Političen list za slovenski narod. P« poŠti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 (rld., za en mesec 1 sld. 40 Kr. V administraciji prejemali vtljii: Za celo leto gld., za pol leta <> gld., za četrt leta • fld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velji 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekapedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 23. Naznanila (inseratH se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ",6. uri popoludne. &tev. V Ljubljani, v sredo 29. maja 1889. T^etiiilv XTII. "V^a^ilo na liaročbo. „SLOVENEC", edini katol.-konservativni slovenski dnevnik s prilogo „Domoljub" vred veljii za Ljubljano pri opravništvu ali v „Katol. Bukvami" prejeman: Za celo leto predplačan 12 gl. „ pol leta .... G „ „ četrt leta .... 3 „ „ jeden mesec ... 1 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec. Po pošti prejeman za vse avstrijske dežele pa v e 1 j d: Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta . . . 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 „ 40 . ¡)V* >Tarofujc se lahko vsak dan, a list se dobi Se-lc z dnem naročite. „DOMOLJUB" sam brez „Slovenca" stoji do konca 1. 18S9. s poštnino vred, ali v Ljubljani na dom pošiljan le osemdeset lioveieev. Naročnino na to prilogo prejema „Slovenčevo" opravništvo in pa „Katol. Bukvama'. VredniStvo in opravništvo „Slovenca" in „Domoljuba". Jtanket Crispi ju na east. Nemški državni zbor je v Berolinu Crispiju na čast priredil banket, katerega se je vdeležilo več slo poslancev, izvzemši člane „središča", več zastopnikov vednosti, mnogo nemških in italijanskih časnikarjev. Prvi govor je govoril predsednik pl. Levetzow ter je končal: „Cesar pozdravlja tukaj zvestega za- veznika v obrambo svetovnega miru, mogočnega vladarja italijanske sosedne dežele, s katero so naše razmere vedno srčuejše, s katero ostanemo zvezani v veselih in žalostnih dneh. Za srčni sprejem našega cesarja v Italiji hočemo se tukaj zahvaliti." Poslanec pl. Benda je s kratkimi besedami v italijanskem jeziku proslavljal bivšega republikanca Crispija kot državnika, ki ima za svobodno življenje v Italiji in nemško-italijansko zvezo velike zasluge. Nato je vstal Crispi ter govoril: „Obe dinastiji in oba naroda sta združena bolj po interesih, nego po politični zvezi, po srčnem prijateljstvu, skupnih namenih, po vsem, kar narode združuje in za kar ni treba umetnih priprav. Celo svoje življenje delal sem za zmago prostosti in sedaj še delam na to. Moje sanje so vedno bile — ter upam, da se bodo nekdaj uresničile — neodvisnost in pobratimstvo narodov. Moji sovražniki so me ob-rekovali, pačili moje namene, ker so trdili, da hočem vojsko; jaz želim mir. So potrebne, svete vojske; bojevali smo boje; Vi in mi (Burna pohvala), za zmago narodnostne neodvisnosti (Pohvala), toda vsaka druga vojska je hudodelstvo, in kdor je stori, stori „erimen laesae humanitatis". Naše delo, naloga naših državnikov mora biti, da pospešujejo blagostanje narodov, ozdravijo bedo človeštva in da narodi žive v srečnih in močnih državah. To je naša naloga. Napijem Vašemu vzvišenemu cesarju, državnemu zboru, zastopnikom mogočne Nemčije!" Narodi smejo zdaj zadovoljni biti, ker Crispi je rešil zastavico, katera vojska je sveta in katera je hudodelstvo. Moralisti in modro-slovci so si dolgo s tem vprašanjem ubijali glave, a Crispi je inter pocula z lahkočo sostavil pravilo, jasno in prosto, po katerem vsak državljan lahko razsodi, da so vojske za „narodnostno neodvisnost" svete vojske. Trojanska vojska je bila torej hudodelstvo — ker jo je provzročila ženska in ne „narodnostna neodvisnost". Tako uči Crispi. Grški junaki so bili svete boje proti Perzom, ki so jim hoteli podjarmiti krasno iu cvetočo domovino; nasprotno pa so bili Rimljani hudodelci, ki so Grkom vzeli prostost. Križarske vojske so bile hudodelstvo, nasprotno pa je Muhamed pričel svete boje. Vojske Ludovika XIV. iu Napoleona I. bile so hudodelstvo, vojske nemške zveze in Rusije na Balkanu so svete. Kaj je bila ameriška vojska za osvobojenje, sveta ali hudodelstvo? Ali so južno-ameriške države grešile proti Španiji, ko so se bojevale za „narodnostno neodvisnost?" Iz tega razvidimo, koliko ima izjem v zgodovini Crispijevo pravilo. In koliko takih svetih bojev bodo narodi morali še biti v prihodnjosti! Ali je morda gospod Crispi v svojem govoru mislil na Trst, južno Tirolsko, Albanijo, Tesin? Ali so ploskajoči poslušalci mislili na brate svoje v Avstriji? Ce je to bilo, zakaj naj bi bile ruske vojske na Balkanu hudodelstvo proti človeštvu? Kar je Lahu iu Nemcu prav, zakaj naj bi bilo zločinstvo za Slovana? Po Crispijevem načelu mora biti vsaka vojska sveta, ker vsaki se more podtakniti narodnostni namen, blagor naroda. Holandija morala bi se na ta način okleniti nemške matere. Kaj pa italijanska vojska ob Eudečem morji proti Abesiniji, ali je to hudodelstvo ali sveta dolžnost? Ali imajo Lahi svoje neodrešence tudi v vroči Afriki? In mi Avstrijci teh besed Crispijevih ne smemo prezreti, prejasna so in prezorna glede na Trst in Trident. Starostno zavarovanje delavcev v Nemčiji. ii. Grot Mirbach, član gospodske zbornice: „Živel sem mnogo med delavci iu še občujem ž njimi ter smem trditi, da bodete le tedaj dosegli zadovoljnost pri delavcih, ako jih postavite nasproti delodajalcem, in če delavec čuti: ta-le tvoj delodajalec skrbi za te v polni meri, bolj nego LISTEK. Razkritje prvega spomenika v Ljubljani pred tridesetimi leti. (Spomeniška črtica.) Pred pravo veličino človek rad ukloni svojo glavo. V avstrijski povestuici blesti se ime očeta Radeckega z zlatimi pismeukami. Daleč preko mej našega cesarstva prodrla je slava Radeckega, in koder se je širil glas o njegovih hrabrih činih, plemenitosti in dobrosrčnosti zmagovalčevi, čislali in spoštovali so povsod ime njegovo, da celo premagani sovražniki mu niso odrekali spoštovanja. Živeče pokolenstvo, sedanji rod hrani ga v svojem srcu. Da se pa takih slavnih mož spominjajo i pozni rodovi, gradijo