Št. Maribor, dLsae 2©. oMtola^ai 190S, T©6aJ Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K In za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijska dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K, Naročnina so pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošj'> do odpovedi. — Udje „Katol« tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koioška cesta štev. 5. — ■ Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — Ne* zaprte reklamacije so poštnine proste. Cenjene naročnike, ki se niso poslali naročnine, prosimo, naj to hitro storijo, da se dopošiljanje lista ne pretrga. Upravništvo „Slovenski Gospodar" v Mariboru. Naprej! Naši kmečki stranki gre neoporekljiva zaisSu-ga, da je v naši domači politiki spravila kmečka vprašanja , v ospredje. Vsako novo nastalo vprašanje morajo sedaj naši politiki motriti s stališča^ kjftr ko korist ali škodo prinaša slovenskemu kmečkemu ljudstvu. Pri tem p;a ni pozabila ne na vterske ne na narodne težnja svojega ljudstva. Nasprotno, . dobro organizirane vrste naše kmečke stranke so tudi v tem oziru pokazale odločnost, kakoršne dose-daj nismo pri njem videli.. Vse politično življenje med našim kmetom se je z našo organizacijo visoko povzdignilo. Komaj se je rodila, morafta je stopiti kmečka stranka v iiud boj za clržavnozborske mandate. In čuden pojav se je pokazal ob tej priliki!: Dve stranki sta nastopili proti nam v boj. Orožja so se vihtela, pjuš/ice so letele sem in tje. Toda ves boj se je nanašaj', na osebe naše strank^, posebno na kandidate. (Nobena od nasprotnih strank pa ni imela niti pičice očitati programu naše ; stranke. 'Ampak celo nasprotno! (Naši sovražniki morali so ljudstvo alepiti, da so ravno tako narodnosfti, veri in kmečikemu ljudstvu naklonjeni, kakor mi. Načelnega boja se niso upajli voditi, tem hujši in grši je bil oseben boj. Stranke, ¡ki žive od osebnega boja., nimajo moralne opravičenosti za svoj obstoj. Nesreča ¿(0 za narod, nesreča za njegov pnospeh in napredSelk. In mnogi, ki v dimu volilnega boja niso imeli jasnega pogleda, so sedaj to uvideli ter zapustili nasprotna tabora. In tako so se naše vrste od :|adnjih volitev zopet pomnožile, zrastla pft je v njih tudi sar mozavest in odločnost. ¡To zavest nam dajejo naša načela, naš program, osebo so nam postranska stvar. Osebe prihajajo tn odhajajo, a vedno bodo ostali naši verski, narodni in gospodarski vzori. .Vedno se bodo tudi na?,le osiebe, ki bodo šle ob vsaki priliki v boj za te vzore. ¡Osebe so minljive, trdna kot skale pa so načela naše stranke, Zlopet stojimo pred volit vami. Ne pred drža-vnozborskimi, temveč pred deželnozborskimi. Državni zbor ima svoj poseben delokfnog in deželni Zibor tudi svojega. Za to pa se bodo v bližajočih volitvah predvsem povdarjaie one točke našega programa, ki se dajo Je v deželnem zboru uresničiti. Mnogo je teh točk in ž njimi se mora seznaniti naše ljudstvo pravočasno, predno se začne volilni boj sam. Glede pouka v razumevanje našega programa kličemo somišljenikom: Naprej! Naprej v poučevanju temeljnih točk našega programa za de-želnozborski delokrog. Ljudstvo mora vedeti, zakaj so borimo, in sicer v sleherni kqči! Nesimo torej naš program v zadnjo kočo, seznpmimo ž njim Vps narod. Naprej zastava Kmečke zveze! Na Balkanu. Naša in bolgarska država ste se začeli mi-noli ted^en naravnost s Turčijo pogajati zaradi sprememb na Balkanu, Saj je vendar edino-le Turčija prizadeta, da smo mi vzeli Bosno in Hercegovino in da je Bolgarija proglasila svojo neodvis-! nost od Turčije. Pogajanja so bila v m/ajboljšem i toku, ni bilo vfeč daleč, da bi se dosieglo popolno ! sporazumljenje. S tem bi, bilju izključena vsaj vojska med Bolgarijo, Turčijo in Avstrijo. Toda ko je stvar dozorevala za prijateljsko sporazuuiljenje, ' vtaknila je Angpja svoj nos vmfes in nplivala na ,Turčijo tako silno, da je pretrgala pogajanja z Avstrijo in Bolgarijo. Anglija želi, da se balkanske spremembe poravnajo na konferenci (¡zboru) evropskih velesil. Upa namreč, da bo tam za njo cvetela pšenica in da bo z Egiptom naredila tako kakor mi z Bosno in Hercegovino. Vendar se vkljub vsemu temu ni bati, da bi i nastala med nami in Turki vojska; prej bi bilo, to mogoče med Turki in Bolgari,* toda tudi tukaj ni več verjetno. V Srbiji se je razburjenife nekoliko poleglo, a ne popolnoma in se menda tudi tako hifiro ne bode. Med treznimi politiki je prepričanje, da Srbija ne bo (napovedala Avstriji naravnost vojske. A vojska vendar ni izključena! Gotovo je neki, da se v Srbiji, Ornigori in Makedoniji sestavljajo prosto- PODLISTEK. Ljubezen ob grobu. (Črtica. Spisal Starogorski.) „Sla sem za pogrebom, v boli zrla v jamo mrzlo, kamor bili položili so pogrebci krsto." —S— T ¡¿/to leto je 1. inoviembra, na dan vseh svetnikov, naletaval sneg in sijalo solnce. Sneg je na-letaval prav gosto in v lomečih soDnčnili žarkih je bil videti, kakor brušene, ostre igle. Na pokopaJlišču se je vse trlo ljudi. Grobovi so vzcveteli v bujnih cvetih^ vonj gorečih sveč je plul nad gSavami ljudi, kakor duh pokojnikov. — Klonile so glave, klonila kolena in solz, ki so zdrknile očitno ali skrivaj po li(cih na zralilana tla ali pa se skrile v čašlah cvetov, bi ne mogel prešteti. Človeška srca je prevzela za trenutek žalost. Bog ve, mogoče temu ali onemu, ki je sadil danes rože jia grob, za leto dni žw sade njemu. Z učiteljem Zvonimirom sva hodila po pokopališču in gledala ljudi in grobove*. B I, je to moj tovariš in ?.o le nekaj dni v Jem kraju.. Na grobu poštarja, ki še jo lanjsko < leto, kakor ,letos midva, obiskal grobov^, je kječalja in prižigala'.sveče deklica, stara kakih 18 let. Klobuk je odložila in droben, lesketajoči sneg ji jo padafl v lepe lase in se topil, kakor- bi se topili nasuti biseri. ¿Alenka, vi ste takp vneti, da pozabljate sami seJbe. Sneg vas bo zametel", sem jo pozdravih Privzdignila • je glavico in dve očesi sta se ikopali v solzah, kakor v pomladnem jutru vijolica v rosi. Popravila je lase, ki so ji padali na čelo, vzela klobuk in djala: „Saj je to grob mojega očeta!" In pogledala je Zvonimira, ki jo je gledal sočutno in radovedno, z očesom mladega ' dekleta. ^Dovolite, gospodična, d as i na nepravem mestu. Tu je moj prijatelj Zvonimir!" Podala mu ie roko, tisto drqbno belo roko, ki je malce prej prižigala sveče na očetovem grobu. Nasmehnila se mu je uljudno, a v očeh so ostadi mokri biseri in zdrknili po rožnatem licu na mokra tla. Z Zvonimirom sva šla djallje . . . Ozrl sem se nanj. „Kaj praviš?" „Ali sem kaj rekel?" „Ničesar, ampak opazoval si Alenko, kot bi Še ne videl nobene mlade Ženska." „Mogoče. Ali v tej žalosti se mi je dozdevala take mikavna, da ne vem,, če sem že videl ked!aj slično." „Prijatelj, ljubezen ob grobu, ljubezen v grob", sem mu djal < v šali, dasi je to m ta kraj pristajalo jako malo. Ampak midva ša nisva skusila bog-vekaj, nisva še imela nikogar na pokopališču in miada sva bila tudi. Kc bi le slutil samo,, da sem prijatelju v Šali prerokoval resnico. „In Č"e prav, prijatelj, in^če prav", je odvrnil kakor sam zase. Vendar čutim, da se ie neikaj zgodilo . . •„No, radi tega ti ni treba povešati glave! ?" voljne vojaške čete,, ki imajo namejn, udariti črez bosanske in hercegovske mej.e ter osvoboditi svoje srbske brate v teh dveh deželah, Ako začnejo te balnde res enkirat pohajati Bosno in Hercegovino,, bo moralo stopiti tudi avstrijsko vojaštvo na plan. Tekla bo kri in v tem 'trenutku je mogoče, da bo Srbija planila na nas ter hotela maščevati prelito krfi srbskih čet. 'Mogoče je, pravimo. Toda preroki nismo, V pomirjanje' lahko povemo, da je Avstrija dobro zastražila Bosno i|n Hercegovino. Ko poči prvi srbski strel, ne bo treba 48 ur, da bo avstrijskega vojaštva tam spodaj kot listja in trave. Vojaki ustrelili Turka. Sarajevo, 16. oktobra. V Cajnici Srbi hujskajo muslimane, da zapuste bosansko ozemlje. Nekaten se res pripravljajo, da se izsele. dasi oblasti muslimane svare prod takim usodnim korakom. Na meji so vojaki nekega Turka, ki je zapustil bosansko ozemlje, ustrelili. Bojkot proti Avstriji. V Srbiji ne puste nikogar Iv avstro-ogrsko trgovine. Na izložbena okna .prilepljajo lepake z napisom: Bojkot. V Orfeju poživljajo na bojkot in poje sramotilne pesmi proti Avstriji. Pred očmi policije trgajo ljudem v avstrijskih trgovinah nakup-ljene stvari z rok in jih pokončajo. 16 milijonov.L Dne■ 21. t. m. je srbska skupščina odobrila v drugem branju 16-milijons(ki kredit za vojsko, O tej priliki je srbjski vojni minister govoril1 z veliko samozavestjo o srbski ¡vojski, 250.000 mož, proti katerim bi Avstrija mogla na jugu (proti Srbiji in Crnigori) postaviti le 300,000 mož. Vendar pa so zanaša minister največ na vstajo v Bo.sni in Hercegovini, na pomoč s Kosovega^ 'Siandžaka in Albanije, kjer da je v sporazumu a mladoturki v tem oziru vse pripravljeno. Avstrijski listi izvajajo, da ima rožljanje s 16 milijoni v vojne svrhe namen, da bi v inozemstvu imponiralo in podprlo Milovta-novičevo misijo. Rusija in odškodnine. Fi r a n k o b r o d, 21. oktobra. h?( Peterburga se javlja, da bo Rusija dogovorno z Angleško zahtevala odškodnino. Zahtevala bo, da v Mali Aziji provincijo Aserbeidšan začasno zsvfede. Zvonimir je bil vdan že izZa šolskih. let melanholiji, zato sem nadaljeval: „Obiščeš jo, in ko vidiš, da ie ljubi, sa poročiš. Nekateri se seznanijo s svojimi ženami tu drugi tam. Da si i pač ti spoznal to dekle n/a tem mestu, je pač vseeno, ako bi jo spoznal kjet drugje. Ce ti je namenjena, pa še lahko porečeš, da je vajin prvi sestanek blagroval duli očeta." „Misliš?" je vprašal živo. Nato pa pristavil: „Govoriš,.