Bo-;nnc tožbo izgubil, ker je preteklo od takrat, ko je izvedel za govorico, vež nogo (] tednov. — Ko je Florjančič torej Rebolju vse to pojasnil, je razumel, kaj je hotel Bojane s tem reči, da je tožbo ustavil, ker Florjančič ni hotel tako pričnM. kn kor je Boj sne hotel. Bojane je pa izvedel za to Florjančičevo pojasnilo, ki ga je bil dal Rebolju rn je vložil proti Fiorjančiču tr>žbo radi žaljenja časti, ker je govoril okoli o njem, da ga je nagovarjal k krivemu pričevanju, florjančič pa je nastopil menda dokaz resnice, povrh pa je še Rebolj Bojanca naznanil zaradi napeljevanja h krivemu pričevanju. Bojane je tajil, da bi bil Florjančiča kdaj nagovarjal, da naj pri sodišču kaj zamolči, kar b: bilo ravno toliko, kakor če bi po krivem pričal in je re-I, da res o teh govoricah ni preje nič vedel, dokler ni izvedel o tem 28. junija v Florjan čiče vi kleti. To je seveda neverjetno, ker je vendar tokrat v kleti sam od sebe rekel, da je lede prepovedi, ki jo je dobil Florjančič zaradi godbe in plesa tako nedolžen, kakor ga Rebolj po nedolž-11 cm dolži. da je bil poslal k njemu Gričarja in TeropČiča žganje pit. Pa tndi Jernej Krste pove, da je kopal s;mm]ad! »c pred sv. .Turjem v Bo jančevem vinogradu na Rupah in da j'k pravil Bojaneu, ko sta se zvečer sama vračala iz vinograda domov, kaj da govori o njem Rebolj ter da je Bojane le V enomer zatrjeval, da je čisto nedolžen in da on Gričarja in Teropeiča ni poslal k Rebolju žganje pit. Po teh dokazih bi bilo torej sko- raj gotov«, da as Je Bcrjaae pflkenat, da ni tošil Rebolja pravočasno, ker govorica ni ponehala in da je stisnil tožbo vendarle vložiti, Florijanoica pa pregovoriti, da bi zamolčal, kar bi utegnilo pripraviti sodnika do prepričanja, da je toeba zastarane*. Dne 19. oktobra ae je vršila proti kateri pa je bil Bojane oproščen, ker Bojanca kazenska obravnava pri okr. sodni ji v Rudolfovem, pri kateri je ena priča popolnoma prevrgla svojo izpovedno in pričala drugače nego preje. Ljudje v Šentpetru in okolici pa imajo vendar svoje prepričanje o Jozelnu. Razne stvarL * Tragedija akademičnega slikarja. Akademioni elikar Bela Po-korny v A radu je hotel v nedeljo obiskati svojo nevesto v Sobotici. Skočil je na stopnjice brzo v laka, ki se je že premikal, pri tem je pa ponesrečil ter padel pod vlak. Vsi naslednji vozovi so šli čez njegovo truplo. * Največji most sveta se je podrl. Iz San Frančiška poročajo: V A u burnu v Kaliforniji se je podrl most, ki eo ga gradili in ki bi naj bil največji na svetu. Šestnajst delavcev je bilo usmrćenih. * Ruski dijaki na begu ustreljeni. Iz Lvova poročajo: Štirje ruski gimnazieti v Bialvstoku so sklenili, pobegniti v inozemstvo. Ko so hoteli prekoračiti mejo, so začele ruske straže na nje streljati. Dva begunca sta bila ustreljena, ostala dva so pa prijeli. * Nesreča v gorah. Pri Lardaro, nedaleč od Tridenta, je v gorah pod-sula kamenje dva laška delavca. Izvlekli so ju mrtva. * Kulturni nemški dijaki. V nedeljo ponoči so se v Schottcagasss na Dunaju stepli nemški dijaki, in sicer društvu »Bruna - Sirdetia« in Židi. Tolkli so s palicami. Več dijakov je odšlo s krvavimi glavami. Pretep je trajal celo uro. 17 dijakov je bilo aretiranih. Pač nemška kultura! * Napad na naborno komisijo. Pri naborih v Lublinu je neki nabornik z imenom Keller, ko so ga zdravniki preiskovali, večkrat ustrelil na naborno komisijo. Zdravnika je zadel smrtnonevarno, noto je ustrelil samega sobe. * Trikrat k smrti obsojen. Porot no sodišče v Beuthnn je obsodilo monterja Malerusa zaradi trikratnega umora trikrat k smrti, nadalje na IS let prisilne delavnice in po, k izgubi časti za vedno. * Velika nesreča na cestni želez* niči. V nedeljo zvečer je v Štntgartu skočil voz cestno železnice s tira in se zaletel v cestni kamen. Voz se je prevrnil. Tri osebe so bile mrl ve. 12 po težko ranjenih. * Zivinsk sin. Z Dunaja poroča-yoz 16!etni vajence Leopold Matejka je v ponedeljek poskusil s sekiro ubiti s vejo mater. Mati je sina opetovano kaznovala, ker je pokradel in po-prodal različne stvari vl stanovanja. Naoadolea so aretirali in izročili sodišču. * Nesreč* pri zagrebški mestni elektrarni. Včeraj se je zgodila pri zagrebški mestni elektrarni grozna nesreča, pri kateri sta se dva delavca ponesrečila. Tz doz daj neznanih vzrokov je eksplodirala parna cev kotla. Vroča para je z največjo silo vdrla v prostor ood kotlom, v katerem sta delala dva delavca. Oba sta bila tako zelo poškodovana, da sta kmalu na to umrla. * Drzen roparski napad. T nedeljo «e .fe v neki elegantni resto vrači ji v Varšavi, kjer je bilo zbrano nejele-gauinejše občinstvo, zgodil drzen roparski napad. Petindvajset roparjev je udrlo v restavracijo in zahtevalo a brcvning - revolverji v rokah od eo-stov, naj vzdignejo roke kvišku. Vsi gosi i so iz strahu ubogal i roparje. Le neki naSakar se je zoperstnvil roparjem. Tega so po ustrelili. Dočiro je del roparjev strogo oazi! na goste, «*> jih ostali oropali. Do zdaj se še nt posrečilo, zaslediti roparje. * Tragedija mladega izumitelja. V berolinekom predmestju Trepsov se je zgodila v soboto zvečer velika nesreča. 171etni ključavničar Paul, zelo priden in marljiv delavec, se je v svojem prostem času bavi! s konstrukcijo parnega stroja. On in njegova družica so veliko pričakovali od tega izuma. V soboto bi se naj novi stroj prvič poskusil v stanovanju Pa ulovih staršev. Stroj so zakurili ter pognali. Stroj je začetkoma popolnoma dobro funkcioniral. Naenkrat je pa eksplodiral. Velik kos železa je materi razdrobil čreninjo. Zona je bila takoj mrtve. 