jim spomenike iz kamena in brona, koji iniajo biti žive priče potomcem, v spodbudo in v vzgled. »Narod, ki svojih mož ne časti, samega sebe vreden ni." Pozno prihajamo Slovouci, da spolnimo sveto dolžnost i učeuiku, budite!ju in peven, Vodniku, kojega je „vse poslušalo od Soče do Mure, ob Savi in Dravi, in popevalo pesmi njegove". In slovenska domovina in njo stolnica prav stori, da se je spomnila moža in ga proslavi s spomenikom. V kamen vklesana in vlita v bron podati se mora potomcem povestnica one dobe narodnega spanja, nad kojim je prvi naš pesnik in narodni buditelj skoro obupal. Ker so so pričele te dni priprave za zgradbo Vodnikovemu spomeniku na Valvazorjevem trgn, prvemu dostojnemu slovenskemu spomeniku v slovenski Ljubljani, napotilo me je, da opišem in narišem čitateljem slavnost razkritja prvega spomenika slavnega vojskovodje Radeckega skoro pred tridesetimi leti v „Zvezdi". Že nekoliko dni pred slavnostnim dnevom zasadili so v zemljo okoli spomenika visoke droge z zastavami v cesarskih in mestnih bojah, slovenske nijedne nisem opazil. Od droga do droga popenjale so se zelene girlande z Radeckijevim grbom. Spomeniku nasproti stal je oder za dame itd. V levo spomenika nahajala se je slika „Avstrije", na desno koloealna „Aemona", vrh obeh angelj miru s palmo in angelj slave z lovorovim vencem, med kostanjevimi drevesi pripete so bile svetiljke in bojasti trakovi. Pred sliko „Aemone" je bil postavljen s zelenim suknom pogrnjen oder za govornika. Spomenika odkritje vršilo se je v 19. dan decembra 1860. leta, in ker je bila dan prej nedelja, nebo jasno in krasen pomladnji dan, privrelo je obilo naroda i vseh stranij v mesto. Toda drugi dan, v ponedeljek, postalo je hladno in vreme čmerno. Med mnogimi dostojanstveniki, ki so prišli tedaj v Ljubljano k slavnosti, bili so: fml. baron Nagy, ki je zastopal generalno vrhovno poveljništvo, in iz Gorice Radeckega sin, pokojni gm. grof Ra-decky. Slavnosti so dalje še prisustovali: fml. baron Marenzi, gm. baron Marojčic, gm. bri-gadnik Mollinari, gm. brigaduik Ros s ken, gm. vitez Weigl i. dr. V predvečer slavnostnega dneva je bil vojaški mirozov po mestu, izvrševan od dveh vojaških godb, in sicer pešpolka „Franc Karl" (Madjari) in peš-polka „Hess" (Gorenje-Avstrijci — Line); spremljalo je godbi več tisoč ljudij. Ustavili so se pred škofijsko palačo, pred stanovanjem nadvojvode Ernes ta na Križevuiškem trgu, pred stanovanjem cesarskega namestnika grofa Chorinskegaiu pred mestno hišo (župan Ambrož), ter izvajali povsod po jeden komad. Drugi dan v jutro svirali ste godbi po mestu budnico; na „Gradu" vihrala je velika cesarska zastava; pred .Radeckyjevim gradom" (Tivoli) oznanjali so topovi 3. top-polka, ki so v nedeljo popoludne dospeli z Iga pod Tivoli, ljubljanskemu mestu in vsej okolici veseli dan. Dobro še pamtim kot deček, kako se je pri prvih strelih potresel ves grad in vsa okna v pročelji razbila, celo opeko raz streho padale so na vojake. Ob i>. uri razposta- smeš zahtevati; potem je delavec hvaležen, zadovoljen in dober državljau, na katerega se more država, cesar in kralj zanašati. Tega čustva zado-voljnosti pa ne bodete nikoli dosegli, ako delavca nasproti postavite načelu denarnega zavoda. Le po-željenje mu s tem vzbujate, kar odločno trdim. Delavsko vprašanje je pereče. In zakaj? Zaradi naših kapitalistiških postav. Prenarejajte dalje to kapita-listiško postavo dajo, skrbite, da more producent več storiti za delavca, in potem naložite delodajalcu težka bremena skrbi za vboge in nadzorujte ga. Potem bodete spravili v pravi tir razmero med delodajalcem in delavcem in dosegli bodete, kar želite: zadovoljnost." O tem mehaničnem zjednačenji so tudi drugi tožili. In konečno je država določila svojo doklado po 50 mark k vsaki pokojninski plači, torej za najboljšega in najslabejšega delavca enako. Ali ni to državni komunizem? Kjer je državna podpora neobhodno potrebna, tam je glavna napaka postave. To je bilo načelo „centruma", ali kakor bi naš „Obrtnik" pisal, klerikalne stranke. In res se jih je 13 ločilo pod Frankeusteinom, ki so se izjavili za postavo. Dalje je znauo, da je „zadnja ideja" Bismar-ckova tabačni monopol. In do tega bo prišlo. Ko bode postava veljavna, prišel bode Bismarck v zbornico držeč v eni roki novo postavo o starostnem zavarovanji 12 milijonov delavcev, v drugi pa načrt postave o žganjskem in tabačuem monopolu. Dr. Orterer je spominjal na svoje besede, katere je govoril leta 1881: „Jaz pravim, da krščanska ljubezen svetuje in priporoča prostovoljne darove, obsoja pa posilno jemanje; tukaj pa se ne gré za prostovoljne darove, ampak za prisilne, zato odločno obsojam te nazore." Enako je govoril h koncu dr. Wi nd thorst: „Ako imamo sredstva, da moremo delavce rešiti bède in revščine, dobro, prilike imamo dovolj. Vre-dimo zavode, ki so koristni delavcem, vredimo razne prilike, ko morejo dobiti delo, skrbimo tudi v občini, kjer bi moral biti sedež tega dela, za one, ki več ne morejo delati iu nič nimajo. Ta ločitev od družine, ločitev od občine in bližnjih občinskih zvez vodi v pogubljenje. Treba nam je, da se zvežemo s prvotnimi razmerami in se ne stopimo v občni pójem „država", kjer ni konca s plačili in tudi nezgospodstvom. Ako ima ta postava uamen, da pomnoži državno vsemogočnost, gotovo se ne motim, če pravim, da bode ta postava nesrečo prinesla Nemčiji." Bismarck hoče vse z denarjem ukrotiti, toda v tem slučaji vliva olje v morje, katero hoče ukrotiti. Gotovo je 90 odstotkov ljudi v Nemčiji, ki ne vedó, kaj name rja nova postava; celó isti tega ne vedó, ki bodo največ prizadeti. Ko bode prihrumel plaz na glave, začudil se bode svet. Sklenimo z besedami, katere je govoril „nemški prostomišljak" Schräder: ,V najširših krogih naše domovine prav malo vedó o vsebini postave in nasledkih. Tudi tukaj v zbornici marsikdo ni dobro pregledal in premislil postave. Je to tudi vijo se straže po „Zvezdi"; na vsakem voglu spomenika stal je: lovec, topničar, granatuik in vozo-t&j