« kakor bi že bila zaročena!" „In ti se držiš, kakor bi te odbila, dasi še je nisi niti vprašal in /, šle sam ne vfeš, ali jo bodeš!" Cenjena bralka in bralec naju naj ne sodi prehudo, da sVa na tem prostoru med soiaami i in molitvami govorila take stvari. Naju 6e ni glodala žalost in mladost je vesela tudi rtai tužnih 1 krajih. Ljubil sem Zvonimira, saj je bil to moj najboljši prijatelj. Ljubil sem. ga tako, klakor ja ljubil on Alenko in ona njega. Bili smio to trije srečni ljudje. Brez mene nista Sla nikamor, jaz u/n brez njiju. Skupaj smo pevali, skupaj igrali glasovir ali tarok . , , . Ta Alenka! To je bilo dekle! Kakor1 veverica. Ubiogi ZVonimir ni imel) mili^i-i Vfldnd ga ,1 je dražila in mu nagajala. < Včasi se, je lotila tudi miene, ampak jaz sem. jo navadno razjotzH'. Moj Bog! Z/aljubljenca bi si samo nagajala in ,se igrala. Ce'* sfa se pri tem lotila mene, sem se ju otresel malo bolj robato, a sevft zoper svojo voljo. Srbski prestolonaslednik napadel svojega, očeta? IJ on don, 21. oktobra- ¡Tukajšnji listi poročajo cta j¡e srbski prestolonaslednik kralja Petra, ki ga je karal, da hujskajoče govori proti Avstriji, napadel i ter da so le navzoči častniki preprečili, da prestolonaslednik ni oklofufcal svojega očeta. Bojkot proti Avstriji. O. a r i ig ¡r a d, 21. oktobra. -Gibanje proti avstrijskemu blagu in bojkotiranje avstrijskih ladij narašča. V Tiripolisu je ljuditvo preprečilo, da ! Lloydov ; parnik ni mogel izkrcati pošte. Vsled tega i bojkota je nastala draginja in z draginjo narašča j nezadovoljnost. i Položaj v Belgradu. Dne 21. t. m. je bilo vobče mirno. Bojkotira- j nje avstrijskih trgovcev pojenja. ( Množica je prire- [ jala črnogorskemu poslaniku Vukotiču ovacije (izraz navdušenja). Isti je izročil kralju lastnoročno pismo kneza Nikpl'e. Občni zbor nacionalistov je izjavil, da so vsi člani stranke pripravljeni žrtvovati svoje imetje in svojo kri za srbdke pravice. Ob Sandžaku. Ob novopjuzarski meji v Ornigori je pripravljenih več čet, ki čakajo trenutka, ko bo avstrijsko vojaštvo zapustilo Sandža^k, da'obenem s četami iz Srbije vdero črez meje; srbske čete stoje baje pri Uvcu. Dvesto inozemskih puškarjev za srbsko puškarno. „Vaterland" poroča:, Zadnje dni je prišlo na Srbsko dvesto mehanikov z Angleškega in deloma a Ruskega. Sprejeti so za službo v orožarni vKra-gujevcu. Njihova naloga, ki so jo že začeli izvrševati, obstoji v íem, da popravijo ¡puške starih sestavov v moderno orožje. S.premieniti se ima 30.000 enostrelnih „Mavzaric", 20.000 >,iW/arndlovih" in pa 50.000 starih .JKropačkovih" pušk v brzostrelne. Prepoved prevažanja orožja. Dunaj, 22. oktobra.. Avstrijska in ogrska vlada sta izdali prepoved izvajanja orožja in razr streljivnih snovi v balkanske države. i Aretirani srbski vohuni. Zagreb, 23/ oktobra, Nai meji ob Dlrini je bilo aretiranih 24 srbskih ,vohunov, katerih' dva sta bila ¡v ženskih oblekah. Srbske priprave. Duna j, 23, oktobra. Gqvori se, da je ob Drini postavljenih nad 10,000 strbskih vojakov. Glavno taborišče je začasno v Sabcu. Demonstracije v Belgradu. Belgr.ad, 23, oktobra. Včeraj so se ponovilo demonstracije proti aivstto-og|rskim trgovcem; opažati pa je, da se gibanje zmanjšuje. Angleške spletke* C a r i g r, a d, 23, oktobra* Angleški diplomaciji se je posrečilo razbiti obravnave mdd Avstrijo in Turčijo za sporazum., Veliki vezir in minister za zunanje zafdevie ata avstnijskiemiu poslaniku nepovoljno odgovorila in odklonila nadaljne obravnave z Avstro-Ogrsko. Glede na Bolgarijo zahteva Anglija, da se ima rešiti vsa zadeva .na vsak najini na mednarodni konferenci. Carigrad, 23,_ oktobra* (Tudi pogajanja med Bolgarijo in Turčijo so se baje vsled angleških spletk razbila. Avstrija in Turčija. Dno 23. t. m. je dobila naša vlada uradno obve<ilo, da je pogajanje pretrgano. Zunanji položaj je vsled tega postal kritičen. Splošno' mnenje v .Carigradu dolži Angleško, da je razbila pogajanja. Posledica bo ta, da se naša država mednarodnega posvetovanja ne udeleži. Bosna. Odposlanci mnogih bosanskih društev so sklenili, da postavijo v Sarajevu v spomini na prir klopljenje Bosne k Avstriji cesarju spomenik. Turčija. Angleški finančniki so posodilii Turčiji p¡31 milijonov funtov, .Vi Carigradu je za izvrševanje reda pripravljenih sedem bataljonov, da v, slučaju potrebe pomagajo policiji. Iz Tirapezunta javljajo demonstracije proti Avstriji, ki so se jih udeležili tudi Grki in Armenci; Trgovci so imeli sJhod, na katerem so sklenili bojkot avstrijskemu blagu in Lloydovim parnikom. Tudi v Kairu in y Solunu se je poostrilo. bojkotno gibanje, dočim so mogli v Carigradu in Smyrni naši parniki izkr,cati svoje blago! Toda v Smyrni turška pošta ni hotela avstrijskih pošiljatev dostaviti nasiovljencem, o čemur ae vodi preiskava, f * Spopad na črnogorski meji. Koto r,v 24. oktobra. Pri spopadu med mejno stražo in črnogorskimi tihotapci sta Ibila dva Črnogorca ustreljena. Rezervisti 54. peŠfpolka v Bosno. Duna j, 24. oktobra. Časopisi poročajo, da je ves 15, vojjni zbor, ki je sedaj y Bosnia mobiliziran. Danes so se iz Olomuca peki poveljstvom poročnika Svetka odpeljali v Bosno rezervisti p4, pespolka. Časopisi pravijo,, da v vojaških krogih sodijo, Ida do resnih spopadov ne pride, Avstrija le za vsak slučaj zastraži' meje. Bolgarija in Turčija. Bolgarski državnik Dimitrov se jq v. imenu kralja Ferdinanda pogajal z veliklim vezirjem o pogojih, pod katerimi bi se sklenilo turško-bolgarskjo vojaško konvencijo. Turčija je baje pripravljena priznati neodvisnost Bolgarije, ako se ista ne raztegne na Vzhodno Rumelijo, kj naj bo z Bodgprijo združena po osebni zvezi. Pri Djumaji je prišlo baje do spopada med Turki pin Bolgari, Ubitih da je ¡70 Bolgarov in 10 Turkov. Blizu Palanke je uničena cela bolgarska četa. Potrtost v Sofiji. Sofija, 24. oktobra. Bqlgarski posebni odposlanci so se vrnili v Sofijo, ne da bi dof-tegli sporazum s Turčijo. Razburjenje v Carigradu. Carigrad, 24. oktobra. Tu vlada veliko razburjenje vsled tega, ker se hoče razmere, urediti na škodo Turčije, bodisi na mednarodni konferenci, ali pa potom sporazumljjenja z Avstrijo in Bolgarijo. Vojne nevarnosti ni. Sofija, 25. oktobra. Vzlic temu, da so se pogajanja med Turčijo in Bolgarijo prekinila, izjavljajo bolgarski ministri, da je vojska izključena. V poučenih krogih se trdi, da je oar Ferdinand voljan odnehati in v principu ptriznati, da ima Tiurčija kot odškodnino za aneksijo Rumelije pravico zahtevati denarno odškodnino. Nemčija. S o f i j ja^ 26, oktobra. Tu se v diplomatiških krogih jtrdi, da bo, • Nemčija dala za; slučaj vojske na Balkanu svoje vojaštvo Avstriji na razpolago proti katerikoli državi. Turčija konierenco sptrejela. Fnankobrod, 26. oktobra. iTurški sultan je 25, t. m. . naznanil, da Turčija sprejme mednarodno konferenco. Danes so oclšla togaidevna, obvestila v London in Peterburg. To pa ne izključuje, da ne bi se Turčija ( preje še sporazumela z Avstrijo in Bolgarijo in tako olajšala konferenci stališče in dalo, Francija na strani trozveze? S o f i j la, 26, oktobra. Tu se govori, da se dela za sporazum med Avstrijo, Niemčijo, Bolgarijo Turčijo in Francosko, da bi nastopjile na sh!qdu velesil složno. Ta prizadevanja so naperjena proti Angliji, ki pa skuša mladoturkie popolnoma zase pridobiti. Ako se v tem oziru ne doseže sporalzum, ,e usoda konference zapečatena. Proti Karagjorgjevičem y Srbiji.! — Agitacija za princa Coniiaughtskega, r- Avstrija ne bo dopustila novih homatij v Srbiji! Be lg r a, d, 26. oktobra. Od tu poroča „!Hrv. Koresp,", da v Belgradu tudi ¿aradi tega posebno proti Avstriji hujskajo, da bi prikrili (veljiko prdiiza-rotniško agitacijo proti Karagjorgjevičem. Odkar je namreč policija zavratno umjori^a vodjo protizalnot-nikov Milana Novakoviča, so ti izdali za geslo: Glava za glavo! Zato delajo zdaj intenzlvpo za to, da se Karagjiorigj|evioi odstavijo jn razglasi za kralja angueški princ Connaiughtski. Dunaj, 26. oktobra- Z ozirom na protikara-gjprgjevsko agitacijo y Belgradu je izjavil nek dunajski diplomat, ,:da je ta stvar i diplomaciji znana. Tudi je znano, da se sedanjh, vlada zelo boji proti-karagjorjetvskih častnikovl in so ¿eto^ bili od vojaških vaj Izkljlučeni. Vziic temu ¡pa ni upati^ da bi proti-zarotniki dosegli kak uspeli, še manj pa, da bi zasedel srbski prestol kak angleški princ, Avstrija bo delala na to, dat v Srbiji nei iizfbruhn)ejo nove liomati-je in se nihče ne dotakne vladarja, Bel g nad, 26. oktobra. ■ Prlotizjanotnišiki krogi so zelq pobiti, ker je princ Jurij nenadoma odpotoval na čehl deputaciije v Pjetersburg. Sodijo, da se je to zategadelj zgodilo* da bi se ruski car Nikolaj zavzel za Karagjorgjofviče. Drugi pa pravijo, da so princa poslali v Rusijo, da bi dalj mir in s svojimi govori ljudstva ne hujsfcal na vojsko^ Poslanstvo Vnkovičevo v) Belgradu. „Hrvatska Korespondenca" jajvlja iz Belgrada, da poslanik kneza Nikite črnogorskega v Belgradu dela; na to, da se ne začne lahkqmijŠ|ijeno z vojsko, ki bi utegnila Srlbijo u propasti ti. Počaka naj se,, kako se bodo končala pogajanja z vejievlastmi. Knez Ni-kita črnogorski obsoja demonstracije ter bo podpiral le dostojno in resno akcijo. Bosanski izseljenci v Hercegovini obetajo,' da bodo ajvstrijskjim vojakom nosove in ušesa odrezali. C e t i {nI j e, 26. oktobra. Na shodu bosanskih izseljencev v Nikšiču se je sprejela resolucija, da bodo bosansko-liercegovski izseljenci v| boju protiAv- In takrat