06e in sin sta tudi dobila težke poškodbe. * Samomor stotnika v vlaku. Iz Krakova poročajo: V nedeljo je pred Krakovem vstopilo več častnikov 3. ulanskega polka v dunajsko - krakovski brzovlak. Med častniki je bil tudi štiridesetletni računski stotnik Karel Tncho, ki se je obnašal zelo nervozno in nemirno. Pred postajo Trzebina je šel Tucho iz kupeja. Ko se dalj časa ni vrnil, so ga JU i njegovi tovariši iskat in so gn našli v sosed- njem prasnem kmpeja leteti v krvi. Poleg njega je letel velik žepni not, a katerim aiJe prereial vrat. Prodno eo prišli v Krakov, je bil stotnik mrtev. Vzrok samomora je neznan. * Mrtvec v koveegu. Podžupan znanega ramunakegm kopališča Slanicu 1 * Moklovee, George Surugin, je postal žrtev grozovitega zločina, Njegova lastna žena Ileana ga je v družbi svojega ljubimce, gimnazijskega profesorja Mihaia Silochija umorila. Zločinsko dvojico so že prijeli. Oba sta priznala zločin. Umor se je zgodil sledeča: V torek zvečer je bil profesor Siloobi povabljen k podžupanu na večerjo. Po večerji je igral z gostiteljem karte. Med tarokom je kar naenkrat izjavil, da mu je slabo. Ker je bilo že po polnoči, ga je podžupan povabil, naj spi v njegovem stanovanju. Začetkoma se je Si-lochi, končno se je pa vendar udal. Ponoči se je Silochi splazil v spalnico iskonske dvojece Surugin, ic katere se je že prej odstranila nezvesta žena, ter ustrelil podžupana v srce. Surugin je bil na mestu mrtev. Takoj nato je prišla Surugijera žena 1 ostro nabručenim kuhinjskim nožem v sobo ter je odrezala svojemu možu glavo. Nato sta zrezala truplo na drobne koščke ter je dala v kovčeg. V kopalnici sta se oprala. Na vse zgodaj sta se odpeljala in oddala kovčeg v Konstanco. Odpeljala se pa nista v Konstanco, temveč v Bukarešto. Ker je začelo iz kovčega smrdeti, so ga uradno odprli ter tako zasledili umor. Oba zločinca so v Bukarešti aretirali. Silochi se je v ječi usmrtil. Skočil je s tretjega nadstropja na dvorišče ter se ubil. * Od volkov oblegana vas. Iz Petrograda poročajo: Vas Pjalovo v jenisejski gnberniji je preživela par grozovitih dni. Volkovi iz bližnjih gozdov, ki se poleti ne upajo zapustiti svojih skrivališč, se je naenkrat polastila podivjanost in so v velikem številu napadli kmete, ki so delali na polju. Mnogo kmetov so volkovi ranili in razmesarili. Le nekaterim se je posrečilo uiti. Z glasnim rjovenjem so jih volkovi zasledovali do vasi, ki so jo popolnoma obkolili. Nihče izmed vašcanov se ni upal iz hiše. Volkovi so dan in noč cakaii okoli vasi na plen. Samo par vašcanov je imelo orožje, r^den je neprenehoma streljal na volkove, pa ni mnogo dosegel. Se le vojaštvo, ki je manevriralo okoli vasi, je osvobodilo oblegance. Pove!jnjoči častnik je slišal neprestano streljanje in je hitel s svojo četo proti vasi, kjer se mu je zoporstavila velika tolpa volkov. Vojaki so takoj spoznali nevarnost, v kateri se je nahajala vas, in so začeli streljati na volkove. Oprezno, ■ nasajenimi bajoneti so se bližali vasi, kjer jih je zopet napadla nova tolpa volkov. Korak za korakom so se morali polastiti vasi. Se le, ko so pre gnali zadnjega volka, je bila vas re sena. * Ni hotel plačevati najemnine. Noki list pripoveduje o klavnem francosk. humoristn Alloisn. zabavno dogodbieo. Allais je namreč iznašel pripraven način, da bi ne moral plačati svojemu hišnemu gospodarju najemnine. Trije obroki so že minoli, toda Allai« ni še plačal. Tako se je približal 1. januari j. Allais se je zavedal svoje dolžnosti napram svojemu hišnemu gospodarju ter m« jo poda' vizitko s primerno grat u ločijo. Na vizitki po se je podpisal: Alfonz, Allais, izdelovalec ^Pettardinac Obenem je pa no lepil na stene svojega stanovanja velike plakete z napišem: 'Kajenje je kar najostrejše prepovedano!« Na tla je pa položil polo belega papirja, na njo pa dobro pest škrobove moke. Ni trajalo to dolg«>. Nekega lepega dne sliši drsajoče korake svojega hišnega gospodarja. Prihajal je, da opomni svojega nerednega najemnika, naj plača najemnino. Zvonec zazvoni, hišni gospodar pride, kakor obiČano, s cigaro v ustih. Allais hiti k njemu, mu iztrga cigaro ter jo vrže proč. Nato se upre v zid, ves razburjen. Samo z roko kaže na zid. »Zakaj je pa tukaj prepovedano kaditi t« izprašuje hišni gospodar, poln začudenja. »Za božjo voljo, nesrečnik, ali ne vidite, kaj bi se zgodilo, če bi padla samo iskrica vase goreče cigare na tla, na »petar-din«? Midva oba, vaša hiša, da cela okolica bi zletela v zraak.« Kaj se je zgodilo, ugane lahko vsakdo. Hišni gospodar ni odlašal niti trenotkn, da se isnebi nevarnega najemnika. Opustil mu je najemnino, ki mn jo je se dolgoval, pod pogojem, da se takoj izseli. In iz srca je bil hvaležen Allai-sn, ko je ta pobral šila in kopita ter odšel it njegove bile. Telefonska m brzojavna porodio. Državni zbor« Daaaj, 7. novembra. V današnji seji državnega zbora se je nadaljevala proračunska debata. Govorniki so se bavili pred vsem z včerajšno programatično izjavo ministrskega predsednika Sturgkha. Kot prvi je nastopil prof. MasaHk, ki je v imenu češke delegacija kritiziral izvajanja ministrskega predsednika ter dokazoval njih neresničnost in preveliko splošnost. Obširno se je bavil z avstrijskim problemom v kolikor se tiče razvoja narodnosti ter končno izjavil, da nova vlada ne zasluži zaupanja Cehov in da zaradi tega tudi on ne bo glasoval za proračun. Nastopil je predsednik nemškega »National verbanda« dr. Oross ter se bavil s politično situacijo. Za njim je govoril vodja socijalnih demokratov dr. Ad-ler, ki je ostro in deloma satirično kritiziral novi program. Posvetovanja s strankami. — Objest* nost dr. Susteršiča. Dunaj, 7. novembra. Danes in prihodnje dni se vrše posvetovanja ministrskega predsednika s strankami. Za danes ob 4. popoldne je povabljen k posvetovanju dr. Susteršič kot zastopnik »Hrvaško-slovenskega kluba«. Značilno je, da bo dr, Šusteršič sam zastopal »Hrvaško-slovenski klnb«, med tem, ko se bodo sicer vršila pogajanja s predsedstvi. Jasno je tedaj, da se dr. Ssteršlč ne ozira večna to, da obstoja v »Hrvaško-sloven-skein klubu« še poseben narodni klub, ki je zastopan tudi v prezidi ju. Dunaj, 7. novembra. Ministrski predsednik Sturgkh bo imel popoldne konference tudi s Poljaki; za zvečer so povabljeni na konferenco Italijani. Husarek, kanonsko pravo in Ber-natzik. Dunaj, 7. novembra. V parlamentarnih krogih vzbuja velikansko pre-senetenje, da je oddal novi naučni minister, vseučilišči profesor Hussa-rek, ki je znan kot velik klerikalec, suplenturo iz svojega