za častno stražo. Ob polu 10. uri vsporedi se okoli „Zvezde" tu garnizujoča posadka, in sicer štiri kompanije pešpolka št. 52 (Franc Kari) vzdolž „kazine", dve kompaniji domačega polka (tedaj princ Hohenlohe) št. 17, in linškega polka baron Hess št. 49 proti kongresnem trgu; sanitetni oddelki in žendarmerija stali so od gledališča do Gerberjeve hiše. Ob 10. uri pride nadvojvoda Ernst, poveljnik 3. armadnega voja, s svojim štabom, pozdravljen od generalitete in častništva. Na to so šli vsi v nunsko cerkev. Pred vhodom bili so vsprejeti od namestnika grofa Ohorinskega, mestnega zastopništva in podžupana Guttmana; dalje duhovništva, učiteljstva itd. Slavnostno sv. mašo daroval je generalni vikar in stolni prošt Ant. Kos. Med tem je pa na kongresnem trgu in v „Zvezdi" ljudstvo vedno bolj naraščalo, da se je vse trlo; Ljubljana toliko naroda izza bivanja cesarja in cesarice ni videla v svojem ozidji. Na odrih sedele so lepo nakičene dame, in celo na drevesih čepeli so ljudje. Po sv. maši gredo vsi k spomeniku; slavnostni govor — seveda nemški — govoril je namesto župana Ambroža, ki je obolel, namestnik G u 11 m a n. težko za one, ki niso v odseku sodelovali. V odseku so glasovali le bolj iz resignacije. Celo v vladnih listih čitamo, da bodemo morali v kratkih letih to postavo predelati. Postava pa, s katero bode imelo vsak teden opraviti na milijone delavcev in delodajalcev, in ki narodu nalaga najtežje breme, ta bi ne smela biti le za poskušnjo. Ako se ne obnese ta postava, bode škoda nenadomestljiva. Zato bi želel, naj bi večina zbornice sklenila, da se ta postava še izroči javni kritiki, in potem še-le sklepa o novi postavi." Govor drž. poslanca Tonklija v državno-zborski seji dne 8. maja 1889. (Daljo.) Dalje sem takrat omenjal, naj se gleda pri imenovanji zemljiško-knjižnih vodij na to, da so zmožni slovenščine, ker je v vseh okrajnih sodiščih slovenskega dela Goriške čisto slovensko prebivalstvo in pri tem tudi ni izvzeto mestno-delegovano okrajno sodišče v Gorici. Naglašal sem, da n; bilo mogoče vknjiževanje slovenskih rešitev v zemljiško-knjigo, ker zemljiškoknjižni vodja pri c. kr. mestno-delegovanem sodišči v Goriei ni bil zmožen slovenščine. Sodišča, okrajna sodišča se ne drže vedno ministerstveue naredbe, da bi slovenski reševala slovenske vloge in vknjiže-vala slovenske rešitve v zemljiško knjigo. Meni samemu se je to pripetilo iu moral sem vložiti rekurz. To se ne sme več zgoditi, nastavljajo naj se samo taki uradniki, ki so jezika zmožni, kajti brez jezikovnega znanja ue morejo zadostovati službi svoji. Pri tej priložnosti bi visoko vlado opozoril še na neko zadevo. Opominjam, da je že pred leti goriški deželni zbor vložil pri pravosodnjem ministerstvu prošnjo, naj se razdeli goriško mestno-delegovano sodišče v sodišče za mesto kot mestno-delegovano sodišče in v samostojno okrajno sodišče za goriško okolico. Prebivalstvo njegovo broji nad 35.000 in ti imajo pravico zahtevati, da dobč samostojno okrajno sodišče. To ni vse eno, ali je kdo vpisan pri kakem mestno-delegovanem ali pri lastnem okrajnem sodišči; kajti mestno-delegovano okrajno sodišče je podredjeno predsedniku okrožnega, oziroma deželnega sodišča, kjer je tako. Ta določuje osebe, ki naj opravljajo službo inestno-delegovanega okrajnega sodišča, iu te ao podvržene le njegovi disciplinarni oblasti. Tii se zgodi, da zii-se obdrži najboljše moči, manj zmožne pa odkaže mestno-delegovanemu okrajnemu sodišču, tako da imajo vsled tega slabe uradnike ta okrajna sodišča, ki so v civilnih zadevah zaradi velikega kroga pristojnosti preobložena z delom. Tako se pripeti, da se ravno mestno-delego-vauemu okrajnemu sodišču v Gorici odkazujejo le taki uradniki, katerih ne morejo drugod porabiti, in zgode se mnogi siučaji, v katerih ni uradnik zmožen jezika. Zasliši naj priče, toda njihovega jezika ne ume in za tolmača se tudi ne briga. Kam nas bo to pritiralo? K temu, da so zaslišanja napačna, nepopolna in se morajo zopet pričeti vsled strankinega Pri besedah: „Razkrij se!" — pade belo ogrinjalo raz spomenik, in pred občinstvom pojavi se spomenik junaka pri Novari in Kustoci. Veselo gibanje prošine občinstvo, ko uzre obličje očeta Ra-deckega. Nato stopi na oder županova hčerka Otilija Ambroževa in deklamuje slavnostno nemško pesem, kojo je zložil prof. Kari Melzer; konečno položi na podstavec spomeniku lavorjev in hrastov venec. Vojaki sprožijo generalne dešarže, topovi pod Tivolijevim gradom pa daleč tja po ljubljanskem polji pošiljajo svoje pozdrave. Potem je delilovala vsa posadka pred spomenikom, godba je pa svirala Radecky-jevo koračnico. Koncem slavnosti spremili so podžupan in mestni odborniki grofa Choriuskega v stanovanje v deželni dvorec; s tem je bilo končano razkritje spomenika. Popoludne ob dveh bilo je na starem strelišči pogoščenih 105 mož raznih oddelkov tukajšnje posadke. Dvorana je bila slavnosti primerno okrašena z zastavami in slikami cesarja in cesarice. Med pojedino napil je podžupan Guttman Nj. veličanstvoma cesarju in cesarici in Njegovi hrabri armadi. Prostak mu na to odzdravi, neki drug pa nazdravlja ljubljanskim meščanom, ki so priredili to lepo slavnost. Vrhunec navdušenja poloti se prisotnih, ko vstopi gm. grof Radeč ky, sin vojsko- priziva. To bi ne bilo, ko bi se uradniške službe oddajale le takim osebam, ki so jezika zmožne. Ozirati se moramo tukaj tudi še na neko drugo okoliščino. Zborna sodišča so navadno bavijo s kazenskimi zadevami. Če tedaj zboli kakov svetnik in se mora obravnava vršiti, vzamejo se kar sodniške osebe od mestno-delegovanega sodišča, in v Gorici se je mnogokrat pripetilo, da so se poklicale Btranke k zaslišanju kot priče ali k zapuščiuskim obravnavam, toda one osebe, ki so prišle k sodišči, morale so zopet iti domov, ker je bil dotični uradnik pozvan h kazenski obvavnavi. To bi ne smelo biti, zaradi tega priporočam, naj se mestno-delegovano sodišče loči od goriško okolice in za njo ustanovi v interesu pravosodstva posebno okrajno sodišče, in