je ona nabirala fsvoje ustnilce, pogledala me z izzivalno-nagajivim pogledom, da bi jo zato najraje poljubil. „Barbar!" S tem mje je hotela izplačati. Pa, kakor bi ji bilo žal 1 zato, tte je nasmehnila, položila pred me tarok-kvarte in djala: „Gospod, si jezen? Ce si, pa mešaj!" Nisva se.' namreč vikala, ker sem bil ž|e izbran za starešino pri poroki y feseni. „Mati, mati, oh, pustite, naj kropit- ga z vami grem; saj ne bodem se jokala, krila žalost bom ljudem!" Stritar. Bilo je avgusta! VrpČe kakor v pasjih dneh; še v ' senci ni bilo prijetno. Po obedu mi reče jZvonimlr: „Ali se greš kopat ?" „Greši li ti?" ; „Da." „iTudi jaz!" „Dobro. Pridem po tebe!" Za uro potem sva Šla k četrt ure oddaljeni rečici, kjer je stal mlin, da se ohlajdiva;, Bilo je to dokaj nevarno kopališče in marsikdo je že bil našel smrt.v vrtincu, ki se je nahajal pod omenjenim mlinom. Ampak midva sva bila plavalcar Kakor dve Šžuki sva pešala vodo. .. _ Ko sem sa dovolj nakopjrf, sem ee vlfegel - na trato, da okusim takoimenovano solnčno kopejj, kaE posebno dobro de telesu in je blaje tudi jako zdravo. Zvonimir je ostal v vodi. Ležal sem nekaj časa in vžival blagoclejnost solnca, kar se me polasti nekak neznosen nemir. — Ozrem se po tovarišiu. — V ylodi ga ni bilo. i— Mogoče je šel za mlin. — Pog(ledam. — Tudi tu ga nisem našel. — jZakličem. — Nobenega odgovora. Polasti se me grozen strah. Kje je Zvonimir? — Ali je zašel v vrtinec,? — In Če bi, tak plavalec; se reši, jn če bi mu bila sila, bi vsaj zaklical. — Stal sem in se tresel kot mrzličen, dasi je solnce pripekalo, kakor na ražnju. J al sem iskati. Po nekolikokratnem potapljanju r l L * .—.— striji pustili y neniar vse iiarodnoprajvne pogodbe glede na, običaje v! vojni ter se .proti (krutemu sovraži liku, kakor je Avstrija, posluževali najkrutejšr.h sredstev. Srbske žene. B e 1 g r a d, 26. oktobjra. Včeraj je zborovalo več t soč lena in deklet in sklenilo boj proti avstrijskemu blagu. Žensike so manifestirale pred dvorom in razf.ičinimi poslanstvi. Črnogorski poslane3 Vuko-tič jih je navduševal. Srbija se ¡oborožil je. B d l g v a d, 26. oktobra. Vojni minister je odredil, tla se vpokliče vsa ¡pirva rezerva. ¡Nadalje je odredil, da se material iz sanitetnega glavnega skladišča razdeli med divizije, Vojska s Crnogoro, K o t o r, 26, oktobra. Črna,gor a se resno pripravlja za vojsko. Mnogo avstrijskih častniških in uradniških rodbin je Kotor že zlapustfio, ¡Na Lovče-nu so od črnogorske strani že baiterfije mtrdili in pripravili za; vojsko. Avstrijski podaniki na Srbskem odpuščeni iz služb. B e 1 g r a d, 26. oktobra. Vrhovna» uprava kraljevskih srbskih državnih žjelez)nfjD je odpustila iz službe vse avjstro-ogrske podanikfe, politični ogled. — Deželni, zbor. V seji dne 21. t. m. se je sprejel predlog poslanca dr. Jankoviča, naj vlada posreduje pri finančnem ministrstvu, tla se odpiše pridobninski davek mlinarjem v brežiškem okraju, ker ao hudo trpeli vsled letošnje suše. — .V seji dne 24. t. m., se je razpravljalo o prošnji občine Pobrežje pri Mariboru za podporo za gradnjo mosta čnez Dravo, ki bi naj vezal občino Pobtiježje z Meljem. Poslanec Roškar omeni, da so tudi obmejne občine na tej zadevi interesirane, — V seji dne 27. t. m- se je Oklenilo, da se na dr. Jankovičev predlog podeli posestnikoma Jožef Steničer in Ivan Kozole v Senovem pri^Rajhenburgu, ki sta prišla vsled požiara v bedo, 200 K podpore. Poslanec Hu-ber je poročal o predlogih poslanca Robiča in tovarišev glede podelitve podpore vsled sKiše v bedo do šli m kmetovalcem Spodnjega Staje rja, jn poslanca Roškarja in tovarišev glede podelitve podpore valed prirodnih dogodkov oškodovanimi kmetovalcem v sodnib okrajiih Maribor, Slovenska Bistrica in St. Lenart v Slov. gor. Poročevalec predlaga,, da se predlogi glede podpor odkažejo dežellaemu odboru, ki jih naj z ozirom na za leto 1908 določen znesek 2,5.000 K pO možnosti uvažuje. — Deželnozborski volilni red. K dežeinozbor-skemu volilnemu redu, ki smo. ga, v zadnji številki prinesli, je treba dostaviti, da § 16 ni bil1: naveden po • celi svoji vsebini. Glasi se naj: V splošni Juriji volijo osebe moškega spola, ki so stare ob dnevu razpisanja volitev 24, let, so avstrijíá'ú državljani, -iblivajo že eno leto v eni občini in nimajo volilne pravice v kakem drugem Volilnem razredu. — Važni zakonski predlogi v deželnem zboru sprejeti. Po dolgotrajnih posvetovanjih v deželno-kulturnem odseku so se v seji deželne(ga zbora dne 20. t. m. sprejeli zakonski predlogi glede delitve in ureditve skupnih zemljišč, zlaganja zemljišč, varstva planin in servitutna (služnostna) postava. Ta vprašanja so bila za kmečki stan sidno važna. Pomanjkanje poslov je kmet kaj bridko občutil. Razni ljudje so se bavili s vprašanjem, kako bi sle našla sredstva, da bi dobili kme)tje več delavcev. Toda ves trud je bil v tem oziru toliko kakor brezuspešen, Z veseljem moramo torej pozdraviti načrt zakona, po katerem se edino še da to vprašanje ugodno rešiti. Pa tudi podava glede zlaganja zemljišč je za Štajersko izredne važnosti. Namen te postave je, da odstrani velikansko seliajno razkosa-nost zemljišč in da se omogoči v večjem obsegu obdelovanje s stroji,, vsled česar se število kmečkih poslov lahko zmanjša. Natančneje o teh postavah bomo poročali v prihodnji številki. — Deželnozborske* volitve na Kranjskem. Kmečka zveza za kočevski okraj je pismenim potom pozvala svoje zaupnike, 'da izrazijo mi;ien¡ie o tle-želnozborskem kandidatu. Večina zaupnikov je že odgovorila. Od 71 oddanih ¡glasovnic, se jih glasi 67 za dr. Vladislava Pegana ?z Ljubljane. Torej je od strani zaupnikov sprejeta dr. Peganova kandi-daltura, katero ho Kmečka piveza priporočila vodstvu S. L. S. — Deželnozborske volitve na Nižjem Avstrijskem. Pri deželnozborskili volitvialh na Nižjeavstrij-skem, ki so se vršile idne 26, t. m. na podlagi nove deželnozborske volilne pravice, so krščanski sociail-ci sijajno zmagali. V splošni kuriji so tlobili krščanski socialci 43, socialni demokrati 5 mcftidatov. Od 10 mandatov kmečke skupino so j¡ih dobili krščanski socialci 9, socialni demokrati enega. Med izvoženimi sta tudi delavski minister tir. Gessmabin in dunajski župan Luetger. Na Dunaju je prišlo po volitvah v 20. okraju med socialnimi demokrati in krščanskim" socialci do spopajriov, ker so postali socialni demokrati vsled izida volitev grozno divji. Policiji se je končno posrečilb, 'da je 'demonstrante razgnala. — Deželnozborske volitve v Istri. Dne 26. t m. so (b vršile v Istri deželnozborskex. volitve. V splošni kuriji so zmagali vsi kandidatje političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri. Zupan dolinski Pangerc je izvoljeln. -Dobil je 3184 glasojv, samostojni protikandidat Siškovič je dobil 706 glasov, kandidat slovenskih krščanfikih socialcev — Strajn — je dobil, nepričakovano veliko, 501 glas. Italijanski kandidat v tem okraju župan Bartolič je dobil 551 glaehv, razcepljenih glasov je bilo 75, Izvoljeni so tudi dr. Kurelič, 6pinčič in -flego. Kurelič je dobil 4237 glasov, njegov nasprotnik socialni demokrat Jelčič 653 glasov. — V delegacijah je vojmi minister Schöna'cli Odgovarjal, na izvajanja li. Dr, Korošec je ministru odgovoril, da to ni b.l pogrešek, ampak zločin. Pri razpravi v odseku za Bosno in Hercegovino je dr, Šušiieršič poročevalec. V odseku za mornarico je (delegat idr. Korošec izrazil več želj. Ta< teden ne zborujejo yeč odseki, ampak se vrši razpraiva že V poM delegaciji. Doktor Sušteršič bo govoril ob tej prjiliki o ljubljanskih krvavih dogodkih. V delegatskih krogih je mnenje, da bodo že ta teden delegacije gotove. — Ministrska kriza. Češka ministra Fiedter in Prašek sta, kakor smo že poročali, pdlala ostavko, ker se je odgodil češki deželni zbor. Ministrski predsednik Beek se je sicer trudijl, da bi pregovoril oba, ministra, naj ostaneta še nadalje v ¡kabinetu, toda ministra s|ta odločno izjaivila, tla ne moreta poleg takig ministrov kakor je n. pr, nemški rojak Prade in drugi, ostati v ka/binetu. Vsfed tega je nasiala ministrska /kriza. Kakor poročajo sedaj listi, se vrne cesar po deCegaflijskem zasedanju dne 10. ali 12. novembra iz Budimpešte na Dunaj. Pred otvoritvijo državnega zbjonai., ki se snlide oko'i 17. do.embra, se izvrši; predsnlcxva kiabi^a^ Biarfi(n Efeck je baj;e dobil od vila Mar ja navodilo, da zamenja posamezne ministra ali pa pireosnu;je ves kabinet s) poslanci. Baron Beck pa hoče zamenjati le osebe, ne pa s'stema srednje poti. V ta namen se hoče baron Beck po letovati s parlamentarnimi voditelji, tla se zedinijo o dnevnem redu državnega zbora. Vfada predloži ja-!'o važne predloge, med temi državni ¡proračun, načrt zavarovanja za starost in onemoglosi', predlogo o aneksiji Bosne in Hercegovine in o novem Kreditu 400 milijonov za vodne ceste n)a Moravske m „Ceš kern in v Galiciji. Vsa ta vprašanja so j a ko vabljiva za, ljudske zastopnike, osloh(ito imenovanih treh kronovii!. CešikV>-neim*3ko vpirašiainje nftj bi se pire-neslo na stranski tir. Na ta način upajo vladni krogi tudi Cehe privabiti nazaj v koalicijo in kabinet. Dr. Fiedler bi ostal trgovinski minister, češki minister Prašek 5n nemški P r aide pa. bi napraviia pro štor drugima tovarišema. PioTjakii bi bili s to pre-osnovo zadovoljni. TuHi nemlški poslanci zagovarjajo to misel. Ako se torej posreči Beeku, da začasne potisne češko-nemški spor na str afriški tir,' je mogo če, da. sestavi novo koalicijsko ministrstvo. Pri tej priliki pa utegne priti ¡vi razgovor tudi (vprašanje ju goslovanskega ministra. Mala