predmeta, kanonskega prava, profesorju Berna-tziku, ki je fanatičen liberalec. Pikantno na tej suplenturi je zlasti to, da se je zgodilo to sedaj, ko se začne danes na Dunaju škofovska konferenca. Ta naredba novega naučnega ministra je napravila v klerikalnih krogih kolosalen vtisk. Uradniške ia železniške zahteve. Dunaj, 7. novembra. V parlamen-j farnih krogih so mnenja, da vladna predloga glede zvišanja uradniških plac ni zadovoljiva. Treba je uvesti novo akcijo, ki naj se opira na predlog poljskega poslanca Steinhausa, ki zahteva, da vlada provizorično dovoli uradnikom za leto 1911 draginj-sko doki ado, med tem ko naj tvori definitivna rešitev vprašanja predmet obširne parlamentarne akcije. Dunaj, 7. novembra. Odsek za državne nastavijence je imel danes sejo v kateri je poslanee Heine poročal kot referent o željah in zahtevah železničarjev ter predlagal, da naj znaša skupno zboljšanje železničarskih plač 38 milijonov kron ter naj stopi to zvišanje v veljavo že s 1. otobrom t. 1. Razvila se je živahna debata, v katero je posegel tudi finančni minister Maver in železniški minister Porster. Maver je predlagal, da naj da odsek vladi čas, da zavzame končno stališče, vendar pa da bo vlada komaj mogla privoliti v tolikšno zvišanje. Železniški minister je izjavil, da sicer želi železničarjem vse dobro, da pa bo energično varoval državne interese. Hoeh enbu rger. Dunaj, 7. novembra. Danes so Cehi vložili interpelacijo zaradi znanih Hoehenburgerjevih pogojev. I'begi j tenor. Praga, 7. novembra. Tenor praške opere, Ptak. je pobegnil in zapustil več tisoč kron dolga. S seboj je vzel ženo nekega praškega trgovca. Obrnil se je v Ameriko. Razpust hrvaškega sabora. Zagreb, 7. novembra. Ob pol 11. je imel hrvaški sabor sejo. v kateri je ban dr. Tomašič prebral kraljevi reskript, s katerim se sabor razpu-šca. Poslanci so popolnoma mirno zapustili dvorano. Demisija Berzeviezvja. Budimpešta, 7. novembra. Predsednik zbornice, Berzeviczv, je podal danes pismeno svojo demisijo. Boj med vladnimi strankami in opozicijo se je začel. Opozicija je sklenila o predsednikovi demisiji otvoriti debato, ki bi jo izrabila v obstrnkcijske namene. Tudi v kabinetu samem vladajo različna mnenja in nesoglasja zaradi sredstev, ki naj jih uporabi vlada proti obstrukciji. V opoziciJona Inih krogih so mnenja, da bo vlada čez nedolgo razpustila državni zbor. Naša italijanska prijateljica. Žarih, 7. novembra. Usti poročajo, da shira Italija številne regimente ob avstrijski mejL Bombe v realni gimnaziji. Petrograd, 7. novembra. V kleti Ine gimnazije v Celjabinsku so našli celo tovarno za bombe. Več dijakov zavoda so aretirali. Haaclj. Ncaiasberg, 7. novembim. 150! 250. Neizpremenjeno, trdno, 290/335. Revolucija aa Kitajskem. London, 7. novembra. Iz San gaje poročajo, da so revolucijonarji odklonili vse mirovne ponudbe. Revolucijonarji vstrajajo pri tem, da se odstavi dinastija Mandžu. V dinastiji sami vlada velikansko razburjenje in strah. Mnogi princi so zbežali w mesta. London, 7. novembra. Peking > v rokah revolucijonarjev. Boj as glavno mesto je trajal 12 ur ter se je revolucijonarjem posrečilo celo mesto zavzeti. Tudi večina cesarske garde je prestopila k revolucijonarjem* s • Italijansko-turška vojna. Italijansko - turška vojna. — Kraljev dekret. Rim, 7. novembra. Kraljev dekret je napravil po celi Italiji velik vtisk. Listi pravijo, da je dana sedaj Turčiji priložnost, da stopi v mirovna pogajanja z Italijo »G i o male S I tal i a« pravi, da je proklamacije aneksije napravila tudi .v Vatikana najboljši vtisk. f Italijani v stiskali. Frankobrod ob M., 7. novembra* Koreepondent »FVankfurter Zei-tung« poroča iz Malte, da so Italijani v Tri pol isu še vedno obdani od turških in arabskih čet. Zlasti Arabci vsako noč napadajo italijanske pozicije. Italijansko vojaštvo je izmučeno in se le s težavo brani. Italijanske izgube so zelo velike. Vse bolms* niče so prenapolnjene. Med voja-š1 vom vlada kolera. Tudi v Bengaai-ju je položaj Italijanov podoben. Mirovna akcija. London, 7. novembra. Interparlamentarna ITnija se je obrnila z me« morandorn na angleškega premijer-ministra Aso,uitta, ter zahtevala, da naj Anglija da inicijativo za mirovno posredovanje med Italijo in Turčijo. Pred Demo. Carigrad, 7. novembra. Notranji minister je naznanil zastopnikom ča-j sopisje. da je en botaljon turških vojakov zavzel mesto Derna pri čemei ic panllo 80 Turkov in več sto Italijanov. Turki so vzeli Italijanom tud* nekaj topov. Neka italijanska topni-čarka. ki že tri dni križa pred pristaniščem, ne more izkrcati vojaštva ter strelja na pristanišče in brzojavni urad. Streli pn ne store mnogo škode Turške priprave. Solun. 7. novembre. Mladoturški komite je sestavil obrambno ligo za Tri pol is ter izdal proklamacijo, v kateri poživlja prebivalstvo, da naj zbira denar za vojni materijal, za zdravnike, kirurge in sanitetni materijal. Proklamacija prs vi, fin s« avspieije soda j za Turke ze-lo ugodne. CospodcnftOT, — Narodna razstava v Sofiji. V Slofiji se namerava prirediti v času od junija do avgsta 1912 neka med narodna razstava. Interesentje s€ nujno poživljajo, da se. predno se odločijo za udeležbo, oglase v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani radi informacij o tej stvari. — Drž. železnice. Z veljavo od dne 25. vinotoka 1911 se je znižal čas za nakladanje vozov na vseh progah c. kr. državnih Železnic (izvzemši dalmatinskih prog in oddajah v Trstu) na 8 dnevnih ur, t. j. od 8 ure zjutraj do 6 ure zvečer. — Razpis dobave jestvin C. in kr. poveljnižtvo mornarske akademije v Reki je naznanilo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da namerava razne provijantne predmete po trgovskem običaju nabaviti za čas od 1. januarja do konca decembra 1912. Dobaviti bo med drugim tudi 30.000 kg pšenične moke, 15.000 kg. ržene moke, 3000 kg riža, 2000 kg testenin, 1000 kg fižola, 6000 kg sladkorja i. dr. Ponudbe čimprej, najkasneje pa do 30. novembra 1911 poslati c. in kr. mornarski akademiji v Reki. Natančnejši pogoji