to tem bolj, ker bi bilo potom to čisto slovensko in bi ne bilo treba vedno tirjati od uradnikov znanja treh jezikov, nemškega, slovenskega iu italijanskega, kar je čestokrat prav težavno; dalje bi bilo tudi dobro, ko bi se k okrajnemu sodišču korminskemu spadajoče tri slovenske občine Medana, Bilinja in Dolanja uvrstile k temu samostojnemu okrajnemu sodišču za goriško okolico, ker bi potem ne spadale več pod okrajno sodišče, v katerem je prebivalstvo čisto italijansko in v katerem se premnogo-krat zgodi nedostatek, da se tam nastavijo uradniki, ki so sicer italijanskega, ne pa tudi slovenskega jezika zmožni, vsled česar se Slovencem dela krivica. To velja posebno za Kormin, kjer ni niti eden sodniški uradnik , niti eden kanclist slovenščine v pismu in besedi zmožen, zaradi tega tam Slovenci s sodnijo ne morejo v svojem jeziku občevati in obravnavati. Sedaj pridem k drugemu sredstvu, in to je jezikovno vprašanje. Rekel sem, da je v izvrševanje pravičnega in nestrankarskega pravosodstva neobhodno potrebno, da mora dotični sodnik ali uradnik sploh biti zmožen jezika one stranke, s katero obravnava. Iu kako je s tem v resnici? Oziral se bodem tukaj najprvo na svojo ožjo domovino, to je na nadsodiščni okraj tržaški. V Gorici se kazenske obravnave pred porotnim sodiščem vedno vrše v navzočnosti tolmača, in zakaj? Ker je porota večinoma sostavljena iz Italijanov. Obravnavanje je dolgotrajno in veliko breme za italijansko prebivalstvo; porotniki se dostikrat povprašujejo, zakaj morajo biti sodniki tudi slovenskemu prebivalstvu, ter so ne uvede taka naprava, da bi Slovenci sodili svoje rojake, mi pa svoje iu bi se nam s tem odvzelo breme? To je zaradi tega, ker bi se sicer, ko bi se pripustili slovenski porotniki, še bolj podaljšale obravnave. Predseduik, ki vodi obravnave, praša slovouske stranke italijanski, tolmač prevaja vprašanja v slovenski jezik, stranka odgovarja slovenski, tolmač prevaja odgovor v italijanščino in potem se zapiše italijanski. Od slovenskih okrajnih sodišč prihajajo preiskovalni zapisniki večinoma nemški, kot taki se porotnikom prečitajo, a ti jih ne umejo, zaradi tega se morajo prevesti v italijanščino, a tudi stranka (Dalje y prilogi.) vodjev; od vseh stranij mu nazdravljajo, on sam pa je trenil z vsakim vojakom posebej s kupico; in kaj bi tudi ne? Saj so se vsi borili na Laškem pod očetovim poveljništvom. Ob šestih zvečer svirala je v „Zvezdi" pred spomenikom godba polka „Hess", po drevoredu bilo je vse živo, in ko se stemni, zablesti ves spomenik v pestrih lučicah; v istini bil je dražesten pogled. Ob 8. uri zvečer vršila se je v dvoranah starega strelišča večerna zabava s tombolo, godbo iu petjem; čisti dohodek jo bil namenjen invalidnemu zakladu. Povodom spomeniške slavnosti izšla je tudi na svetlo knjižica: „Krain und Radetzky", kojo je spisal v ta namen pokojni dr. H. Costa, v koji so označene razmere slavnega vojskovodje do dežele naše. Prvo mesto v Avstriji bila je Praga, koja je Radeckemu na Mali strani postavila lep spomenik, ker rodom pohaja iz Češke (Radeč). Ljubljana pa — na Dunaji menda še zdaj ugibajo, kara bi postavili Radeckemu spomenik — storila je več, nego svojo dolžnost nasproti svojemu častnemu meščanu, kajti na najprijetnejših in najkrasnejših krajih postavila mu je celo dva spomenika ■— v „Zvezdi" in pred Tivolijskim gradom, — koja sta oči vidni priči o požrtvovalnosti domoljubja ljubljanskih meščanov, o spoštovanji do slavnega vojskovodje in o ljubezui do svojega častnega meščani! A. S. Priloga 123. štev. „Slovenca" drié 29. maja 1889. jih ne ume, zaradi tega se prevajajo zapisniki v slovenščino. To jo brez konca in kraja. V resnici je tedaj neobhodno potrebno, da se odpravijo te kričeče hibe, in sklicujem se na to, da so enkrat že vsi goriški porotniki, Italijani in Slovenci, skupno poslali pravosodnjemu ministerstvu prošnjo, naj se porota razdeli na dva dela, za Slovence v slovenski, za Italijane v italijanski, da bi se tako moglo obravnavati brez tolmača. Toda tudi v interesu pravosod-stva samega je, da porotniki znajo jezik onega, katerega uaj sodijo, saj se vendar toliko hvali ustnost in javnost civilne pravde, rekoč, neposrednost na sodnika je ono tajno sredstvo, ki je najbolj sposobno, da se omogoči in pospeši prava razsodba. To velja o civilni pravdi, tembolj tedaj o kazenski. Če sodniki ne umejo onoga, katerega bodo sodili, in jim tolmač prevede njegove izjave tako, kakor jih ravuo umeva — in to je vedno večinoma subjektivna stvar — nikdar nimajo pravega vtisa, kateri bi pa morda imeli, ko bi ga bili neposredno čuli in razumeli, in zaradi tega ju nehote toliko razsodb, ki niso primerne dejanjskim razmeram. Vsemu temu se lahko odpomore, če se razdeli porota na dva dela. Isto velja glede kolegija štirih sodnikov pri navadnih hudodelstvih, ki se pod petimi leti kaznujejo. Tu si pomagajo s tem, da se, vsaj v Gorici, sestavljajo sodniški kolegiji tako, da zrni vsaj polovica sodnikov slovenski in predsednik prevaja ostalim sodnikom. Toda tudi to ni prav, kajti predsednik prevaja tako, kakoršen vtis je napravilo nanj, ter tudi ne more biti nezmotljiv; sodnik mora neposrednji vtis zatoženčeve povedi dobiti in ta edini mora nanj vplivati, potem se more pravosodstvo razmeram primemo iu na podlagi resnice vršiti. Tako, kakor v Gorici, je tudi v Trstu iu Rovinju, le so morebiti razmere tam še hujše, kakor v Gorici. Tudi tam se mora temu odpoinoči in bi se lahko zgodilo, kajti treba je le po vrsti sklicevati porotnike enkrat za Slovence, drugi pot za Italijane, to bi bilo mogoče brez velikih težav. (Dalje sledi.) Politični pregled. V L j u b l j an 29. maja. Notranje dežele. Mnogo se je govorilo zadnje dni, da se delegacije ne bodo sešle o pravem času. Temu budim-peštauski vladni krogi odločno oporekajo ter so popolnoma preverjeni, da bo prva delegacijska seja v soboto po Binkoštih dne 15. junija. Stalni ka»enako-postavni odsek je včeraj pričel meritorno posvetovanje. Poseben je predlog poslanca dr. Koppa k § 1., da se odpravi smrtna kazen. Pravosodnji minister je pojasnil stališče vlade v tem oziru, da je smrtna kazen v prvi vrsti strašilo, ne pa povračilo. Dr. Koppov predlog se je odklonil z 10 proti 4 glasovom. Poslanec dr. Weeber je nasvetoval, naj se določi za težka hudodelstva prekomorsko prognanstvo, dr. Kronawetter pa namestu vislic najhitrejšo in najlažjo smrt, ter naj se pri tem posebno ozira na voljo obsojenčevo, kateri način smrti si ta izbere Tudi ta nasvet je propadel. Strajk rudarskih delavcev na Češkem se je obrnil nekoliko na bolje. V Kladnu 6e je vladni komisar Herrmaun posvetoval z delavci ter pohvalil njihovo dosedanje taktno postopanje. Predvčeraj se je odpeljal v Prago, da je namestniku poročal o stanju štrajka. Do predsiuočnjim se ni nikjer rušil mir in red. Kot bodoči ogerski minister notranjih zadev se splošnje imenuje grof Josip Zichy. Bu-dimpeštauski uradni list objavlja včeraj cesarjevo pismo, ki imenuje grofa Zichy-a namestu umirov-ljenega grofa Štefana Eszterhazy-a za požunskega nadžupana. Tnanje države. Črnogorski knez Nikita je zaukazal, da se slavnost povodom obletnice bitke na Kosovem polji sme sicer praznovati, a edino le s slovesno službo božjo v cetinjski stolici. Srbska vlada je ukrenila poostrene naredbe, da ne bi se ponavljali izgredi. Orožniki so vse cestne vhode zasedli, v vojašnicah so vojaki pripravljeni. Boje se zaradi tega novih nemirov, ker je po mestu govorica razširjena, da je Milutin Garašaniu ustrolil dijaka Miškovič a. Več oseb se je izjavilo, da hočejo to pred sodiščem pod prisego spričati. Družina umrlega dijaka je izdala mrtvaške liste, ki se pričenjajo z besedami: „Naš nepozabni sin je umrl od morilske roke Milutina Garašanina." Pred-sinočnjim so bili zopet izgredi. Zvečer so napadli vredniške prostore naprednjaškega glasila „Videlo". Orožniki so z golim orožjem ušrihali med razgra-jalce. Muogo osseb je bilo ranjenih. V Bolgariji je bil še pred kratkim časom vsakdo prepričan, da bodo avstrijske državne železnice kupile od barona Ilirseha vzhodnje železnice. Toda naenkrat je došla v Solijo vest, da so dotične obravnave pretrgane iu da je „Deutsche Bank" (nemška banka) v Berolinu toliko kot sklenila do-tičuo kupno pogodbo. Vladua glasila so še dan poprej trdila, da je prodaja železnic nemogoča, dokler je sedanja vlada na krmilu. „Plovdiv" je pisal: „V kolikor poznamo plemenitost sedanjega miuistorstva, vemo, da bo to raje odstopilo nego pripustilo, da bi se Bolgarija vkovala v gospodarsko verige. Naj pride na krmilo raje kabinet Radoslavov ter pridobi žalostno slavo, da jo kaj takega pripustil. Vlada ve bolje, nego opozicija, koliko je trpela dežela od barona Ilirseha, ker je bila trgovina naša odvisna od njegovih železnic, toda smrt naša na narodnogospodarskem polji bi bila gotova, ko bi prišla hujša, močnejša družba. „Da vladni listi na veliko škodo Bolgariji niso bili dobro podučeni, dokazuje najbolj to, da je prišel minole dni v Bolgarijo pooblaščenec borolinsKe nemške banke ter si ogledal železnico, v kakošnem stanu da je. ltuski carje poslal predsedniku miuisterskega odseka pismo, v katerem so pravi, da hoče biti car milostljiv nasproti uradnikom, ki so se zakrivili pri nesreči na železnici pri Borkiju, ker je bil tudi Bog milostljiv nasproti njemu in njegovi družini. Zaradi tega mora prenehati dotična preiskava ter naj se uradniki kaznujejo le disciplinarnim potom. Slabo stanje železnice Kursk-Karkov-Azov mora biti pa vsem ostalim železuicam svarilen vzgled. — Iguatjev, gubernator v Irkutsku, brat znanega državnika, je bil imenovan za pomočnega ministra notranjih zadev. „Nordd. Allg. Ztg." piše o trditvi listov, da namerava nemški cesar peljati svojega kraljevskega gosta v Strassburg, jako mimo in na kratko, rekoč: „Javno mnenje v Parizu se giblje ter je skoraj popolnoma iz se vsled vojaških vaj, ki bi se baje v Strassburgu vršilo Humbertu ua čast. Mirni ljudje bi bili morali poprej čakati, koliko je resnice na tej zadevi. Prihranili bi si bili mnogo togote." „Kreutz-Zeitung" ostro zavrača francosko „nesramnost", ter sklepa: „Narodi Nemčije bodo zopet uavdušeno šli v boj, ko bi se hotela Fraucija vmešavati v nemške notranje zadeve ter ukrepati zoper uaredbe nemškega cesarja." „Post" piše z ozirom na minoli narodni slavnostni teden: Ker se ne moremo zanašati na tujo treznost, hočemo biti tem zvestejši svojima zaveznikoma. Obljubili smo italijanskemu narodu in avstrijskemu sosedu zvestobo, in to hočemo tudi ohraniti." Angleška zgornja zbornica je predvčeraj v drugem čitanji sprejela postavo o pomnoženji mornarice. Tekom razpravo je rekel Salisbury: Ko bo leta 1894 izvršen vspored, imela bo Anglija močnejšo mornarico, kakor katerikoli dve državi skupaj, razveu ko bi se združili Francija in Nemčija, ki bi imeli potem 88 vrstnih ladij, Anglija pa samo 77; toda taka zveza je jako ueverojetua. Ne drnji, da resno žele vsi vladarji, naj bi se ohranil mir. Toda nikdar ni mogel z manjšo gotovostjo trditi, da bodo vladarji v petih letih isti, kakor dandanes. Z ozirom ua to negotovost in okoliščino, da se pripravljajo vsi uarodi, pripraviti se mora tudi Anglija. Finančno breme priprav je samo ua sebi nevarnost za mir, ker bi lahko mars kateri narod prisililo k vojski. Salisbury je končal: Vsi narodi kopičijo uapadna in hranilna sredstva; mi smo čakali do zadnje ure, morda preko zadnjega trenotka, toda dlje časa ne smemo čakati. Ne rečem, da je nujna nevarnost, toda nevarnost pa je, zoper katero se moramo zavarovati. Italijanski listi enoglasno imenujejo vest o potovanji italijanskega kralja v Str.issburg borzno laž. „Popolo Romano" piše: Italijanska in francoska renta sta vsled tega lažnjivega poročila padli za eden frank. To je malenkost, a dokazuje, na kako slabih nogah stoji evropski mir. „Opinione" pravi: Ta dogodek nam priča, da je sovraštvo Francije zoper Nemčijo nespravljivo. Misel na „revanžo" je v Franciji postala stalna ideja. S te strani preti nevarnost evropskemu miru. Perzijski šah je