politična naznanila. D n e 22/ o k t O b r a: jNa Dunaju so imeli včeraj posvetovanje voditelji čeških strank in Češka ministra, — Tuiii nemškji politiki z ministroma Mar-chetom in dr, Derschatto so imeli ¡včeraj na Dunaju Jv stanovanju ministra) Frjadeja posvetovanje.I — Polski dežielnozborski ldub je sklenil, dia dovoli v de želni odbor ulkrajjnskega/ poslanca. — Ogrski minister Andra^sy bo pri prihodnji av/lijenci cesarju predložil ogrsko volilne reformo v predsankcijo. — V okraju ŠttrigiČon na Kitajs-dejm je blil takfl hud vihar, da je porušil 3600 hiš. 2700 ¡ljudi je mrtvih Dne 23. oktobra: Ogrski listi trdijo, da 1)0 cesar (v kratkem sankcioln&ral načrt volilne reforme, kakor mu ga je predložil minister Andrassy. -Ogrska vlada namerama skfJioajti hrvatski sabor sredi meseca decembra in mu predložiti proračun za le'o 1908 in 1909. Dne 24. o k t c b r a: Včeraj je bi;1 ministrski predsednik Beck zopet v daljši avidijtenci pri cesarju. Naročeno mu je bilo, naj.se ¡'d'alje pogaja) s strankami. — V Hebuj na Cešketn je bil vičeraj po noči po tres. Enkrat je bil sunek tako močen, da so v zvonikih zazvonili zvonovi. Prebivalstvo silno pres ra šeno. D n le 25. oktobra: Iz New-Jorkla poročajo: Glasom poročila republikaniskega osrednjega, odigra j« 270 od vseh volilnih mož Severne Amerike vpisalo svoje glasove za fTafta: s tem bi bi;la izvolitev Taftova. zagotovljena. — Kitajski listi poročijo rra podlagi japonskih podatkov, Ha so japonski vojaki in orožniki od meseca julija 1907 do 31. avgust 1908 ustrelili) 13.000 Korejcev. Dne 26. o k t o H r a: Govori se, da se cesar povrne iz Budimpešte dnef 2. novembra ter se nastani v Sehiinbrunnu. — ..FrairjVfurter Zeitung" poroda iz rTebrisa, da je predvčerajšjim 6 bataljonov ruske pehote ts primernim topništvom in ;konie'iištvom prekoračilo perzijsko mejo. Čete zalsedejo baje Te- bris in se jih danes tamkaj pričakuje. V mestu .via-da velik strah, .-h Danes voli Nižja Avstrijci 58 poslancev v deželjiitozborski spldšni kuriji. Volitve se vrše mirno, - Stavka ruskjih vseučjliščaikov je končana. Razne novice. * Odlikovanje. Cesar je podelil znanem; slavistu prof. JagLču na Dunaju ob priliki njeLpvega \pokojenja dedno avstrijsko plemstvo. * J? davčne službe. Davčni oficijal Viljem Klemenčič je prestavljen iz Ormoža v Celje, Alfonz Sorglechner pa iz Celja v iOrmož. * Umrl je dne 21. t. m. predsednik češjkega odseka poljetteljskega sveta na Češkem in državni poslanec Staiaislaus Kubr nagle, smrti. , * V?liIllLren za deželni zbor Je objavil naš lis v zadnji številki. Sedaj so na vrsti izobraževalna društva, da ta red postane lastnina vseh mož in mladeniče v. Priredite tiho, priprosto zborovanje samo z enq točko: Deželnozborski' volilni red' V omiki je naša moč! * Odborova seja S, K. S. Z. bo v čeMek, dne 5. novembra ob 5. uri popoldne v uredništvu „Slovenskega Gospodarja." _ * Čudovito hitro se, je priljubil obmejni kolek, ki ga je izdala S. K. S. Z. v Mariboru. V vseh slovenskih pokrajinah se je že razširil. Na vsako pismo prilepimo obmejni kolek! * Slovenska kmečka zveza odgovarja na mnogoštevilna vprašanja od strani čast. gospodov zaupnikov, da se naj vaa pisma, tičoča, se Zveze, naslovijo: „Slovenska kmečka zveza, Maribor", in se na ta naslov naj pošiljajo tudi denarne pošiljat ve. 1 * Nov list, in sicer dnevnik, hoče ui^anoviti liberalna stranka z novim letom v Oelju. Kaj pa naša kmečka stranka? Mnogo, mnogo močnejši smo, a lansko leto je akcija za nov list zaspala, ¡Vzbudimo sšče spremeni torej tedne kar v mesece!! Človek nehote o tem premišljuje h Terdne v mesece! Pota našega pravosodja so večkrat navadnim zemljanom nerazumljiv-a. * Skupno gospodarsko delo. Jtoši-Sernec-v rečkovo glasilo „Domovina« piše o skupnem gospodarskem delu in napada naše somišljenike, češ da nagi somišljeniki ne dejujejo v označenem' sm^sju. Navaja slučaje Svetinje in Podčetrtek. V Svetinjah je ustanovil nadrevizor Vlad. Pušenjak kmečko posojilnico. Svetinje so precej oddaljene od drugih krajev, kjer so posojilnice, in ker |st> dani vsi predpogoji za posojilnico, je bila ustanovitev umestna. „Domovina" se huduje, da to ni skupno gospodarsko delo; pač bi pa bilo po mnenju „Domovine" skupno gospodarsko delo, če bi liberalna celjska Zveza ustanovila liberalno posojilnico za pair liberalcev v Ivanjikovcih. V Podčetrtku so kmeUje sami brez pomoči Zadružne zveai v Ljubljani ustanovili Rajfajznovko in so še le, ,ka so vložili prošnjo > r' okrožnem sodišču, Zadružno zvezo obvestili. Dva dni potem je liberalna celjska Zveza s pomočjo notarja iz Kozjega v istem kraju ustanovila konkurenčni zavod. Ali je to skupno gospodarsko delo!? V Cirkovcah deluje že nad jedno leto Rajfajz-ovhi v sploipo zadovoljnost. Seveda j,ei skrb za skupno gospodarsko delo privedla Jošta in od Zadružne zveze plačanega agitatorja Narodne stranke Miloša Stiblerja do tega, da sta ¡ustanovila, v isti župniji v vasi Sikole konkurenčno posojilnico. V St. Lovrencu naid Mariborom posluje že' nekaj mesecev kmečka posojilnica. Da bo ložje mogoče voditi boj proti nemčimslivu in da Slovenci pokažemo, kako mora skupno »delati na gospodarskem polju, je ustanovil agitator Stibler posojilnico v Brefenem. Skupno gospodarsko delo obstoji sedaj resnično in jedino v tem, da celjski liberalci popr/.nonti brez povoda in po nepotrebnem vlagajo tožbe proti somišljenikom S. K. Z. in dobijo na #a način liberalni advokati — na podlagi skupnega gospodarskega dela — spet več izaslužka,. Človeku le i popolnoma lažnjiva in hinavska pisava ..Domovine." Liberalci si milijo, kakor je razvidno iz zgoraj omenjenih slučajev* skupno delo tako, da bodo Oni ustana.vljaji v prilog Narodni stranki gospodarske organizacije, mi pa kratkoml lilo celo Spodnje-Sta-jersko prepustili Narodni franki; mogoče upajo velikanski politiki v uredništvu in konzorciju „Domo- vine" ceilo, jda bomo mi našim somišljenikom priporočaj) pristop v propadajočo Narodno stranko in v hirajočo liberalno celjsko Zadružno zvezo. Kaj ne, gospodje Jošt in drugi, to bi bilo skupno gospodarsko delo po vašem receptu!? 'Za to nezad/ružno, negospodarsko in nenarodno početje so soodgovorni vsi gospodje odborniki liberalne. Zadružne zvezte v Celju in so jvaj ne čudijo, da je odpor proti celjski liberalni Zvezi v krogih njenih članic vedno večji in da vsi trezno misleči možje obsojajo to pq navodilih Jošta od agitatorja Stiblerja izvršeno — zadružno delo. * Za S. K. S. Z. so darovali: Duhovniki ¿brani na sestanku pri Sv. Petru na Medv. selu 6 K. Mariborski okra). m V Mariboru, ki je po veČini slovensko mesto, je veliko gostiln, ki vsiljujejo svojim kmečkim gostom „Staijerc,a." Slovenci, ne. izahaje^to ¡je; m Slovenci, pozor! I Učite^jstvo na mariborski obrtniški šoli poživlja slovenske vajence, uaj pristopijo k nemškemu „Turnvereinu." Tudi. ilovensko govorjenje zabranjuje. m Nemci izzivajo. Nemški burši „Heilbriicler" neprestano izzivajo Siovence. Niti na ulici niso več varni pred njimi, kjer po tolovajsko napadajo posamezne Slovenaa. Policija pa spi lep© naprej spanje kralja. Matjaža. Ko bi se pa Nemcem kaj enakega pripetilo, bila bi hitro na lic.u mesta! m Maribor. V soboto, dne 24. oktobra se je vršil v prvi sobi Narodnega dioma občni zbor kraj-nega odbora Narodne stranke za Mairibor. Govorila sta dr, P i viko in LesnUčar, V novi odbor ,so voljeni: [pdštnji oficijal Bahovec, revident južne železnice Kejžar, vpokojeni profesor Koprivšek, odvetniški jkon-cipijenit dr. FJorijan Kutkjttviec, profesor djr.< Pivklo, solicitator pri 'dr.. Rosini Plajninšjek, p|r(oiesor dr. Polj anec, Odvetniški koneipijent pri dir. Fefdbaoher-ju čir. Prus, koridukter južne žefieznicc Rebol, Selinšiek iz Tezna, 'Slaminik, 'delavec južjnei železfiiiioe v Studencih, edini pristaš Narodne stranke v Studencih; odvetniški koncipijient dr. Stanjko, učitelj v kaznilnici Srečka Stegnar, 'trgovski pomočnik Šošta|rič, agent banke Slavije Veras, proSfesor dr, Turner in Žabkar. Predsednikom je izvoljen dr. Vi. Serpec, odvetniški koncipijent, Kakor vidimo, je v odboru raz-ven par delavcev) in pisarjev samo sedem doktorjev, dva uradnika in dva proleteorja, in tvorijjp večino Narodne stranke v Mariboru, Veo| Ijko polovica odbornikov pri občnem zboru ni bilo navzočih. m D. M. v Puščavi. Naša Djeikliška družba nam je ria.pravila dve nedelji, t. j. 11 in 18.. okt., • miKgo veselja. V proslavo trojnega jubileja je priredila veselico z igro „Lurška pasitarica" in s slavnostnim govorom. Domači gospocl župnik nam je v jedrnatih besednih razloži! pomen letošnjega trojnega jubileja, Ljudstva je bilo toliko, da so bili vsi prostori polno natlačeni. Razven domačinov so nas počastili odlični gostje iz vseh ¡sosednjih župnij, da, celo iz Maribora in ¡iz visoke Ribh.ice. Igra se je obakrat izvrstno obnesla. Sleherna igralka, čeravno še le prvokrat na gleidaOiŠkjem odru, je rešila svojo ulogo tako spretno in naravno, da smo se kar čudili. Vsa čaat in hvala mladenkam! Po dokončani igri se je med milim petjem!, ki gaje vodil domači marljivi organist, razvila prav živahna in prijetna prosta ¡zabava., Vsakdo izmed čislanih gostov je končno izrazil željo, dja bi nam Dekr liška družba še večkrat pripravila tako vesel duševni užitek! m Dravinska dolina. Slavno ravnateljstvo južne železnice zelo pristransko postopa s svojimi uradniki. Da, celo z vso silo dela za nemške uradnike. Neki Baumann pri blagajni; silno neprijazno občuje s Slovenci in se nekiako pomiŠl|a, na slovensko zahtevo dati vožnili listkov. V Poljčfanah so je z mnogimi spri in Skregal. Nato je bil prestavljen na ¡Pra^airsko. 