ter uzančni zvezek se dobe pri c. in kr. mornarski akademiji v Reki, so pa tudi v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani interesentom na vpogled. Zahvala. Slavno umburaiko dramatično društvo »Sovič« v Postojni je naklonilo tukajšnji šolar« k i kuhinji znesek 90 K 26 v kot del čistega dohodka pri gledališki igri »Mlinar in njegova hči« dne 1. novembra t. L Za velikodušni dar ae podpisa s s vodstvo imenom šolske mladine najtskreneje sahvaljujd. hfctn tirana sen ak 1 Mat dne 6. novembra 1911. Izdajatelj hi adgavaral _ Darila. Dražba sv. Cirila in Metoda v injhibljaiii je imela meseca oktobra Wll leta sledeče prispevke i. s.: I. Prispevki is nabiralnikov. F. J. Čehoviu, Braniča 20 K; F. Lipah, Dobru nje 7 K 77 v; podružui-e& Ajdovnčina i. s.: Malik 5 K 58 v, iKovač 5 K 30 v, Modic 11 K, Repič m K 76 v, Vidrih 14 K 20 v. Hrovat 2 K 9* v. Sostar ;l K 30 v, Štekar 3 .krone 90 v, Edinost 60 v, skupaj 84 •kron 58 v; J. Vidmar, Kapele 2 K 10 v; J. PilgTain, Volšpergr 2 K 40 v; trnovsko župnišue, tu 11 K; koKU Austrio, J^lov. Bistrica 9 K; m. podr. Maribor i. s.: Nar doni 19 K, Meden 4 K\ Vrtnik 2 K, skupaj 25 K; M. Lončar, Tržič 10 K 36 v; dr. Šlebin-#er, tu 3 K; gost Anžič, to 6 K 40 v; ■P. Gnezda, Unec 10 K; družbena pi-naraa, tu 3 K 10 v; A. Sever, Semič i. Is.: Drganc 1 K, Bahovec 1 X 24 v, ^epaber 3 K 60 v, Zure 1 K 28 v, Aupaj 7 K 12 v; m. podružnica Ra-*oVrvljiea i. s.: Kunstclj 3 K 40 v, Lee-tar 65 K, Avguštin 5 K. skupaj 73 K 40 v; Ruska koča, Ruše 10 K 50 v; jsosI. Cuzak, tu 3 K; dr. E. Dereani, tioriea i. s.: pri Jelenu 14 K; pri Fo-*u 2 K 20 v, skupaj 16 K 20 v; dr. J. Brasovec Celje 3 K; J. Korze, Slov. Gradec i. s.: J. Kac 1 K. Pirnat 5 K 44 v, F. Kac 2 K 24 v, Nar. Dom 2 K kJ0 v, skupaj 10 K S8 v; P. Mahorčič, Divača 3 K 51 v; gost. I. Batistič, G. Vrtojba 5 K 46 v; L. Petovar Jeru-•ttilem, Ivanjkovci 7 K; omi/je ori vBelern volku«, tu 200 K; tovarna Central, Gorica 16 K 70 v; gost. Kri-staiičič. Višnjevik 10 K; m. podr. Po-alojna i. s.: omizje Zlata Praga 150 kron. narodni hotel 10 K 29 v, skupaj !6£» K 29 v: gospodarsko društvo Verdelca 9 Iv; L. Cvetnič, tu 2 K 80 vin.; trgovina Gajšek, tu 2 K 06 v; uodružniea Planina (Štajersko) 18 K J4 v; Jo6. Komljauc, Ptuj i. s. pri Lenartu 7 K 10 v, pri Muršecu 4 K 43 viri., pri Maboriču 2 K 05 v, nar. čitalnica 72 v, pri Zupančiču 45 v, skupaj 14 K 75 v; gost. Muha. Lokev 4 K 50 v; gost. Hodnik, B. Srednja -as 15 K 20 v: gost. Benedik, Kranj 17 K 40 v: trafika Cesaric, tu 1 K 45 gost. Zorko Družinska vas 9 Kron. II. Prispevki podružnic. Kranjsko: Ljubljana šentpe-terska ž. 150 K; Toplice 48 K 66 v; Mokronog 285 K 39 v; Turjak 16 K; Novo mesto ž. 253 K 22 v; Kranj m. K 20 v; Postojua 24 K 52 v + 11)00 K = 1024 K 52 v; skupaj 1794 kron 99 vin. Štajersko: Drami je 30 K; titarnji grad m. 155 K 96 v; Rajhen-bnrg 45 K 69 v; Limbuš 2 K 50 v; .Maribor m. 32 K; Vransko 30 K; Planina 54 K; Velenje 30 K; skupaj :*.80 K 15 v. Koroško: 0. Primorsko: Kanal 121 K o:; v; Gorica m. 60 K; Sv. Lucija 200 ^ron; Dornberg 50 K; skupaj 431 K #3 v. LIL Prispevki od družbenega blaga. Fran Kolhnan, tu, prispevek od v«alčkov '£Vl svetilke 500 K; Andrej <)*et, Tolstivrh, prispevek od tolst ovr->>ke slatine 6 K; Adolf Aleks Jakobi, Dunaj prispevek od družbenega ci-tjsiretnegu papirja 43 K 09 v; skupaj :>49 K 09 v. IV« Zbirke časopisov. »tSlov. Narod«, tu 273 K 67 v; :*Jutro«, tu 31 K; skupaj 304 K 67 v. V. Prispvki Slovencev v Ameriki. John Andolšek Bo Golden 35 K it) v. VI. l*rispevki za obrambeni sklad. Iva Sabadki. Sv. Ivan 20 K; L. Petovar. Ivanjkovci 5 K; F. Pa pst. tfelje 5 K; J. Štefan, Zagreb 5 K; Pa-atnjski Slovenci 5 K; J. Bregant, Ma-nbor 3 K 33 v; L. Cvetnič, tu 5 K; Janko vitez Bleiweis - Trsteniški. t.i 5 K: pevski klub v Ribnici 20 K; dr. ftr. Pirnat, Št. H j 100 K; Rodoljubje w Bojanu, 200 K; sežansko učiteljsko tkništvo 50 K; akademisko društvo *Sava«, tu 50 K; nar. čitalnica, Ćr-nnmelj 50 K; uradniki kmetske poso- jilnice, tu 180 K; mestna občina v Novem mestu 200 K; J. Pavleti*, Mi-ren 200 K; Iv. Valoočič, Trnovo 40 kron; A. 2iberna, Trst 5 K; Sokol v Ribnici 50 K; M. Švajger, Črnomelj 20 K; dr. Iv. Kršen, Gorica 50 K; m. podr. Kranj 45 K; A. Vrbančie, Čatež 50 K; E. Kastelic, Kandija 50 K; Fr. Papst, Celje 5 K; Neimenovan, Gradec 20 K. VII. Rasni prispevki. Vvdrova tovarna, Praga 100 K; J. Keršič, Postojna, neka kazen, poravnava 5 K; Franja Richter, Gorica nabrala 6 K; mestna občina ljubljanska podpora 750 K; Arnošt Rozač, Radeče, nabral 6 K 02 v; A. Hudo-vernik, tu nabral nar. davka 21 K; dr. Iv. Dimnik, Krško neka kazenska poravnava 5 K; Minka Lajovic, Tr-stenik 15 K; županstvo v Škof ji Loki 20 K; dr. Iv. Dimnik, Krško, neka kazenska poravnava 10 K; M. Susteršič, Loški potok, dar not. Demšarja 5 K; A. Miklavc, Mozirje, nabral 2 K; M. Roblek, Žalec, mesto venca t M. Detičku 10 K; R. Amšek, Videm, nabral 7 K 07 v; dr. Zorjan, Maribor, nabral 6 K 02 v; na ženi tova nju g. Šege, nabrano 16 K; Iv. Je-lačin, tu 200 K; občinski urad Glo-basnica 10 K. * »Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju« so darovali od 8. julija do 1. oktobra t. k: 500 K: I. Plahuta, čisti dobiček veselice v Braslovčah; 273 K: abitu-rijent 3os. Kune, nabral med sošolci idrijske realke; 160 K: okr. sodnik Jon. Preveč, tretinka prebitka veselice 29 ju), v Radovljici; 100 K: sekti jski svetnik dr. Ivo Šubelj na Dunaju; 91 K 32 v: Ivan Modic, Nova Vas pri Rakeku; po 50 K: Hranilnica i u posojilnica Šmarje pri Jelšah in dr. Karel Trilier v Ljubljani; 40 K: akal fer. društvo »Presveta« v Idriji; 30 K; dež. šolski nadzornik dr. Anton Primožič na Dunaju; 27 K: prof. Amat Škerlj, čisti dobiček koncerta v Toplicah; 20 K: dr. Fran Košmelj, c. in kr. nadštabni zdravnik v p. v Železnikih; po 10 K: I. R-£ vnik i;?o dr. Jos. Abramu) v Trstu in Ivan Okretič, c. kr. gen. advokat pri najviš. sod. na Dunaju; 6 K: dr. Fran Vidic na Dunaju; po 5 K: strrjevo.ija Ivan Pušar v Spodnji Šiški in Milan Znideršič, Matenja-va^; po 2 K: Einspieler, Fr. Heric in R. Knaflie: 1 K 50 v: Fran Kristan; po 1 K: I. Praznik in Fr. Švarc. Skupa i 1896 K 82 v. Odbor se zahvaljuje vsem, kateri so sodelovali v korist tega tako uspešno delujočega društva i u !e želi, da bi našli mnogo posnem oval cev. Posebna zasluga gre v tem oziru letos našim vrlim dijakom, kateri so k tako ugodnemu uspehu veliko pripomogli. Upamo, da bode tako tudi v bodoče. Revni dijaki že trkajo na naša vrata, prosimo torej hitre pomoči. — Darove sprejema blegajnik Ivan Luzar, Dunaj III. Rcisnerstr. 