predvčeraj odpotoval iz Pe-terburga. Car, prestolonaslednik in veliki knezi so ga spremili na kolodvor. Oar mu je podaril svojo v briljaute okovano majhno sliko, katero bo šah nosil na prsih. Izvirni dopisi. Iz Novega mesta, 28. maja. Čudni, zelo čudni so nekateri ljudje, sedaj ni enim to, drugim ono po volji. Tako se godi tudi našemu mestnemu za-stopu, ker so pričeli nekateri gospodje jako glasuo godrnjati radi zidanja kapele na trgu sv. Florijana; pa ne le godrnjati so pričeli, še več, protestovali so pismeno. Ti ljudje si mislijo, kaj je treba kapelice ua trgu sv. Florijana; ognja nas varuje tako vže izvrstni vodovod, bližnja Krka, lesenih streh se ogenj tudi nič kaj rad ne prime, posebno ker ima naša požarna bramba „nemški" komando, in tega se ogenj neki zeló boji 1 Mestni zbor je pa tudi pol koraka „nazaj" se pomaknil. Zeló čudni so tudi naši nemškutarji, kateri vedno kriče, kako zeló jih mi Slovenci ob steno pritiskamo. Zabilježiti hočem pa jako „čudeu" slučaj temu nasproti, da se lahko prepričate, da se nasprotno tudi godi in to popolnoma resnično. Evo slučaj: Višji uradnik se je neki izrazil, da ne trpi, da bi se pri „Sokolovi" slavnosti kdo izmed uradnikov istega urada oblekel kot „Sokol", kajti ta mu je trn v peti; da je isti gospod naš nasprotnik, vedeli smo vie prej, ko se je tudi izrazil jako „lepo" o čitalnici pred nekim časom. Vse drugače pa bi bilo njemu pri srci, ko bi gg. uradniki hodili v kazino, in najraje bi imel, da bi napravili nemško telovadno društvo v čisto slovenskem mestu._ Dnevne novice. (Pojasnilo.) Z mnogih strani j nas povprašujejo, ali smo mi med onimi gospodi, ki so hoteli, kakor piše „Slovenski Narod" v svoji sobotni številki, „po ovinku čez Prago utihotapljati Mahničeve žalostne proizvode". V svojo obrambo moramo na-sleduje pojasniti: „Mi dobivamo v zameno češki konservativni list „Čech". V 109 številki, torej nekaj duij pozneje, ko je izšel zadnji zvezek „Rimskega Katolika", je „Čech" priobčil uvodni članek z naslovom: „Sloviuci, dejte pozor, s kym se pfa-telite". Ne sluteč kako „mistifikaeijo" ponatisnili smo v 112. štev. dotičnega članka v prevodu prvo polovico, a ne, kakor „Slov. Narod" trdi, cel članek ; to dokazuje št. I, katero smo postavili pod naslov. Še isti večer, ko je izšla našega lista štev. 112, opozoril nas je prijatelj, da je ves članek skoro dosloven prevod iz „Rimskega Katulika", katerega do istega dné nismo imeli časa pregledati in smo tako prezrli prvotui članek. Iz tega vzroka iu ker se nam je daljna sodba glede čehov preostra zdela, odložili smo drugo polovico. To je istina, da mi ne pošiljamo nobenih „mistilikacij" po svetu. Nato pa nam je osebni prijatelj g. František Ekert poslal iz Prage št. 116 „Čecha", v kateri on odgovarja na dotični članek, kakor pravi, v imenu češkega duhovništva. Minolo soboto že smo imeli preveden g. Etterta članek, da bi ga objavili s primernim uvodom in potrebnimi opazkami. Ker pa se je „Slovenski Narodu" tako mudilo, da nas je prehitel s prevodom, položili smo odgovor „za zrcalo", da ga gospodom o priliki pokličemo v spomin. Mislimo, da ne prelomimo vredniške tajnosti, ako izpovemo, da je „mistifikaeijo" poslal v Prago gospod, ki rodom ni Slovenec in ne živi ne v Ljubljani, ne v Gorici, to smo izvedeli iz privatnih pisem iz Prage. Dostaviti nam je še to: Gosp. Ekert piše v „obrambi", da je gosp. pisatelj sodil o stvareh, katerih prav nič ne umeje, a mi pravimo, da sicer od nas spoštovani gosp. Ekert tudi slovenskih razmer povsem ne pozná. Spoznaval je slovenske razmere v najlepši luči, v slavlju, ko nasprotnik nasprotniku odpušča slabosti in se veseli ž njim narodnega praznika. (Družbe sv. Cirila in Metoda) drugi zvezek „Rudolf Habsburški" je priporočil te dni kranjski deželni šolski svet vsem šolskim knjižnicam po kranjski deželi. — Isto tako je tržaško narnest-ništvo blagoizvolilo naročiti vsem svojim okrajnim šolskim svetom, kojim je delovanje s slovensko mladino, uaj opozarjajo na omeujeno knjižico pri šolskih bukvarnah in vplivajo, da bi se ob slovesnih prilikah delila med šolsko mladino. — Čast in poštenje obema visokima uradoma. (Trtna uš — strupena rosa.) Iz Radovice se nam poroča: Mojega današnjega sporočila ne bote veseli. Česar smo se bali, se je žalibog zgodilo. Trtna uš se je po naših vinogradih silno razširila. Kamor človek pogleda, vidi pričetek bolezni. Trtje je v rasti zaostalo in ovenelo; nekatero se že posušilo. Ako se nas Bog ne usmili, lahko rečem, ne da bi pretiraval, da v treh letih Radovica ne bo imela ene domače zdrave trte. — Poleg te nadloge je pa tudi peronospera ali strupena rosa v veliki množini trtuo listje napadla, kakor dozdaj še uismo doživeli. (Deželni odbor kranjski) je z dopisom i dné 17. maja 1889 št. 3428 kmetijski podružuici v Metliki sledeče naznanil: Slavni deželni zbor je v 17. seji dné 22 oktobra 1888 deželni odbor pooblastil, da smé dovoljevati takim malim vinograd- [likom, kateri svoje vinograde pravilno zasado z ameriškimi trtami, darila v denarji do najvišjega zueska 50 gld. Vsled tega sklepa je deželni odbor določil, da bo dajal podporo onim malim vinogradnikom, ki brez nje ne bi mogli nasaditi vsaj 100 □ sežnjev z ameriškimi trtami. Podpora znaša za vsakih 100 Q sežnjev novo nasajenega vinograda 5 gld. ter se bode izplačala teda>, ko bode županstvo vinogradniku potrdilo, da je napravil toliko ameriškega vinograda. (Slovenska obrt) Fran Z m r z I i k a r, rojen Logatčan, zida v Vagramu pri Dunaji prvo avstro-ogersko tovaruo za kreoli n. Kreolin je autiseptiško sredstvo, iznajdeno pred kacimi 50 leti na Angleškem; naš rojak je je spopoluil tako, da ta „creo-linum viennense" pridobiva splošno priznanje v zdravniških krogih. Želimo najboljšega vspeka slovenskemu podjetniku. (Iz deželnega šolskega sveta.) Fuorazrednica v Hotedršiei bode s šolskim letom 1890/91 razširjeua v dvorazrednico, ako dovoli deželni cdbor. Nadučitelj v Boh. Bistrici, g. Karol Bernard, je imenovan nadučiteljem v Jeseuicah ; nadučitelj v Kranjski