'Tu • p'a do1 a v pisarni in pri blagajni, kar hoče. Njegov šeg, pa9ua veteransko slavnost; na predvečer slavnosti bo bakljada z gedbo. Ob pol 10. uri pozna služba božja za veterance, kateri se bodo te slavnosti udeležili. Glavni del veselice je po pozni službi božji v Rollosi gostiini, z godbo in petjem, pri in med posameznimi toi;ki.mi celega voporeda svira sloveča Koc-motova godba. Sosedna društva in druge prijatelje vabi k mnogobrojni udeležbi najuljudnejše odbor. Ptujski okraj. p Dijaška kuhinja v Ptuju. To društvo je imelo dne 17. t, m., svoj občni zbor. Iz .'blagaj-nikovega poročila se razvkdi, da jo imelo- društvo v šolskem letu 1907—1908 stroškov 2497,66 K,, dohodkov pa samo 1354.01 K, torej, prvmanjklajaja 1143.65 kron, ki je bil tolik zlasti zato, ker še nismo sprejeli dežel/ne podpore za to leto. Pa tudi če dobimo to podporo, ostane še precejšen primanjkljaj, — Za to šolsko leto se je izvolil prejšnji odbor m sicer: dr. Fr. Jurtela, odvetnik, za predsednika; Jos.. Ze-lenik, posestnik, za podpredsednika; Anton Kola-rič, gimn. protfesor, za tajnika: Jos. Komljanec, gimn. prof., za blagajnika; dr. Tomaž Horvat, odvetnik, ,in dr. Bela Stuhep, praktični zdravnik, za odbornika. Ker je dosedaj dovoljenih 141 tedenskih obedov, bodo stroški to leto še večji. Zato se obrača odbor do svojih dosedanjih,i pa tudi drugih prijateljev učeqo se mla/deži s prošnjo, naj mu blagohotno pomagajo s prošnjo pri, zvrševanju njegovega 'dela. P Ptuj. Naši vrli okoličani še niso pozabili 13. septembra in se vrlo drže gesla: Svoji k svojim." Tlako je prav. Nek mož, ki čuje na1 ime Mu-hič, je iippnkrat v odslovil trgovskega pomočnika Poša, ker ¿e zaveden Slovenec, Računal je, da bo moral zapiustiti Ptuj. A Varal se je. 'Tvrtlka Ha-velka ga je takoj sprejela. Hvala ji! Naša dolžnost jte, da si tako postopanje miargečkega Muhiča dobro zapomnimo. Vsi, bodisi kmet, gospod, hlapec, dekla, otrok, vsi brez izjeme zahajajte samo in edino-le v slovenske trgojvine.i v slovenske gostilne. Upamo, da dobimo v kratkem še trgovca z želez-nftio, s steklom* z barvami, brijača itd., da se na ta način popjolnoma osampsvdjimof. p Ptujske novice. Prvi »sneg je padal dne* 23. oktobra. Po tako dolgem, krasnem poletju in prijazni jeseni je sedaj nastopil hladni in neprijetni deževni čas. p Iz ptujske okolice se nam piše: Pridem v gostilno v ptujski okolici in zahtevam ». vžigalice; dobim jih z nemškim napisom. Vprašam, zakaj nima slovenskih; odgovori mi: „Sram te bodi, da znaš nemški in slovenske vžigalice zahtevati." Jaz pa pravim: „Sramota za slovenskega gostilničarja, da kaj takega prodaja!" — Zahtevjajmo povsod le vžigallice: „V korist obmejnim Slovencem." p Sv. Barbara, v Halozah. Tukaj se vrši dne 8. novembra mladeniško zborovanje za župnijo Sv. Barbara pri Sv. Ani. Več prihodnjič. p Sv. Lovrenc v Slov. gor. V nedeljo dne 25. t. m. je priredila pri nas S. ¡K- S. Z. za Štajersko dobro obiskan mladeniški shod. Brez vse hrupne agitacije se je zbralo po večernicah v stari šoli lepo število poslušalcev, Odposlalnec Zveze slovenskih mladeničev Jožef Sut' je v poljudnem in jedrnatem, % ure trajajočem govoru iava.jal približno sledeče: Na vsa razna tolova[jsti\)a, ki so se izvršila od strani Nemcev v (zadnjem Času, bodi naš odgovor: gospodarska osamosvojitev. Za slednjo pa jo treba organizacije. Mnogo je liaihko in ¿te tudi bo zgodilo v tem oziru v naši organizaciji — v Zvezi slovenskih mladeničev. Nato raziloži v kratkih potezah njen pomen in govori o njenih koristih. Pred vsem p(a svari mladeniče pred silabim tiskoma slabo družbo in pred nezmernim popivanjem. Razpravlja nadalje o dolžnostih, ki vežejo vsakega udia te organizacije in sklene svoje izvajanje z željo, da se ustanovi tudi pri Sv. Lovrencu mlifiifeniška zveza, (Dolgotrajno ploskanje.) Gospod župnik Sinko odobrava besede predgovornilka in navdušuje mladeniče, da se z največjo ljubeznijo oklenejo te svoje družbe. Po govoru gospoda kaplana Bropivšeka in mladeniča L'. Horvata se izvoli pripravljalni odbor. Bog daj prav mnogo uspeha! p Sv.- Miklavž pri Ormožu. Pri blagoslav-lianju lurške kapele v Brebrovniiku so gostie pri županu Janežiču nabrali zja Kmečko zvezo 29.81 K. Živeli posnemovalci! p Izpod Jioča. Dne 18. t. itu je. bila pri Sv. Floriranu kaj lepa cerkvena si&vnfost. Preč. g. dekan F. Salamo« iz, Rogatca so nam po ganljivem nagovoru; blagoslovili ob asistenci č. g. nadžupnika od Sv. Križa, Franca Korošci, domačega župnika in č. g. Jožefa Trafenik iz Maribora nov križ in novo pozlačeno jabolko za naš zvonik, • ki je do- bil to leto novo ostreje,', novo streho in deloma tudi novo obLko, To vam ie bilo vveseljfe, gledati lepo procesijo, kateri so nosili šolarji, /dečki, bla)go-¡.dovljen križT< deklice pa jr,!,olfco! In še ie s kakim zanimanjem so se ozirale oči vernega; ljudstva po dokončani procesiji tje gori v, zračne višine, spremljaje na svoje vzvišeno mjesto vrh zvonika dvigajočo se alato kroglo, kateri je kmalu sledil sv. križ. Simejlo trdim, da nam ostane 18. ■ oktober 1908 starim in mladim v trajnem spominu. Cerkev sv. Florijana, ki obhaja ravno letos izvanredni svoj jubilej, namreč 2501etnico svo|ega obstanka,, je Sedaj pra^ lepa tako znotraj kakor tudi zunaj. Bogu bodi hvala, in srčna zahvala vsem. dobrotnikom, zlasti vrlim župljanom, ki so pripomogli s ; A'0.j i m trudom in denarnimi prispevki, da se je letos to prepotrebno delo tako lepo izvršilo! Ravno tako nam veleva dolžnost, da omenimo oba mojstra, tesarskega in kleparskega, ki sta delo vodila. Prvi je Jurij Vrečer iz Celja, drugi pa dale k o znani Ivan Lančič iz Gornje Radgone. ,Oba sta vredna, da ju vsakteremu najtopleje priporočamo. p Brašno društvu „Naprej" pii Se. Barbari v Halozah piiredi dne 8. novembra t. 1. veselico s tombolo, tamburanjem in petjem pri g. Korenjak. Karta za tombole 20 vin, vstopnina prosta. K obilni udeležbi vabi odbor. Ljutomerski okraj. 1 Od ljutomerske, sodni je se strankam pošiljajo pozivnice v nemškem jeziku. Strankam je to sitno, ker ne razumejo na, poteivnliaah besedila in tudi ne paragrafov. Pač pa ljudstvo zna za član. „tevet-najsiti", da so v Avstriji v|sj; nairodi enakopravni. Ljudje večkrat iio veMo, zakaj se poživljajo k sodniji, povprašujejo, kje veja in znajo, da se jim raizloži, ako se more. Že dalje Časa se je kazala v tem ne-volja ljudstva. Zdaj pa slišimo o dveh gospodih, kater ma, sta priromali tudi taki poz(i\1nttci v roke; ta sta pozivnioe vrnila »ter bila zaradi tega obsojena na 20 K- Sejviedia se je vprašalo ,rnitii,\sti1stvO potom interpelacije, čemu in zakaj ,se godi kaj tacega. Milimo prebivalci ljutomerskega okraja, dia se bo ugod,-no odgovorilo. J. V Slaptincih so se mšiile dne 23, septembra t. 1. občinske volitve, pri k aferi h so zmagaj štajer-cijalnci. Tu je treba pribiti e.nkr|ajt za vsef'ej, da tbi nilloli ne prišlo dq tako srEimotnega izida, ko bi se bili naši le nekoliko bolj pobrilgali za volitve, Kajti kljub temu, daj niso naši skoraj nič dela®, so manjkali le trije glasovi, pa bi bili prodrli* Za štajer-cijansko stranko jd najbolj .agitiral trgovec Lahbacher in tudi nekdo drugi, kateremu je 'dames prizaneše-no, 'Trn gokrat pa ne več. 1 Kapela pri Rjadgoni. Tatovi so v tukajšni okolici zopet pridno na delu. V zadnjem tednu so kradli v Očeslavcih, Laponcih in na Moti ter odnesli obleko, perilo, perutnino itd. Cufdno, da krade ta banda redino leto za letom ravno v jesen in na spomlad, ne da bi se ji prišlo na sled. 1 Ljutomer. Bralno društvo za ljutomersko okolico priredi v nedeljo, dne 8. ne vembra 1903 ob fi. uri zvečer v prostorih g. Vau-potiča svojo ob;čajno letno t mbolo. Ker je čisti dobiček namenjen za knjižico in bralne krožke, prosi blagi hotnih prispevkov in mnogobroj-nega obiska odbor, Slovenjjraški okraj. s Umrl je g. dr. Emil Pollak, pr^akt. zdravnik v .Slovenjgradcu. s Razbor pri Slovenjgradcu. Odbor' tukajšne-ga Izobraževalnega drnjštva jeskleniil, da;bona.napade od sitrani liberalcih listov odgovarjal s tem,' d,a bo v ovrho društvenih namenov daroval. Cim po-gosteji in grši bodo napadi;, toliko več in pogosteje se bo darovalo. Zdaj pa dopisnik N, L, le pridno na delo! Veš ko boš pisal zoper društvo, bolje bo za, njega., in grše ko boš pisal zoper rias, bolj se bo pokazala tvoja propalost. Dopisi so nekako zrcalo dopisnikovega srca; česar je pqlno ilrce, rado vre iz ust. s Ribnica. V nedeljo dnie 18. t. m. smo blagoslovili lično kapelico D. M. Lurfšike, ki jo je dal postajviti g. Za.jječnik. — Občinska hiša je dobila kot odgovor na razne papade v „M!ariborjjan|ki" sanfoslovenski napis „Občinski urad." >— V nedeljo nas je posetilo nekoliko posilil(emšike gospode;1 'da „Die Wa,cht rm Rhein" in h aj lan je ni smelo iz-ostati, je umevno l toda to seveda ni izzivlan(je. Ce pa hočejo Slovenci na slovenskih tleh zborovati, to je za naše nemČurje Škandal in predrznost! — Kar se tiče napada pt|ujskega ^Štajerca" na naše zbo-rovanje, mu pa povemo Sflmo to, da je ,bilo takrat 6, a ne 5 žandarjev pri nas treba, da, vkrotijo na-Šuntano drulial in. da ni bil Pahernik, ampak nekdo drug sklicatelj shoda. Prijateljski]! razmer, o katerih piše, da so dosedaj; bile vi Ribnici, niso razdrli Slovenci, ampak nemčurji, ki bi radi 'meli. da bi Slovenci, od katerih živijo, nlesaui ka.kor 'e oni Žvižgajo. Ne boš, Jaka, ne! So že sprevideli, kam pes taco moli. s Belevode pri Šoštanju. Nepozabna osl$uie letošnja roženvenska nedelja vseni Bjelevodčanom kakor pobožnim častilcem sv. križa; radi prelepe slovesnosti v spomin trojnega jub;?eja, ki se je Vršila imenovano nedeljo v romarski cerkvi sv. križa ter se nad vse sijajno obnesla, Pri vhodu na grič so zagledali' došleci med zelenimi venci podobo ju- bilarja Franc Jožefa I,, nekoliko dalje pa podo,bo jubilarja Pija X. V, cerkvi, pa jih je pozdravila podoba Mjarijina, ki je bilai ves večer lepo razsvetljena. Cerkevk sama je bila v najlepšem lepotičjiu. Ob 10. uri so je vila m^ogobrojna procesija izpred oltoja nove cerkve k novP jubilejjni kapelici, katero je potem preč< g. administrator ob (asistenci navzočih duhovnikov slovetluo blagoslovil, pevke pa so a^pele par mičnih pesmic presv., Srcu Jezusovemu na čast, kateremu je tudi posvečena nova kapelica. Po končanem blagosdovljenju se je vrnila procesija zopet v veliko cerkev nazaj, 'kjer se je nova slikarija, katero je domačin g. J. Ivniki s pomočjo g, K. Kramaršiča, g. Ledineka in g. domačina S. Frasa prav mojstrsko! izdelal, sloviesno blagoslovila. G. administrator je nato jako navdušeno govoril o trojnem letošnjem jubilej(u ter navduševal poslušalce k ljubezni do presv. oesarja, sv. Očeta in Marije nebešfke , in naše matere. Nato je sledila slovesna sv. maša, ki jo je služil tg. dek. administrator ob asisitenci čč. gg.