27. Domovina" š. 1.1911/12. 1399-57 K Članarina . . 23950 „ Dijaki plačali 339 58 „ Razno . . . 82049 „ Skupaj , . % . 1399-57 „ Izdatki . • • , • 797-52 K 276-42 „ September 521-10 „ Skupaj .... 797-52 „ 1399-57 K Izdatki . . • 797 52 „ Čistega . , 602-05 „ Prot. Jug t. č. blagajnik. Umrli so v Ljubljani: Dno 2. novembra: Se^/r:i Pavla Spinčič, usmiljenka, 20 let Radecke-ga cesta 11. One 3. nevembra: Marija Ka»"*ii\ hišna postslnica, 56 let, Kladezna ulica 4. Za otroke s slabotnimi kostmi Da Scotteva emulzij* kakor malokateri pomotek krepi kosti in da se otroci, ki imajo prešibke noge, da bi se postavili na noge alt pričeli hoditi, že * po kratki rabi prave Scottove emulzije prično vzravna vati in> sc«t«»rea me- veselje staršev kmalu pričao stopaBj«. hoditi, — to je že zdavnaj dognana resnica. Naj bi torej vsi starši, katerih otroci preslabotnih kosti ne morejo prav uspevati, sežejo po SC0TT0VI EMULZIJI ki, It 35 let uvedena, slovi po vsem svetu kot izborno krepilo za otroke. Pri malrupu caktevajte izrecna Scoctova emulsijo Zaimka »Scott« je, ki je vpeljaaa te 6a 35 let im i»mči im dobra kakovost in učinek Cena isvlrni steklenici 1 K 56. Dobi se v vsaki lekarni. 4 Ne moremo biti pri tako zelo se množečih sredstvih za gojenje las dovolj pozorni da obstoji edino naravno gojenje las v tem, da si operemo ravno tako z vodo in milom kožo na glavi, kakor ostalo kožo telesa. Samo glede mila moramo paziti na to, da je nežno in da ima pridatek, ki pospeSujoče upliva na delovanje kože na plavi, in ki obenem uničuje parazttne povzročitelje različnih kožnih bolezni. Kot tak se je izkazal katran, kakor je splošno znano, kot naravnost suvereno sredstvo. Katran učinkuje antiseptično in ima razentega to lastnost, da pospešuje delovanje kože in s tem rast las. Kljub tem lastnostim, ki jih v medicini visoko cenijo, se vendar katran ni mogel za umivanje glave tako udomačiti, ker je mnogim duh naravnost neznosen in ker vzbujajo navadni katranovi preparati, ki so bili do sedaj v trgovini, mnogokrat vendar neprijetne občutke. PoskuSali 0) raditega leta in leta, da bi katran predelali na pripraven način, in končno se je posrečilo, napraviti katranov preparat, ki je skoro brez duha, ki tudi nima nikakih neprijetnih postran-skfh učinkov. S tem preparatom, imenovanim .Pixavon*, smo pridobili dolgo iskani katranov preparat za umivanje glave. Pixavon odstranjuje z lahkoto prahljaj in nesnago s kože na glavi, daje krasno peno, in se da zelo lahko umiti z glave. Ima jako simpatičen duh in ker vsebuje katran deluje proti parasitarnem izpadanju las. Že po nekolikih umivanjih s Pi-savonom čutimo dobrodejni učinek in lahko po vsej pravici imenujemo negovanje las s Pixavonom najboljšo metodo za jačenje kože na glavi in krepitev las. Pixavon se napravija svetel (brezbarven) in temen. V novejšem času se rajši uporablja .svetel* (brezbarven) Pixa-von, kateremu se ne poseben način odstrani temna barva. Specifičen učinek katrana je pri obeh preparatih, pri svetlem kakor pri temnem, isti. Steklenica Ptsavona (svetlega ali temnega) stane K 250. Jtfodni salon Jvane $chill&r na Sv* ?etra cesti jtev. 3? priporoča klobuke vseh vrst. Popravila vsa točno in cmno i Cej opoldan odprto. — Žalni \v :: klobuki vsdno v zalogi* i Serravallo vo telezaato Kina-rine Higijeni ena razstava na Do naj a 1906: Državno ddlikavaaje ia eastat diplom k zlati kolajni. Povzroča voljo do jedi. okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom in mslokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. u Izboriti okus. u Večkrat odlikovano. a gM 7000 rta^trnlSaUh eprlše^aL s J. 8ERBAVALL0, l ii kr. tm\ Mnitfi j THOT-Barkovlie. Dež prši, megla in veter— Sjnjnj to so splošna znamenja novembra. In Človek naj ostane zdrav, kaj ne? Kdor bi rad doprinesel to umetnost naj, dokler je še zdrav v odvmjenje __ uživa Faveve pristne sodenske mine-■ ■ ralae pasti I je, kdor pa opaža draže-mm nje v sleznicah sopil, naj te pastilje j takoj rabi v ozdravljenje. Faveve Mil pristne sodenice ne odreko nikoli mm in nizka cena (K 125 za škatljico) omogočuje vsakomur, da jih rabi, BB pazite pa natančno na to, da dobite ej nj prave namreč Faveve pristne sodenice. Generalno zastopstvo za Avstro - Ogrsko: W. Th. Guntzert, c. kr. dvorni založnik Dunaj V/II. Grosse Neugasse 17. Borzna poročila. Lfnbllansks ..Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kini iaaajskc torte 7. novembra 1011. ML iflnoal 4% majeva renta . . . . i2*, srebrna renta . . . . 4*/« avatr. kronska renta . . 4*/g OST. tt t* 4* # kranjsko deželno posojilo 4\, k. e. čefke det. banke . Srečke ls 1.1860 o > Nebo 7. 2. pop. 734 6) 13 3 !sr. jzah. oblačno 9. zv. i 736-8 j 9-8 i si. zah. \ dež 7. zj. I 7408 70 sr. vzjvzh 9 Slednja včerajšnja temperatura I0*4f, norm. 5 91 Padavina v 24 urah 16 9 mm. s 4 eventuelno 3 sobami 3781 se odda s 1. februarjem Slovenski trg 8 (trg pred sodnijo). — Več pri hišniku. Pnit slike praiaja ii ptIBia pa psllin itmUii Iv. Bonač v Ljubljani Caaa sliki 5 273 •M 4naTaWnt ter seznam druajih porabnih predmetov vseh strok dobite v mojem bogato tlustro-vanem katalogu s približno 4000 slikami, kateri se požlie na zahtevan je popolnoma zastonj in poštnine prosto. — Ć. in kr. dvorni dobaviteli v Kasta tlTt (Čsaao). 3724 vetio sprejmem takoj ali s 1. lebrnanein v najem Ponudbe pod „Raatavratar" na upravništvo »Slov. Nar.