gori, g. Jos. Medic, je premeščen v Boh. Bistrico. Začasni učitelj v Vrbovem, g. A. S i m o n č i č, je stalno nastavljen ravno tam. Tretjo učit. službo v St. Vidu nad Ljubljano je dobila gdč. N. Miklavčič, učiteljica v Boh. Bistrici; učit. službo v Šinihelu pri Novem mestu nadučitelj v Podzemlji, g. J. Barle, in četrto učit. službo v Šmartiuu pri Litiji gdč A. Adamič, učiteljica v Žireh. Stalna učiteljica za četrto mesto v Postojini, gdč. Ivana Praprotnik, je dobila stalno mesto za prvo dekliško učit. službo ravnotam, učiteljica v Senožečah, gdč. K. PeruŽek je dobila tretje mesto na dekliški šoli v Postojini. Bivšemu beneficijatu v Harijah, sedanjemu župniku v Vremih, č. g. J. Škerjancu, je dež. šol. svet za večletno poučevanje izrekel priznanje. (Imenovanja.) Poštni praktikantje gg. Matej Pogačnik, Jakob Belec in Josip Štrukelj so imenovani poštni asisteuti; prvi je prideljen c. kr. poštnemu uradu v Trstu, zadnja dva c. kr. poštnemu uradu v Ljubljani. (Premeščen) je iz Ljubljane o. Jan. Stare S. J. v Celovec, kjer bode v duhovniškem semenišči poučeval bogoslo\ce v cerkveuem govorništvu in v stolnici prevzel nemške govore. (Kranjski sirotinski zaklad) jo dobil iz dohodkov državne loterije 10 000 gld.; ves zaklad znaša sedaj nad 400.000 gld. (Kranjski deželni muzej.) Galerija slik deželnega muzeja se je pomnožila s portretom zadnjega priorja usmiljenih bratov v Ljubljani in ob jednem načelnika tukajšnje deželne bolnišuice, o. dr. Fausta Gradi ška, ki se je po francoski okupaciji preselil v Šmartino pod Šmaruo goro, kjer je umrl dne 11. novembra 1837. (F. Z. M. baron Schonfeld) se je sinoči pripeljal iz Gorice v Ljubljano. Danes dopoludu • si je ogledal na vežbahšči tukajšujo vojaško po.-adko. (Umrl) je včeraj č. g. Matej Ferčej, administrator v Javorji pod Ljubljano, po dolgotrajni bolezni. Naj v miru počiva! (Slovenski klub na Dunaji) ima svoj deveti večer v soboto 1. junija t. I. v reftavraciji „Zur goldenen Kugel" I. Am Hof štev. 10 mezzauin. — Gosp. dr. M. Murko nadaljeval bode svoj govor: „Spomini na Rusijo". — Začetek ob 8. uri. — S tem vabijo se ua Dunaji bivajoči Slovenci, da se vdeleže v obilnem številu tega večera. (Književno-znanstveno društvo „Slavija" v Gradci) volilo je v odbor za II. tečaj t. 1. sledeče odbornike: Nikolič P a j i c, stud. med., predsednik; Pero Georgijevič, stud. med, podpredsednik; Prostoslav Poček, stud. iur., upravnik; Adolf A u-tolak, stud. med., tajuik; Iroš Boric, blagajnik; Frau Klemenčič, stud. iur., knjižničar. Namestniki: Bogomil Hiršl, stud. med.; Svetislav Pet-kovic, stud. med.; Ars. Vidak, stud. med. Pre-gledovalni odsek: Hugo K ar ti n, Josip Medic, Oroslav Auer. (Zrelih jagod) šopek je nabral včeraj prijatelj našemu listu na Golovcu. (Vodstvo c. kr. poštnega ravnateljstva) v Trstu je prevzel poštni svetovalec na Dunaji K. Pokorny. (Zlato rudo) bodo iskali na gorenjem Koroškem v Turah. „Mir" poroča, da so tam prejšnje čase že zlato kopali, potem pa žile zgubili. Poljedelski minister bo dal iskati 5 let. Prvo leto bo potrosil v ta namen 80.000 gld., potem pa po 40.000 gld. vsako leto. Raznoterosti. — „V resnici, Vaša milost ima prav!" Krošnjar: „Gospod, kupite očala?" — Gost: „Pokažite!" (Natakne očala ter pogleda krošnjarja.) „Tu so pa čudna očala, skozi to se v i d i | o sami sleparji." — Krošnjar: „Dovolite, gospod !" (Vzame očala, jih natakne, pogleda gosta.) „V resnici, Vaša milost ima prav !" — K mets k a zlobnost. Orožnik: „Ali mi greste hitro iz o>sa?u — „Gospod stražmešter, Vi se motite, ali pa morda pri tem mene mislite?" — „Ali mi greš seda) dobrovoljuo iz ovsa, ali ne?" — „Gospod stražmešter, Vi se motite, to ni oves, to je ječmen." — „No, sedaj me bo pa kmet še učil! ... Ali mi greš hitro iz ječmena, sicer . . . .! (Potegne iz žepa knjigo, da bi ga zapisal vanjo.) — „Gospod stražmešter, Vi se motite, to je moj ječmen, in na svojo njivo bom pa vendar smel stopiti?" Telegrami Pariz, 29. maja. Perrina, Ici je napadel Carnota, so obsodili na štirimesečno ječo. Rim, 29. maja. Crispi je zvečer ilošel. Madrid, 29. maja. Skoro gotovo se ,bo doseglo sporazutnljenje mej ministerstvom in vodjami strank. Zbornično zasedanje se bo najbržo pričelo d né 8. junija. Lvov. 28. maja. V Podhajoah jo včeraj zgorelo več sto hiš in grško-katoliško župnijsko poslopje. Več tisoč ljudij je brez kruha in strehe. Revščina nepopisljiva. Umrli ho: 26. maja. Ferdinand Kolman, delavce, 34 let, Kurja vas 7, jetika. — Henrik Dostal, delavčev sin, 10 let, Gradišče 14, jetika. — Matija Logar, delavec, 30 let, Kravja dolina 11, jetika. 27. maja. Dr. Krnil Book, umirovljeni višji štabni zdravnik, 67 let, Vegove ulice 8, kap. — Ivana Zaje, dninarjeva hči, !) mes, Reber 11, bronchitis eapell. — Andrej Marinka, gostač, 57 let, Trnovske ulice 9, spridenje jeter. — Ivan Akuta, polirjev sin, 9 mes., Marijo Terezije cesta 6, convulsiones. — Bertrand Gottfried lleinzman, markêr, 21 let, v Zvezdnem drevoredu se zgrudil za krvavenjem pljuč. 28. maja. Teodor pl. Gspan, notarjev sin, 9leta, Pod Trančo 2, otrpnjenje možgan. Vremensko »poročilo. j Dani Cas Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrakomera v mm toplomera po Celziju 7. u. zjut. 730-5 15-6 si. svzh. oulačno 28 2 u. pop. 7308 21-8 sr. jzap. del. jasno o-oo 9. u. zveč. 731 8 10-4 si. jzap. jasno « I VVi I U * «_» 1U T ¡31. Jilrtp. J ll." 11W Srednja temperatura 17 9°, in 10° nad normalom. Dunajska lior/.a. (Telegrafično poročilo.) 29. maja. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 85 gl. 45 kr. Srebrna „ 5% ,, 100 „ „ 16 % 5 % avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta .... Akcije avstr-ogerske banke .... Kreditne akcije ........ London........ . . Srebro ........... Francoski napoleond....... Cesarski cekini ........ Nemške marke ........ 95 „ 70 . 109 ,. 35 . 100 „ 55 — . 306 „ — • 118 „ 65 • n • 9 „ 42' 5 „ 61 . 