( župnikov od Sv. ¡Mihaela nad Mozirjem in Zavodnega, ter domačega gospoda. Po službi božji je še govoril domači g. župnik. Z blagoslovljenem slike v stari cerkvi 111 molitvijo litanij M. B. se je slovesnosti, ki bo gotovo ostala vsem Belevodčanom v prijetnem spominu, končala. _____________ Konjiški okraj. k Prihova. D;ve kroni za Kmečko zvezo in dve kroni za obmejne Slovence namesto odgovora na umazani, lažnjivi, obrekljivi in zaviti napjnd „Štajerca" na Marijino družbo pošilja obojna Marijina družba priliovska, Miha in Peter, Te zabav-ljajta naprej! Za vsak napad bode hvaležna K. Z. in obmejni Slovenci. k Na Brinjevigori je bila iz Pr i hove zf ures cela armada mož in mladeničev, Ta armada drži skupaj in je značajna, ker stoji trdno kakor skala, kadar se gre za načela. To je pokazal ¡naslednji slučaj. Ko so šli iz gore, je klical/ in v|ift>il uda prihovske armade v krčmo nek Stajerčijjanep. A mladenič se ni dal premakniti, se ni dal izvabiti. To je prav! Takih znača.jnih mladeničev potrebur jemo! Celjski okraj. c Celje. Dne 25. t. m. je priredilo tukajšnje izobraževalno društvo igro „Mlinjar in njegova hči"; pri kateri so vsi igralci svoje vloge, dobro rešili. Kaj le^po je donelo in ljudstvu ugajalo krasno petje 40 celjskih cerkvenih pevcev pod vodstvom g. Ber-varja. „Pozdrav savinjskemu 'dolu" in „Na tujih tleh" so morali celo ponavljati. Dvorana Narodnega doma je bila kljfub slabemu vremenu precej napolnjena. Vsem igralcem in pevcem naj Bog plati za trud, ki so ga imeli, zlasti pa predsedniku g.1 Gorišeku in g. pevovodju Bervarju. S tem je pokazalo celjsko izobraževalno društvo in cerkveni pevski zbor, da ne spi zimsko spanje, ampak da deluje krepko naprej. o Duhovne vaje za mladeniče pri Sv. Jbžefu nad Celijo m se letos začnejo 16. novembra, to je v pondeljek zvečer. c Dobrna. V nedfeljo dno 18., t. m. pojoldne padel je N. Pesjak, po domače Arnejc, iz štentjoške župnije, dqbrnska občina, iz strmine nad Graben-skim mlinom v bližini grajščine dobrnske tako nesrečno, da je takoj umrl. Zapusti vdovo s petimi otroci. Bil je vrl narodnjak in vesten gospodar. Kakor tte Čuje, bodo pot Črez omejeno strmino prepovedali, kajti že večkrat se je kdo prevrgel v prepad, a nbil se še ni nobeden kot ravno naš ubogi Arnejc. Bog mu daj večni mir. c Veleposestvo BežigradLpri Celju se bo razprodalo. Dno 9. novembra t. 1. ob 9. uri prjedpol-dno bo iz proste roke razprodaja krav, telic, konj, prašičev. • Ker so bode svoječasno tudi zemljiško posestvo Bežigrad prodalo, se' lahko že ob tej priložnosti zglasijo kupci. Razprodaja bo na licu mesta v Bežigradu. o Dobrna. Vinska trgatev se je! tudi na Dobrni jzborno obnesla. Vina dovolj in Še prav dobra kapljica. Sadja imamo na prodaj, ker ni sodov, a žalibog k nam ni kupcev, ker smo tako oddaljeni od želteznice. d Savinjska dolina. Slavna celjska policija se je dne 21. oktobra zelo Ibala za rias slovenske Čevljarje, da bi nas ne napadla nemška fokinažia. Iz samega strahu nas je premestila iz Kolodvorske ulice, za farno cerkev, blizu kapucinskega mosta. Na starem mestu So smeli prodajati sajmo celjski nemški, ozir. neanšjkutarski čevljarji. Nek ljubljanski čiev-ljar je dejal: „Rajši dam Slovencu neil oliko ceneje, kakor Nemcu." S tem pa je bila molčno žatljena Čast nemškega celjskega mesta.; Prišla je kmalu policija, ki je zvedejta za te besede ter je velela Čevljjarju, dia mora takoj oditi On pa tega ni l otel storiti, zato mu je policija sama spravila blago v skrinjo, tako da je bil primoran oditi. Zja/vedmi Slovenci, na svidenjč na sv. Andreja pri farni oeirkvi, al o nas pa tam nO l odo zopet pustili, nas pa poiščite, v kakem kotu bodemo gotovo. Eden Čevljar v imenu drugih. f c Iz Polzele. Tudi pri nas se je priredil pro»-testni shod v nedeljo dne 18. t. m. pod spretnim vodstvom vrlo naobraženega braSlovškega mladeniča Matija Vošnjak. Nastopilo je mnogo govornikov — med njimi najiskrenejši pač predsednik)! sam — ki so v lepem soglasju povdarjali potrebo ilkupnega in odločnega(postopanja vseh zavednih Slovencev brez razlike mišljenja jn stanu proti skupnemu sovražniku, in neizprosno izvajaJti geslo „Svoji k svojim." Spiftjela se je enoglasno tudi rezolucija v tem smislu. Le žal, da so pri snovanju tega shoda mu hotele nekatere osebe dati bolj Ugankarsko lice. To je bil tudi glavni vzrok, da smo pogrešali mnogo domačih kmetov in vrlih soseidov iz St. Pletra, ki niso imeli pravega zaupanja. Sicer bi bil shod lahko še mino.go boljši. Na Polzeli povzdiguje nam sovražno' tujstvb že predrzno svojo glavo — le z združenimi močmi se bomo ubranili, (da nas ne prevlada. c Trbovlje. Te dni so postavili nagrobni križ rajnemu č. gospodu kaplanu Juriju Sumru, zamrlemu brez sredstev. Vsem, ki so v ta namen kaj darovali, izreka javno zahvalo Jpsip Lončarič, kaplan v Trbovljah. c Rimske toplice. V pondeljek zvečer dne 12. oktobra se je zgodila pri nas na postaji južne železnice velika nesreča. Okoli, osme ure zvečer je privozil tovorni vlak' iz Zidanega mosta, kameri bi imel tukaj obstati in zavoziti na drugi stranski tir. Ko pa pride vlak do premikalnika, kateri ni bil prav obrnjen, je šel stroj po enem tiru, vozovi po drugem. V fem hipu se je prevrnil voz, v katerem je bil strojevoidja. Ta je padel iz stopnic, na katerih je ravnokar sltal, pod voz in bil takoj mrtev. c izjava.i Podpisano uredništvo „Slov. Gospodarja" obžaluje, da so se priobčili v štev. 24 našega lista „Silov. Gospodar" z dne 11. junijia 1908 in sicer v dopisu „Liberalna Zadružna zveza v Celju in — koroški Slovenci" neosnovani napadi na Zadružno zvezo v Celju in njenega ravnatelja g. Franjo Jošta| ter lojalno preklicuje vje v navedenem dopisu se nahajajoče žalitve, v Mariboru, dne 24. oktobra 1908. Uredništvo „Slov. Gospodarja," o Novaštifta pri Gornjemgradu. Zianpni shod smo imeli v nedeljo dne 27. septembra. Na tem shodu je neki govornik v kratkem opisal žalostne dogodke v Ptuju in Ljubljani ter prečital prošnjo v tej zadevi na presv. .cesarja. Sprejele so se tudi rezoiucije, v katerih ae obsojajo napadi na Slovence, dvojna mera vlade, zahteva osamosvojitve Slovencev in druge. Čudno! Tisti gospod, kateri je na tem shodu bičal prizanesljivost nasproti Nemcem in vladi, je pa sam nekqlifkq Časa poprej izjavil v „Narodnem Listu" štev. .37,, da je kot poslovodja tukajšne poštne nabireilnioe pisal po dvojezični pečat. Cemu dvojezičnega? Ali se ne more zahtevati samoslovenski?! Ce še res kaj velja 19. paragraf osnovnega zakona,] naj, bodo v nemških občinah nemški, v mešanih dvojezični, v slovenskih pa samoslovenski napisi in pečati, naj si bodo že občinski, poštni ali kakor že hočejo. Vlada itak ni toliko dobra, da bi nam ponudila, kar nam g|re, zato pa moramo zahtevati in sicer pogumno in odr ločno, ne -pa ji z zahtevo po dvojezičnih napisih po-tulio dajati. Sicer šo pa liberalni gospodje povsod jednaki. V Gornjemgradu, kjer gospodarijo i lami liberalci, ki se imajo za navdušene narodnjake, visi na poslopju, v katerem se bodo vzgajali bodoči rodoljubi, napfls: „Ladislaus Roth, Ingenieur und StadtbP|umeister. Cilli." Značilho za podjetnika, da si drzne v slovenskem kraju razobesiti samonemški napis; a še več|ja sramota pa za dotične radijkal-ce, da trpijo to izzivanje. Seveda,/ če hočejo biti res bravi liberalci, morajo pustiti vsakemu svobodo — svobode tudi nemški tabli na poslopju nove šole. Naj bi kaj takega dopustil kak duhovnik, preceS bi bili vsi klerikalci brez(domovinci, narodne izdajice in bogve kaj še! Res čudni patroni svobode so liberalci ! Brežiški okraj. b Okrožni zadružni shod pa Posavje se je vršil preteklo nedeljo v Artičah ob veliki udeležbi domačinov in zastopnikov drugih /zadrug iz Posavja. Na shodu so govorili gospodjfe Agrež, Potoviek in Pušenjak. Ustanovilo se je zadružno okrožje za Posavje in izvalil kot načelnik okrožja preČ. gospod župnik Jože PotOvšiek, načelnik posojilnice v Artičah: kot podnačelnik gospod veleposestnik M. Kozinc, načelnik posojilnice v Sevnici; kot tajnik gospod ekonomi M. Cerjak, tajnik posojilnice v Raj-henburgu. Prihodnjo leto se vrši tafk shod v Rai-henbiurgu. Splošno se je izražala; želja, da se po vseh krajih naše domovine prirejajo taki cihodi. — Obširno poročilo prihodnjič! b Planina. Zianimivo je čitati po časnikih, kako