« Umetni in in. £jnbljana, Kolczijske n116 1M2 izvršuje za razne prilike. Delo timetzUSko okusno ia pa solidalh cenah. Prodaja cvetlice, raznovrstne sadike m-tlit in zelenjavo. Naročila na detelo hitro in vestna. v Ljubljani priporoča naslednja Adrejev I*vsttk. Rdeči smeh AŠkere. Izlet v Carigrad . . . » Prešerno* alnam . . Beg. Ustoličenje koroških vojvod » Slovensko nemška meja aa Koroškem...... » Narodni kataster Koroške . Betuš- Šumacshy. Brodkovski odrettik....... Bojan. Doktor Ho!man ♦ . . BuriMtt; Mali lord. . • • • Cankar Aleš iz Razora . . . #% Časnikarstvo in naši časniki Cedi Svatopluk. Med knjigami in ljudmi...... Erjacec-Safovie: V naravi . . Halrrv. Dnevnik..... Jurčič. Zbrani spisi I.—XI. . . Jelmek. Ukrajinske dome . • Lah. Vaška kronika .... Ltptč. Strakovalci dveh kron I. H. a ^ \. Ljubezen ia junaštva strahopetnega praporščaka. . . Murnih. Najhujši sovražniki . Oblak. Stara devica .... Razae pripovesti .... Remec: Ljubezen Mnčanove Klare > Premaganci..... » V študeatovskib ulicah . -> Zadnji rodovne Beaalja Rušic. Mina....... Senčar. ćer trnje do sreče . . šepetetvec. Zaljubljeni kapucin . 0\ Štiri ruske slike .... TJieurtet: Undina..... Trstenjak. Slovensko gledališče Vesel. L i bera nos a salo . . Zmrmk: Zbrani spisi .... Žmt, Osnovni nauki o narodne« gospodarstvo dela: ■tO i. 1*40, » —-80 » 240 » - 30 m. 240 1-40, —•60 1-50, —•50 1-60, 150, — SO » —*50 » 1-20, » — 60 * 1-20, » — 30 » 1-70, 1-, 2— 240 250 2*60 230 170 2 — 2-70 » —-so, » —60 » —60, » —'80 1-50, -■60, 150, 1-50, 1-20, » 1 20, * 1-» —-60, » —'90 > 2*— • 1-40, » 1 — l 60 1- 60 250 1 60 250 2- 50 0-_ 2- 20 1- 80 1 60 220 3- — Zahtevajte pri nlm M pogoje g razpisa „Ceres-nagrađ" i noki 3i.NI km Zaltevajte pri laien trnra pogoje i razpin Jmmiu f nah 30.009 km. Prijatelj In sovražnik da je jedilna mast „ si v tem edina, s« najbolj fina! • t Vzame naj se nekaj rumene voljne jedilne masti »Ceres« (v kockah) in doda ravno toliko bele (v zavitkih). Oboje skupaj se rasstopi ori tem ae na i anal da ne oostane _______ zadostuje tudi surovo mleko (na vL kg masti »Ceres« pride >/, litra smetane). Med tem ko se postavi skledo zaradi hitrejšega ohlajenia v mrzlo vodo ie vse skuoai toliko časa meša, da postane mast zopet trda. Voda, ki jo mleko vsebuje se izloči, jedilnajnast »Ceres* pa pridobi okus in duh najboljšega čajnega surovega masla in se tudi lahko kot tako uporablja. Z dodatkom enega jajCjegs ru-- mcnjtka in nekaj soli sc kakovost še veliko zboljša. Pa tsam aavaoUla prlarsvt|sae wsa|aa sonata naaslsM as sasa fnaaasa eaHifah mmvmmmm ialash aais aa olanmaia ■■■■■■ »sam liavodiloi doseči najboljea čajno turovo masi mast vroča. Nato se pridene nekaj surove smetane, v siti 1 C46C 4C Službo koeijaza m ilaMf \tnOn m tam Ponudbe na Franjo feedttnjak v Črni vasi it 4L 3775 nPAil Dniiram 01i fS*k» ki ****** PlPH lili/II Pili z> božična darila, zahteva 11 uit UUbllbui p0 dopisnici naj Segate ilnstroTani glarni katalog, ki vsebuje veliko izbiro božičnih dar! L — Razpošilja se vsakemu gratis in franko. — C. ia kr. dvorni dobavitelj Jan Konrad, Most št. 1176, Češko. Prodajalka katera je zmožna samostojno voditi trgovino z mešanim blagom (filialko na Bledu) 3755 V lepem kraju, kjer je velika industrija :-: pri glavni cesti in blizu kolodvora :•: 16 odda takoj prodajalna z vso opravo v najem pripravna za vsako trgovino. Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3773 !!!!!liBU AKti 8177 a proda po nizki ooaf ■* fraac Ctsdo, vaški rrgtvtc,! ganjan njnj Sin, t, a ia»ffr.i Gospodična najmanj 16 let stara, z dobro ljudsko-Šolsko izobrazbo In knjigovodskim tečajem, zmožna popolnoma slov. in nemškega jezika sprejme sa pri i kr. loltin io kRijmii inli u Jfijinhi kot pomožna moč. Ponudbe opremljene ?. prepisi šolskih even. tudi službenih spričeval naj se blagovolijo poslati pod ajaStft-jersko" na upravništvo »SIoven- j skega Naroda«. 3745 ' lrronadstr. hiša miiiiiiiAiii V njej se nahaja fte aad 90 lat apetiloa, ptiptaina pa je ca vsako obrt Lapi prostoti sa nianuiaktarno trgovino, prostori sa tfrladHtte, prostorna vlaska klet, pripravno aa vinsko trgovino aa debelo. Cena K 25.000. — Naslov se izve v uprav. »Slov. Naroda«. 3796 Zcnitna ponudba! Mlad, inteligenten, značajen in premožen gospod, čedne zunanjosti, ne visoke postave posest, in trgov, v prijaznem kraju blizu mesta, mirne nravi ter dobrega sočutnega srca, želi se v svrho f enltve seznaniti z 20—30 I. go-spico, ki ima veselje do trgovine nedolžno dobro srce in okrog 50.000 K premoženja. Gospića, ki si f eli srečno bodočnost oz. starši ki hočejo svojo hčerko res osrečiti nai poSljejo zaapue in jasne ponudbe s sliko z naslovom Jaaf tai lanj Sna* na uprav. ,SI. Naroda* do 21 t. m. 3737 -< najvišje odlikovanj? Avstro-Ogrske za klavirje Katalogi ln kondic. gratla In franko. Zadevna zagotovitvena razprava bo 16. novembra 1911 pri c. In kr. iatendaact 3 vojn v Građen. Kolkovane prodajne ponudbe morajo do najpozneje 9. ure dopoldne dospeti prt o. In kr. intendanti 3. VOja, kjer se tudi lahko vpogle-dajo natrnčnejši pogoji iz tamkaj razgrnjenih popolnih nakupnih aviz in uzan-čnih zvezkov. Nakupne avize in uzančni zvezki se tudi brezplačno dobivajo pri vojaških oskrbovališčih v Gradcu, Mariboru, Celovcu, Ljubljani« Gorici, Trstu in Pulju. V GRADCU, novembra 1911. Od c. in kr. intendance 3. voja. sprejme takoj v delo pod ugodnimi pogoji 3771 J. Hun s tel, tesarski mofster, Trst, Bojan, Škorklja Sv. Peter št 3L Opozorilo. Vljudno naznanjam siav. občinstvu, da sem svoje posestvo prodal j in komur kaj dolgujem, naj se zglasi pri meni do 1. decembra, da mu plačam, ker pozneje ne priznam nobenih dolgov. IVAN LEVIČAR, trgovec ia posestnik v Krmeljn št. 30 na Dolenjskem, Krasna umetniška reprodukcija v vse s*rva* .-. znamenite Groharjeve slike a rlmožo Trubarja ustanovitelja slovenske književnosti visoke 66 en in stroka 35 sva je najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepša in najdovršenejša kar jih imamo Slovenci. = Cena n poŠto K 3.20. = V prijaznem in prometnem trgu na nailepšem prostoru v sredi trga se Odda dobro idoča in :: več let obstoječa :: trgovina z mešanim blagom v najem : pod zelo ugodnimi pogoji. : Le resne dopise na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod šifro ss .Krasni lokali1. s 3742 Za več tisoč kron je prodati prav lepega in zdravega hrastja v lepih gozdnih legah tik okrajne ceste Žuženberk od posestnikov na Dobravi pri Doberničah, osobito večja množina pri Antonu Vercetu, po zastopniku Iran Rainorln, posestniku ln gostilničarja na Dobravi pri Dober-nlinlk, Dolonjako. 