58 „ — Tržile cone v Ljubljani dné 29. maja. Pšenica, liktl. Rež, Ječmen, „ Oves, „ Ajda. Proso, „ Koruza, „ Krompir, „ Leča, „ Grah, Fižol, Maslo. Mast, Špeli svež, kgr. gl- kr. 6 _ 4 66 4 lili 2 83 4 5 83 1 ■> _ 2 67 12 _ 13 — 84 — 70 — 54 Špeli povojen, kgr. . Surovo maslo, „ •Jajce, jedilo Mloko, liter. . . . Goveje meso, kgr. . Telečje „ „ . Svinjsko „ „ . Koštrunovo „ „ Pišanee..... Golob ..... Seno, 100 kgr. . . Slama, „ „ . . Drva trda, 4 □ mtr. „ mehka, „ gl ur.I 68 76 IrJ 71 54 48 52 32! 6(1, IS1 2 23 2 32 6 50 4 30 Jaz Ana Czillag s svojimi 185 centimetrov dolgimi orjaškimi „Loreley"-lasmi, katero sem dobila po Umeščeni rabi od meno samo_ izumljenega mazila, naznanjam: To jo edino sredstvo zoper izpadenje las, za pospeševanje njihovo rasti, za okrepčevanje lasišča, pospešuje pri gospodih rast polne, krepko brade ter že po kratki rabi tako lasem kakor bradi podeljuje naravni svit in gostost, obvaruje jih do najvišjo starosti, da uicrano no osivč. Cona lončku 2 gld. Razpošilja so vsak dan v vso krajo celega sveta po pošti proti poprejšnjemu plačilu ali pa poštnemu povzetju. Czillag in drugovi, Budimpešta, Koriigsgasse, kamor naj se pošiljajo vsa naročila. Pri naročitvah šestih in več loučkuv 25% rabat iu frauko-pošiljatev. "TUJ (20—17) fc) Odlikovan: 1873, 1881. Josip Deiller, tovarna za cerkveno blago in razprodaja —= cerkvenih oprav ==— na Dunaji VII., Zicglcrga.sMe 27. Zastopnik FnillC ItliiclilHT. Proti gotovi naročbi se naj točneje i z v r š n j e j o vsakovrstne cerkvene oprave kot: kazule, pluviali. dalmatike, velumi, stole, baldahini, zastave itd., kakor tudi eeli o mat i, Spominjajte se ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih. IOOOOOOCOOOOOOOOOOOG< Javna zahvala. Moje pohištvo mi jo pred kratkim popolnoma pogorelo. K sreči bila sem pri (FRAKKO-MOaiO KO IS H) zavarovana in ta zavarovalnica mi je po svojem glavnem zastopniku gospodu J o si p-u Paulin-u v Ljubljani, Marijin trg štev. 1, že danes škodo cenila in celo zavarovano svoto brez vsakoršnega odbitka takoj izplačala. Vsled tega čutim se dolžna, temu zavodu za to jako hitro in vestno odškodovanje javno zalivalo izrekati in ga častitemn p. n. občinstvu iz lastnega prepričanja v vsakem slučaji najtopleje priporočati. d) Ana Vovk v Sle ve u /tri Mokronogu. >ooo< «•ce»*»'* mm Zalivala in priporočilo. Dno 20. maja t. 1. zadela me je strašna nesreča požara mojih poslopij. K sreči bil sem se pri Priporoča svoje izdelke prcčastiti duhovščini in p. n cerkvenim predstojnikom po najnižji ceni v najnovojših in lepih oblikah. (11) Na željo pošilja načrte in ilustrovane cenike. _Staro orodje in posode jemlje v popravo. AAAA 1 LOBUKE® v najraznovrstnejših oblikah, posebej še jako trpežne * 11 1% lovske klobuke 9 w iz surovega sukna (Loden), dalje cilindre, čepice in slamnike od najfinejšega do najcenejšega priporoča (3-D IVAN SOKLIČ, v Ljubljani, Gledališke ulice št. 6. (FK ANK< )-IIC)NG^R< >TiSX:) še-le pred pol letom zavaroval in ta zavarovalnica mi je že danes, to je četrti dan po nesreči, škodo cenila, ter mi celo zavarovano svoto brez vsakaterega odbitka takoj danes izplačala. Vsled tega čutim se dolžan tej zavarovalnici in njenemu glavnemu zastopniku gospodu JOSIP-u PAULIN-u v Ljubljani, Marijin trg štev. 1, za to vestno in hitro odškodovanje najtoplejšo zahvalo javno izrekati, kakor tudi ta zavod častitemu p. n. občinstvu il lastnega prepričanja najtopleje priporočati, nasprotno pa moram najnovejše, le po zavidljivi konkurenci razširjene zlobne vesti o tej povsem pošteni zavarovalnici zavračati kot neutemeljene. GRAHOVO pri RAKEKU, 24. maja 1889. Janez Oblak, m. p. Josip Logar. m. p. L. S. podžupan, priča. r icžJckždbfc: Ana Rupiiik, izdelovalka umetnih cvetlic, v Ljubljani, sv. Petra cesta št. l:J se priporoča pročastiti duhovščini in slavnemu občinstvu in naznanja, d.i bodo nadaljevala po svoji r.ijni sestri Mariji Bupnik izdelovanje umetnih cvetlic v mestu in na deželi ter bo postregla s kar mogoče primerno nizko ceno. (4—4) V Rudolfovem bo s sv. Mihelom izpraznjena služba kapiielskoga organista odslej sklenjena s službo cerkovnika. Stanovanje v posebni hiši s tremi sobami; gotove plače čez 500 gld., zraven pa še posebej zaslužek od pogrebov itd. do 200 glJ. Prosilci naj se izkažejo, da so popolnoma zmožni za orgljanje, petje (zlasti koralno), dirigo-vanje v tej cerkvi, kjer se večkrat darujejo tudi poutilikalne sv. maše. Zeli se znanje godbenega instrumenta. Oženjeni prosilci imajo pri enakih zmožnost h prednost. Če se bo zdt'lo potrebno, bodo se morali podvreči strokovni preskušnji. Prošnje s krstnim listom in drugimi spričevali naj se pošljejo na kolegijatni kapitel v Rudolfovem (Novo mesto)._(3—2) ♦>O°/0 prihranitev goriva (jamčeno). Izključno c. kr. privilegovane lončene peči z združeno zračno kurjavo patent I^ei-eli «fc f*4eii-iitiei-iie Zoboiek, prašek in pasta za zobe preč. oo. Benediktincev opatije Soulnc (Gr t ronde). ; " ; Dom MAGUEL0NNE, prijor. G l'i ••___. Največje odlikovanje: dre zlati svetinji: liru- m* He,-i MM* London 1884. W j ' tf/A Iznajdeno leta J373 P° P«jorji Pierre Boursaud. ¡V V Vsakdanja raba zoboleka oo. Benediktineev(po nekoliko kapljic i p/' na vodi) ozdravi in zabrani gnji- Jbš&K ,f5£j, lobo zob, jih obeli in utrjuje; ' f' _ okrepčuje in popolno ozdravi fgM^méi čeljusti. ÎJ Mf Zares močno ustrežemo našim p. n. TOapgO' i i B,lj čitateljein, opozorujé na to starodavno ! ter prekoristno iznajdbo — najboljši ^^¡¡¿s* i in edini lek proti zobobolu. , i j H «"IIHIlttr i /. fj Rue Croix (le Seguey 10« & 10S. F Ustanovljena leta 1807. Dobiva se v vseh lekarnah in prodajtdnicah dišav. (41) 3 Akvarelne barve i mokre in suhe. Diseldorfske oljnate £ barve v tubah. ► prva kranjska tovarna p$~oljnatili barv, linic/a in laka~w Kupovalcem večjih množin prednostne cene. Perstene, mineralne ► in kemične barve, y Najboljša namizna okrep čujoča pijača. Zanesljivo zdravilno sredstvo proti kataru v dihalniku, pre-hlajenju želodca, zlati žili, proti nu in glavobolu vsled pre-hlajenja (trganju). Edina zaloga in prodaja za vso Kranjsko pri J. LININGER-ju v Ljubljani, liiniska cesta 9.