se mladina po drugih krajih organizira. Prirejajo se shodi, da se tako vcepi v srce mladine ljubezen do slovenskega naroda, Pri nas na Planini je jžalibog vse mrtvo. Mladine imamo sicer dovolj, toda ta posedava ra.jše po krčmah, za duševni užitek^ ki ga nudi naše gospodarsko bralno društvo, pa se ne zmeni dosti. Naše gospodarsko ' bralno društvo ima na razpolago vse polno dobrih' časnikov in knjig. Upamo, da se bo vsaj sedaj, ko se' bliža zimski čas, obrrtilo na, boljše. Fantje in j dekleta, vzdrtiimjte se in skrbite, da na«a lepa Planina ne bo zaostajala, kar se tiče mladinske orga- nizaeijje, za drugimi kraji, organizacije. — Prijatelj mladinske Iz drugih slovanskih dežel f». Slovenska trgovska šola v, Ljubljani otvori z novembrom t, 1, pripravljalni razred in zadružno šolo. V pripravljalni razred se bodq sprejemali učenjci* ki ¡Jo dovršili naj,manj ljudsko šolo in so stari ¡13 let, na zadružno šolo pa učenci, ki ' so dovršili ljudsko šolo in so stari 16 let. V pripravljalnem raizredu. znafja šolnina 50 K,, pouk na zadružni šoli je brezplačen; deželni odbor, kranjski pa lahko oprosti iudi plačevanj^ šolnine v pripravljalnem razredu. Vpisovanje se bo vršilo dne 13. in 14.j nojvembra od 9. ure dopoldne naprej v IL nadstropju hiše na Kongresnem trgu štev, 2. Učenci naj se takrat zgla.se osebno v spremstvu, svojih starišev ali njih namestnikov pri ravnateljstvu ter naj priineso seboj krstni list in zadnje šolsko spričevalo. Redni pouk se prične dne 16. novembra. Drobtinice. d Neverjetna surovost. Neka deklica» iz Bero-lina, ki hodi z umetnimi nogami, se je šla v bližnji gozd sprehajat^ kar jo je tako utrudilo, d'à je zaspala. Medtem so prišli trije lantSJs ter so ji vzeli umetne noge in zbežali. Deklica je štiri dni in noči zaman klicala na pomoč, a ko so jo našli, bila je tako oslabljena, da njajbrže umrje. d Originalno reklamo je iznašel neki znani restavrater v New-Yorku. V svoji restavraciji ' ima samo numerirane stole. Vsako soboto odpre. Gostje si lahko izbero sedež kakršnega hočejo. Gost, ki je cel teden sedel na številki, ki je v zapečateni kuverti, dobi povrnjen denar, katerega je tekom te'dna zapravil v gostilni in povrh še kot častno darilo zlato uro. Književnost. § (Nova Spillmanova povest. lAngelj sužnjev. Cena 40 (vinarjev, kart. 60 vlin. Povest nas vede v Brazilijo, državo Rio de Janeiro, Popisuje nam an-geljsko Čisto življenje Marije, hčerke bogatega veleposestnika Rodrigueza. Popisuje nam pa tujli življenje ubogih| trpinov-sužnjev, za katere se je Marija po-p.oL*e>ma žrtvovala, dosegla ¡sfcer V(6l(ikle uspjehe, a je postala žrtev, krščanske ljubefcni. Najnovejše novice. Današnji „Naš Dom" je državno pravdništvo zaplenilo radi članka „,Ob grobeh." Demonstracije v. Pragi so se dne 27. t. m. zopet ponavljale. Nemški vseučiliščniki so se namreč zopet pričeli izprehajati po praških Prjkopih. Vsled tega se je nabralo do 2000 Cehov,, ki so glasno izražali svojo nevoljo. Vrhtega so Nemci Cehe še izzivali. Proti 12. uri so Cehi prodrli policijski kordon, ki je čuval burše. Policija je pritisnila burše naajaj proti kazini. Pozpeje je došlo še 60 orožnikov in vojaki 11. pešpolka, ki so zapodili burše s puškinimi kopiti v kazino. Zaplenjeno strelivo in orožje za Srbijo. D « n a j, 28. oktobra. Pri Klosterneuburgu so včeraj 'zaplenili parnik, ki je vozil strelivo in pa orožje za Srbijo. Parnik je moral začasno ostati v luki. V Peterburgu delajo vojsko. Pe t e r b n r g, 28. oktobra. Tu se je vršilo več shodov, na katerih so poslanci dume zahtevjnli, da mora Rusija priti Srbiji z orožjem na pomoč. Črna gora in Srbija se pripravljata na vojsko. Koto r, 28. oktobra. Črna gora je vpoklicala vse bo.|ryzmožne ljudi od 1'6. do 51. leta in jih oborožila ; zdaj se vadijo v streljanju. Na ¡Lovčenu so Črnogorci postavili težke topove ter zgraidili pred streli varna municijska in proviantna skladišča. Večina črnogorske vojske se zbira okoli Nikr šiča, manjši oddelki zahodno od Podgorice in Vir-pazarja. Črnogorci bqdo skušali skozi Duge-zareze in Bilek prodirati proti Mostaru, deloma v Siand-žak, dočim bodo z manjšimi oddelki poizkušali zasesti Spizzo, kjer avstrijske pozicije maloštev Ine. — Kar se Srbije tiče, je ondi prva kategorija vsa mobilizirana, to je nekako 100.000 mož. Ziadnja dva rezervna letnika sta že zdavnej mobilizirana. Pričakuje se mobilizacija II. kategorije. 'Avstrijska vojna uprava je na videz mirna; sodi se pa, daje vse pripravljeno. Bolgarsko sobranje je bilo včeraj otvorjeno. 75.000 bolgarskih rezervistov odpuščenih. Listi poročajo, da je bolgarska • vlada sklonila, da odpusti 75.000 rezervistov. Nam se zdi to neverjetno, ker Turčija naprej mobilizira-__ Listnica uredništva. Vsled jako hudega pomanjkanja prosiora in deloma vsled tega, kerso nam došli nekateri dopisi prepozno, smo marali te le dcpise odložiti za prihodnjo številko: Sv. Lovrenc nad Mariborom, Gorica pri Račah, Brežice, Šmarje pri Jelšah, Gorica, Sv. Anton v Slov. gor, Trbovlje, Ptuj, Celje. — Velika nedelja: Prosimo, da nam pošiljate svoje dopise malo prej, tokrat smo dobili za dva dni prepozno. Pozdravljeni! — Sv. Križ tik Slatine: Ze imamo jednak dopis. — Št. Janž na Peči: Vašega dopisa ne razumemo prav. — Zgor. Ponikva: Take stvari niso za političen list. — Pozdravljeni I Pojasnila o inseratih. daje upravništvo samo tistim, ki priložijo vprašanju znamko za 10 vinarjev. Loterijske številke. Dne 24. oktobra 1908. Trst . 64 13 31 71 5 Line . 2 1 74 20 58 Mizarski učenec, ki dobi takoj plačo in zanesljiv hlapec (gajiic) se takoj sprejme pri Joh. Böhm t Framu._882 I. štajerska sadna nakupovalna zadruga kapi velike množine sadja za prešanje v vagonih. Ponudbe ustmeno in pismeno na pisarno Reiserstrasse 1. 868 Mlin, pol ure od Maribora oddaljen, vode dovolj, se po nizki ceni proda. Naslov pove upravništvo tega lista. 876 Dva mizarska ure ura se sprejmeta. Kje, pove upravništvo.______878 Enonadstropna hiša z gostilniško obrtjo, se prostovoljno pod lahkimi plačilnimi pogoji proda. Naslov v upravništvu. 786 Lepo posestvo, v lepi legi, 10 minut od Št. Pavla, četrt ure od tovarne, hiša in gospodarsko poslopje novo postavljeno, 5 oralov njiv in travnikov, kakor tudi par minut oddaljena novozidana hišs s sadonosnikom, se proda skupno ali na drobno ! Vse je v najboljšem stanju in tudi pripravno za gostilno ali drugi obrt. Poprašs se pri Ferdinandu Vedeniku v Št. Lovrencu pri Št. Pavlu pri Preboldu h. št. 1. 268 Lepo posestvo na slovensko-nemški meji ob okrajni cesti, ki obsega 88 oralov, med temi 18 oralov najlepšega gozda, se proda po ceni. Pojasnila daje dr. Eadoslav Pipuš, odvetnik v Mariboru. 846 Posestvo, 10 oralov obsežno njive, gozd, travniki, hišna in gospodarska poslopja v dobrem stanu. Naslov v upravHištvu. 880 Sprejme se pošten, zanesljiv močen hlapec. Naslov v upravništvu. 903 Dobroidsča gostilna četrt ure od Maribora od taljena, h kateri spada tudi nekaj polja, se po ceni proda. Naslov v upravništvu. 894 Pekovski učenec se takoj sprejme z oskrbo vred. Hengsberg pri Vildonu 900 Novo perilo šiva in staro popravlja neka žena prav po nizki ceni. Naslov v upravništvu. 895 Prva dalmatinska v. uknjižena zadruga z o. poroštvom Najboljše črno vino I. vrste liter ... 64 Črno vino II. vrste 1. 48 Črno vino šilher Opollo liter.....60 Belo vino staro najboljše liter ... 60 Šilher Opollo jako staro liter.....1 Šilher Opollo izvrstno vino liter ... 80 Moskatto od suhega grozdja liter ... 3 Kdor vzame 6 litrov, plača 4 vin. za liter manj. 901 Iskreno se priporoča F. Cvitanič, vdova v Mariboru, Grajska ulica št. 29. Priložnostni kup. Jako lepa, no-[ vozidana, 9 let davka prosta, dve i nadstropna, čisto moderno oprem-5 Ijena hiša z lepim dvoriščem in j malim vrtom v Mariboru se proda pod lahkimi plačilnimi pogoji. Proda se tudi vinograd pri Kam-nici z 1 »/a orali, novi nasadi, z letošnjo letino, 4 '/3 orala sečnega gozda čisto po ceni. Vpraša se pri Ivanu Zechner, Pfarrhofgasse št. 5, Maribor. 907 Priden mizarski učenec se sprejme takoj pri g. Alojziju Rojko, mizarskem mojstru v Mariboru, Kaserngasse št. 8. 904 Pridnega učenca sprejme g. Egger Gottfried, čevljarski mojster, Dom-platz št. 14, Maribor. 905 Pridnega hlapca, ki ima skrb za živino in razume poljsko delo, se takoj sprejme. A. Grušovnik, dekan v Hočah. 862 100 kg čiste strdi, po 85 kg vkup, kg a 1 K 40 vin. ima na prodaj Andrej Tihole v Ledini pri Sevnici ob Savi. Pristno blago se jamči. 918 Rokodelec 30 let star iščem pošteno in spretno nevesto ki bi imela ne preveč zadolženo posestvo, ali na stanovitni vodi žsgo ali mlin. Poprave se ne vstra-šim, ker to dehm sam. Naslov: j Ivan Mali, upravništvo Slov. Go-; spodar, v Mariboru. 916 i V Celju je!na prodaj davka prosta i hiša, ki vrže na leto 1000 K dobička. Zraven hiše je lep velik ; vrt. Oddaljena je dve minuti od tovarne. Proda se za 16000 K, ostane pa lahko vknjiženih 12000 K. Natančnejša pojasnila daje prodajalec Anton Kncher, pekarski mojster pri Sv. Duhu v Lo-čah- 909 Dne 2. novembra se bo cerkveno viao okoli 60 polavnjakov po dražbi prodalo. Začetek ob dveh popoldan v cerkvenih goricah. 9:0 ¿»nitim ponudbo. Mlad obrtnik se želi seznaniti v svrho ženitve z izobraženo kmečko I deklico, ki bi imela 3000-4000 K dote. Ponudbe s sliko pod | „Srečna bodočnost" na upravništvo „Slov. Gosp" 913 Proda se prostovoljno malo posestvo z novo opeko krito hišo v j kateri je mala prodajalna, na le-: pem kraju, vse v najboljšem stanju. Pred hišo je velik vrt in njiva. ; Primerno bi bilo za kakega obrt-i nika ali penzijonista, blizu farne : cerkve sv. Petra v Sav. dolini pri ; Celju. Več se izve pri Antonu Svigelj, h. št. 75, istotam. Proda so po ugodni ceni. 911 , Žagarji pozor I Iščem na novo parno žago Žagarje, ki znajo delati na „kreicgater" proti dobremu plačilu. Trezni imajo prednost. M. D 47, poste restante Idrija, Kranjsko. 