37 u> IMo 00 pridna, vestna hi saatna kuharica starejša, event. vdova brez otrok k manjši, boljši družini blizu Gorice. Zahteve se polega tega in znanja gospodinjstva nekoliko olike, šivanja in likanja. Nastop takoj, plača po dogovore. — Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod „InkaHoa." 3778 lim tflfata sobrega, zanesljivega nali IVPIP kupnefa vira za porabite ■Ono laUI« in darilne predmete zahtevajte takoj po dopisnici bogato ilo-strovani katalog z okoli 4000 siikami. e. in kr. avotvJ iaksillalj Jan atoavni, Most 1173, Četko. trpki nraik z veliko prakso in najboljšimi izpričevali iz večletnih služb, želi premeni tt mesto kot 3675 kilmovolja. liRsalut ali nulmlii. Reilektanti naj blagovolijo naznaniti svoj naslov v upravništvo »Slovenskega Naroda« pod ».Vesten uradnik**. Št. 35900. 3722 Razpis ustanov. Mestni magistrat ljubljanski ima za tekoče leto podeliti sledeče ustanove: 1. Janeza Krstnika Bernsrdinija ustanova v znesku . . . K 230-— 2. Janeza Jakoba Schillinga , , . . . , 250 — 3. Jirija Tolmainerja „ w ...» 250*— 4. Janeza Jošta VVeberja ......„ 230-— Do teh ustanov imajo pravico hčere ljubljanskih meščanov, ki so se letos omožile ter so uboge in poštenega slovesa. 5. Miklavža Janeza Kraschkoviza ustanova v znesku . . K 128'— Do te ustanove imajo pravico hčere ljubljanskih meščanov, ki so doma iz šentpeterske fare in so se letos omožile ter so ubožne. Ce teh ni, imajo do te ustanove po vrsti pravico kmečke, rokodelske ali dninarske hčere iz šentpeterske fare, ki so ubožne in so se letos omožile. 6. Antona Jakoba Fanzoija ustanova v znesku.....K 128*— Do te ustanove imajo pravico poštena dekleta meščanskega (hčere ljubljanskih meščanov) ali pa tudi preprostejšega stanu, ki so ubožna in so sc letos omožila. 7. Josipa Feliksa Sinna ustanova v znesku......K 96*—~ Do te ustanove imata pravico dva izmed najrevnejših ljubljanskih deklet. 8. Mihe Pakiča ustanova v znesku.........K 224'— Do te ustanove imajo pravico ubožni ljubljanski meščani obrtniškega stanu ali njih vdove. 9. Janeza Kovazha ustanova v znesku........K 302*— Ta ustanova gre na 4 enake dele, do katerih imajo pravico 4 v Ljubljani v revščini živeči rodbinski očetje ali vdovljene rodbinske matere, ki so brez lastne krivde v revščini, so katoliške vere, neo-poreklega slovesa in imajo rediti nepreskrbljene otroke. 10. Marije Kosmatscheve ustanova v znesku .....K 204*— Do te ustanove imajo pravico nepremožne uradniške sirote ženskega spola, ki so ljubljančanke ter poštenega vedenja. 11. Helene Valentinove ustanova v znesku.......K 168'— To ustanovo ima mestni magistrat razdeliti med ubožne otroke iz traneiškanske tare, kateri nimajo več staršev, in ki niso še 15 let stari. 12. Ustanova neimenovanega dobrotnike za onemogle posle v znesku..............,......K 100*— Do te ustanove imajo pravico 4 revni, delaneznožni posli, ki so zvesto služili in so neomadeževanega slovesa, vsak na V« ustanove. Koleka proste prošnje za te ustanove je vlagati do vštetega 30. novembra t. 1. pri vložnem zapisniku mestnega magistrata. V prošnji je navesti one okoliščine, ki dokazujejo prosilčevo (prosilkino) uboštvo. Prošnjam za posamezne ustanove je na vsaki način priložiti, oziroma v njih dokazati sledeče: Pri prošnjah za ustanove pod št. 1. do 6, rojstni in krstni list, poročni list ter po možnosti očetovo meščansko pismo; ali je pa vsej omeniti, kdaj da je oče postal meščan. Slednje odpade pri prosilkah, ki niso meščanske hčere, a prosijo za ustanovo št. 5. ali 6. Za ustanovo št. 7. rojstni in krstni list ter potrdilo županijskega urada o samičnem stanu. Za ustanovo št. 8. meščansko pismo ali navedbo, kdaj da je bilo meščanstvo podeljeno, vdove tudi svoj poročni in možev mrtvaški list. Tudi je omeniti, katerega obrta je prosilec ali je bil prosilkin mož. Za ustanovo št. 9. poročni list, vdove tudi možev mrtvaški list in pa rojstne in krstne liste (izpiske) nepreskrbljenih otrok. Navesti je radi vzrok revščine. Za ustanovo št. 10. rojstni in krstni list ter očetov mrtvaški list. Za ustanovo št. 11 prosilcev rojstni in krsni list ter mrtvaške liste starftev aH pa potrdilo varuške sodnije, da so starši zares umrli. Za ustanovo št. 12. rojstni in krstni listin, če mogoče, poseisko knjižica Mostni magistrat ljubljanski, dne 1. novembra 1911. Za oakrboniijc obči nakit opravil nmta Lj obijate zacaaao aotttvrjeoi c kr. Lnachnn 1. r. Skušnjave Tomaža Krmežljavčka aaaaaap uai« » arah ivmka vaHata i>mm akBMtasa a a aa v, mm s i to • m t* m *M«r aapr«! NcU*oclraaa. kaajf |g«*JTCn.£*9 r-,jvafc»lj r za leto 1912, izdal Jos. Hauotma&, oncijel trgovske m obfta^ke^^ornice v Ljubljani. tiskalna. Cena 60 vin. po pošti^O vin. Dobiva se po vseli knjigarnah aa pri lat t jaha 371« Sodarski pomočnik 26 let star, neoženjen, i*ee dela. Ponudbe naj se pošiljajo do 10. novembra pod naslovom: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Dotntlakai nlotvoilooi K Sprejemal vloge na Stritarjeva aliea ttev. 2. ¥ .*pl]StS| kejiliee Ia aa teke« J* vloge po MetMi 4*4%. it K. __ K 2*A00O*_. Promese og. hip. srečke 15 K. 2rebanje l£~'novembrs~tr L Glsvmi dobitek K 40 000-—! t Prometa og. orsts. arsCa«, cela k It .Žrebanje 15. novembra 11. Glavni dc L Ml a t K. v 1 a. Krni tt 25 K. 35 QC7 97 19 80 84 F a Z. 5668. «744 C. kr. tobačna tovarn v fjobljani razvisnje za Mm pohištva na dan 22. nov. 1911 konknrenčno razpravo. Ponudbe za to dobavo morajo se najkasneje do 10. ure omenjenega dne c. kr. tobačni tovarni vposlati. Popolna vsebina razglasa, katera se tu uradno lahko vpogleda, nahaja se v uradni »Laibacher Zeitung«. C. kr. tobačna tovarna v LJubljani, dne 2. novembra 1011. Prodaja lesa m Arv. Podpisana uprava proda les, kar se ga bo posekalo 1. 1911/12 in sicer v krajih : Opatova gora okoli 1630 m:l bukovega lesa in okoli 4400 mJ bukovih elrv za posekanje, — Krakovo okoli 720 m5 hrastovega lesa in Verhje okoli 170 m:; igličastega lesa na kraju posekanja. Pismene ponudbe naj se pri podpisani upravi, kjer se tudi dajo natančnejša pojasnila, vloio do 22. novembra 1911 ob 12. opoldne. C. kr. gozdna in Bomenska uprava v Kostanjevici (Dolenjsko), dne 6. novembra 1911. 3780 St. 36000 3723 Mestni magistrat ljubljanski Ima oddati »Cesarja JFranca Jožefa jubilejske ustanove" in sicer dve po 50 K, deset pa po 40 K* Do teh ustanov imajo pravico oni mestni reveži, ki ne dobivajo redne podpore iz ubožnega zaklada. Prošnje za podelitev ene teh ustanov, katere se bodo izplačale dne ?. decembra, vložiti je pri vloženm zapisniku mestnega magistrata najkasneje do vštetega 20. novembra t. 1. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 1. novembra 1911. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c kr. deželne vlade svetnik Laschan 1. r. Oglejte si! veliko zalogo koies z originalno znamko P u o h 1911" £r. Čudnu, v £jubijani pri Prešernova Ulica —— samo nasproti frančiškanske cerkve. Haznih znamk kolesa od S 110'— naprej vedno v zalogi. Zaloga šivalnih strojev: Singer in Ringsduf/. Poh!i ° WB|i*1 ^m brezplačno. „8 Ceniki zastonj In poštnine prosto. «w Edino zastopstvo za Kranjsko! Angleško skladišče oblek O. Jjernatovič JL j ubijana, JV[estni trg štev. 5 priporoča svojo ogromno zalogo oblek* ulstrov, ra-glanovt zimskih sukenj in kratkih sako (mikadoj Z razno kožno podlago za gospode* Velika izbira kostumov, dolgih double ptasčev, kril, bluz in kom iuhovinastih jopic ter paletotov. — Vse v najmodernejšem kroju in barvi. Sotidna postrežba* Priznano nizke cene i ;i eventualne priaraaea za trge* tlao ali obrt, aa Keagresnem trga St 13 S iMi f Hjti s I. novembrom. Natančnejša pojasaila daje npravništvo »Slov. Naroda«. 3501 NEI6EDE FLEURS nova, znanstveno izdelana krema za roke in obraz. Higiensko najboljše toaletno sredstvo. Pušica po 60 h in 80 h se dobiva povsod. Lonček 1 K 60 h. 3331 Zaloga v Ljubljani: I! a •* M O 11 paništvo za pisarae m sobe za gospode. Glogowsky & Co. c. Ua kr. iforal ««t»nwltel|l Gradec. Joanneumsring, Telefon 384. Prevzema izdelovanje vsesplošnega pobištva. Proračune izvršujejo lastni arhitekti. 3EslE MM poni*! 3720 Državni uradnik srednje starosti in prijetne zunanjosti z lepo prihodnjostjo, se želi poročiti z izobraženo gospodično iz boljše rodovine v starosti 24 do 30 let, ki ima nekaj premoženja. Samo resne ponudbe, katerim naj se prida slika iz novejšega časa, ki se pa vrne, blagovolijo se doposlati do 15. novembra 1911 na uprav-ništvo »Slovenskega Naroda« pod „Zvestoba do groba". Tajnost častna zadeva. Na debelo in drobno o nizkih cenah priporočam svojo bogato založeno ** trgovino i galanferilsklm ia vseh ?nt kramarskim blagom in pleteninami. 354 DevosionaUje in vse vrste blago za DOŽja pota. TMu zalaga baiiala alamita. yihton ŠkoJ [Hotel Tratnik „Zlata kaplja" Ljubljani 1913 Sv. petra cesta štev. 27 .-. Lepe nreene sobe. Priznano fina kuhinja. Izborne pijace. Mike ene. Lepi restavracijski proton. namt]i rmnTiimkJ nt v UiUbu ! je najboljši. imi uma pri Pni si«, žilni Iiia ii na ia leteli f LiaMjaiii, Ulit dita itn. (1 13 Lastniki vrednostnih papirjev, kapitalisti in sonnl interesenti eftsjo ,Wlener Stlmmungs-Berlcht' (Izhaja tedcaisko). Vsebina: Tržna tendenca. Fiamcitlni tedenski pregled. Zunanje borze. Iafenaacijski rubrika. Posebej omenjeno i Alpinska mornarska družba Škodo ve tvornice. Ogrska splošna premogokopna družba. Plinarnice Manuschek. Pivovarnica Poschach. Union, družba za stavbno blago Buštčhradska železnica. Gosska pivovarnica. Anglo-Av-atrijska banka. Orientske železnice. Agrarna in rentna banka. Avstrijski Llovd Dunajski Bankverein Delnice drž. železnic. Zemljiško kreditni zavod. Ogrska ht-potečna banka. Nižieavstrijska eskomptna družba Mednarodna družba za zavarovanje pr-oti nezgodam. Tržaške plinove delnice. Podunavska paroplovna družba. Tvornica za železo in pločevino Union. Bakrene tvornice avstrijske. Unionska banka Leykam-Vevče. Landerbanka. Fonciere, peštanska delniška zavarovalna družba. Živnostenska banka Južna železnica. Splošna prometna banka. Lie inška pivovarnica. Ph6nix, zavarovalna družba. Zahodnočeška rudniška družba. Nadra-ške delnice. Kreditni zavod. Gebr. Enderlin d d. Dunajska stavbna družba. Brnska tvornica sveč. Praška železoindustrijska družba. VVerndlove delnice. Trbovljska premogokopna družba. Gelsenkirschenski rudnik. Rudnik Ph6nix. Deutsc*i-Luxen-burški rudnik K aru a poročila in premijski postsvki as vodilne speku-laci|ske papirje dunajske, berlinske in londonmke bone. Dobiva se gratis in tranko pri bančni tvrdki 3465 olske potrebščine :: vseh vrst se dobe po najnižjih cenah v ;: Narodni knjigarni Prešernovi ulici št. 7. :: Prva največja eksporlua krika ur. zialnine ia Anine H. SUTTNER LiGHijana, Mti trg (nasproti ratovra) in Sv. Petra testa 8 Nikelnasta moška ura z verižico od K 4*50 naprej Prava srebrna „ „ „ „ „ „ 9*70 „ 14 kar. zlata „ „ . . . „ „44*— „ Nikelnasta damska „ z verižico „ m 8*50 „ Prava srebrna „ „ „ „ „ 9*50 „ 14 kar. zlata....... „ ,.20-— „ Uhani zlato na srebro - . • „ „ 1*80 „ 14 kar. zlati nhani..... M „ 4*50 M Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka „Iko". is Telefon št. 273. Telefon St. 237. Anton Šare, Ljubljana Izdelovanje perila, pralnica In svetlolikalnica z električnim obratom priporoča zelo dobro in solidno izdelano perilo po nizkih cenah. :: Opreme za neveste. Perilo za deklice in dečke za zavode. Platno, sifon in švicarske vezenine se kupijo zelo ugodno, dalje rjuhe, brisalke, prti, prtiči, nogavice, maje. Perilo „TETRA" za gospode in gospe. Kdor trpi na proti nu, revma-tizmu, ischias, naj nosi le to perilo, in bo ta poskušnja vsakega zadovoljila. Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«. 21 1 56 78