912 K i v. K Olje za razne stroje prodaja tiskarna sv. Cirila v Mariboru 100 kg po 25 K. Ksvač se sprejme s 1. decembrom ali z novim letom v najem na prijaznem in brez konkurenčnem prostoru, kjer se jako mnogo zasluži. Zraven je tudi kolar. Osebno se je predstaviti takoj pri g. Lovro Celcer, gostilničar pri Spod. Sv. Kungoti, pošta: Pesnica, kjer se izvejo natančni pogoji. 922 Pozor, kmetice in dekleta! V moji lekarniški praksi, ka-i tero izvršujem že čez 25 let, posrečilo iznajti najboljše Bredstvo z» rast las, t. j. Kapilor št. II. Isti deluje, da postanejo lasi gosti, dolgi in odstranjujejo prhljaj (luskine) na glavi. Cena (franko na vsako pošto) je: eden lončič 8 K 60 v, dva lončka 5 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: P. Jurišič, lekarnar, Pakrac | Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. Slovenec Konrad Skaza, delavnica za vsa cerkvena dela t St. Ulrich, Groden, rr===r=i Tirol ===== se najtopleje priporoča za vsa cerkvena dela. Velikanska laloga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in franko. Postrežba solidna in hitra. 681 □se trajne Laški rizlec Silvauec Burgundec bili Traminec rudeči Šipon (Mosler) ,Phoebus' peci za šole in peči za kurjavo z žaganjem, zanesljivo ileliijofce slamoreznice priporoča po nizkih cenah domača tvrdka Trgovina z železnim „MERKUR" P. Majdič, Celje. Zajamčena umetna gnojila, nepremočne plahte za vozove in komate. Zoper ogenj in vlom varne b'agajne. Šivalni stroji. Pozor vinorejci! Naznanim, da imam veliko množino amerikanskih trt za oddati in sicer: cepljenke: na Rip. Pcrtalis. rt rt rt j „ „ n ' Cena I. vrste za „ „ „ i 100 kom. 16 K. _ n n » Bargnndec beli Rnp. Montikolo. / divjaki: Riparia Portal is ) Cena I. vrste Rupestris Montikola in Solonis. \ 100 kom. 3 K. Oglasiti se je pismeno ali osebno pri Ivanu Novak, 924 pos. in trtnar. Sv. Urban pri Ptuju. ¡tezglas. Za polletni tečaj, ki se začne dne 2. januarja 1909 na deželni podkovski šoli v Gradcu, se bode podelilo na revne in uboge kovače deset deželnih ustanov po 100 K s prostim stanovanjem (kolikor bo dopuščal prostor v zavodu), nadalje ustanove nekaterih okrajnih zaslopov tudi po 100 K. Pogoji so: starost najmanj 18 let, zdrav in telesno močan, domovinska pravica na Štajerskem, dobra ljudskošolska izobrazba in najmanj dveletno bavljenje s podkovanjem. Razven tega se mora vsak prošnjik z reverzom zavezati, da bo po dovršenem pouku najmanj tri leta izvrševal svoj obrt kot mojster ali pomočnik na Štajerskem, oz. v okraju, v katerem je dobil ustanovo. Prošnje se naj naslovijo na deželni odbor in pošljejo na ravnateljstvo deželne podkovske šole v Gradcu z reverzom (zaveznim pismom) krstnim listom, domovnico, izučnim spričevalom, z zdravstvenim in šolskim spričevalom, potem delavsko knjižico, spričevalom o gmotnih razmerah in o nravnosti, ac do 20. novembra 1908. "K Kovači, ki ne prosijo za ustanovo in bi se radi udeležili tečaja, naj se oglasijo v teku prvih treh dnij v začetku tečaj* pri vodju Seboj naj prinesejo dokazilo dovršene starosti 18 let, da so delali dve leti kot pomagači in dobro dovršili ljudsko šolo, potem izučno spričevalo ter delavsko knjižico. Gradec, dne 19. okt 1908. 914 Od defelnega odbora štajerskega. Naznanilo. Z ozirom na naznanilo deželnega odbora doe 27. avgusta t. 1. štev. 40.790/5.600 se naznanja, da so sledeče vrste sadnih dreves visokodebelnih in pol visokodebelnih v nekaterih deželnih sadjarskih šolah že razpečane. V deželni sadjarski šoli Gielsdorf: Gravenšteiner, šarlamovski, štajerski mošsnci, ribston pepin, kerdinal bobovec, Baumannove renete, Schöner Boskop, lesnike Huberjeve in rudeče rižaste, Kanada in Damason rei-nete, rumeni belfler, prestolonaslednik Rudolf in londonski pepinek, Weileijeva moštnica in jelenka. V deželni sadjarski šol Bruk: Štajerski mošanci, Baumannove renete, veliki renski bobovec, Wiliamova kristijanka in jelenka. V deželni sadjarski šoli v Celju: Bobovec, štajerski mošanci, Kanada, ananas Biumanove, damason in cocsove, oranžne renete, londonski pepinek, šarlamovski, šampanske renete, Haberjeva moštnica, hagloe, astrahan, Schöner Boskop, pastorka, dobra Luisa Avranska, Dielova maslenka, boskovska, Hardenpontova maslenka, silcbnrgerea, postrvovka, Oliver de Serres, tepka, rumel-tovka in koroška moštnica. Gradec, dne 21. oktobra 1908. 9i5 Štaj. drž. odbor. Št. 44.831. II. 6 576. Štajerski deželni odbor je sklenil prirediti tudi leta 1909 stalne viničar«ke tečaje, da sa vzgoje temeljito izobraženi viničarji za delo v amerikanskih vinogradih in drevesnicah, v gojenju in sajenju sadonosnikov, in sicer priredi te tečaje: 1. na deželni sadje- in vinorejski šoli v Mariboru. 2. na deželni viničarski šoli v S lberbergn pri Lipnici, 3. na deželni viničarski šoli v Zg Radgoni, 4. na deželni viničarski šo!i v Ljntomern in 5. na deželni viničarski šoli v Skalcah pri Konjicah. V Mariboru se sprejme leta 1909 — 14, v Ljutomeru 1. 1909 — 12, v Zg Radgoni 1. 1909 — 16, v Lipnici I. 1909 — 24 in v Skalcih pri Konjicah 1. 1909 — 20 posestniških in viniiarskih sinov. Ti dobivajo na naštetih zavod h stanovanje, popolno hrano in vrh tega mesečno plačo po 8 kron. Izobrazba v teh kurzih je v prvi vrsti praktična, teoretična je le v toliko, kolikor je to potrebno za vzorne in samostojne viničarje. Na koncu tečaja dobi vsak udeleženec spričevalo o svoji porabnosti. Za sprejem v te tečaje morajo prosilci vložiti koleka pro?te prošnje najkasneje do zadnjega decembra 1909 na. štaj. deželni odbor. V tej prošnji se mora izrečno povedati, v katero naštetih šol želi prosilec vstopiti in je treba priložiti: 1. dokaz, da je prosilec star 16 let, 2. spričevalo poštenega obnašacja, katero potrdi žnpnik. 3. zdravniško spričevalo, da je prosilec prost vsake nalezljive bolezni, 4. šolsko odpustnico iz Ijndske šole Pri vstopn se morajo prosilci zavezati, da ostanejo od 15. februarja do 1. decembra 1909 nepretrgoma v tečaju in da slnšajo vse izobrazbo zadevajoče naredbe dež. strokovnjakov. V Gradcu, dne 28. septembra 1908. Od štajerskega deželnega odbora. 896 Edmund grof Attems. Posojilnica v Križevcih regisirovana zadruga z neomejeno zavezo, ima svoj redni obeni zbor za IX. upravno leto 1907 dae 8. novembra t. 1. ob 3. uri popoldne v šolskih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstv». 2. Poročilo nadzorništva. 3 Odobrenje letnega računa za leto 1907. 4. Volitev načelništva in nadzorništva. 5. Slučajnosti. K obilni vdeležbi vabi 908 Odbor. Cepljene trte I. kakovosti vseli najboljših vrst na običajnih podlagah imajo za oddati: I. štajerska, trsničarska zadruga, pošta Jnršinci pri Ptuju; trsničarska zadruga pri Sv. Bolfankn pri Središča; trsničarska zadrnga v Ljntomern; trsničarska zadruga t Žetalah pri Rogatcu ; 865 Ceniki so na zahtevanje brezplačno na razpolago. :: Ne okušaj, dokler ni vode zraven! :: 80% jesihova esenca, bela in rndeča. 1 liter velja 2 K. Od 10 litrov naprej pošljem franko vsake železniške postaje. Kakor se ravno potrebuje, naj se zmeša 1 liter 80®/» jesihove esence s 80 ali 2 i ali 14 litri čiste studenčne voda in izvrstea jesih je gotov. Namizno in bučno olje 1 liter po K 140 in 160. Zaloga pri: R. BraČko, 544 trgovcu v Ptuju v novi poštni hiši. Zahvala. Vsem p. n. cenjenim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so povodom smrti moje ljubljene matere Magdalene lfolgar9 na tako prisrčen način izrazili svoje sočutje in izkazali dragi pokojnici zadnjo čast z udeležitvijo pogreba na dan 16. oktobra 1908 izrekam najprisrčnejšo zahvalo. Posebno zahvalo rem doižan č g. kn. šk. duh. svetovalcu in župnika Ant. Šijanc n, za njihov trud pri pogrebu, č. g. kaplanu Ivanu Bosina, za ljubeznjivo pomoč ob smrtni postelji, ter dobro izvežbanemu pevskemu zboru za ginljivi naprobnici, pri hiši in na pokopališču. Sv. Jurij v Slov. gor., 26. oktobra 1908. 917 Radoslav Volgar. i iicisEa Hranilnica rog istro vana. zadruga z ne< >m«>j< sío xa vezo T' > h v lastni lililí „M©t«>I pri belem volu" (TerseM), Graska ulica 9, ! nadstropje 5XXXXXXXXXXXXXXXXXX>\ ŠTEL ^ eiem x priporoča svojo veliko gr.sSiifito esesiesjcessnasbsaseb^ c 30 sob za tujce p-D jako nizkih cenah fijakei?ijo ^sr Miši 1 vJbrestMje | p-m ojwje | hranilne vloge po 4 Vi % brez vsakega odbitka, j na zemljišča po 5% do 5 2%, ter ua zastavo Sprejema hranilne knjižic« dragih zavode, kot vloge in I vredno8tnih irjev in na osebni kredit pod jih obrestuje nepretrgoma, bprejema vloge tudi na tekoči i ... ^ . . , ., račnn in jih obrestuje cd dne vložitve do dne vzdiga. i ^mmi pogoji. Dolgove pri drugih zavodih ah V svrho varčevanja v malih zneskih daje vložnikom g osebah prevzame v svojo last proti povrnitvi domače nabiralnike f malenkostnih gotovih stroškov. Prošnje in listine za na dom zaBtonj, če vložijo prvokrat najmanj 4 K. 1 vkli.'iZbo dela b-ezplačno, stranka plača le koleke. ak Ësibra I si točna postrežba, ooooooooocoo tmmaammmmKasminwi um—— Z» irg>la.«3ilst> ¡po pošti sa© džajejo asaksijoiaj pošt, lix»ja,Ba.Ilxa.ii3sa.«® položnice. Uradni dan g wsak $ ©rek I si petek depoldne« rin prcsBje se mmm m* jen, izvm praznite i 8.-11 ter ni 3—6. ure pî5«Mir Ustanovljen leía 1867 Hrvaško, --i—-- ! I UioZ Ustanov jena leta Akcijskega kapitala in rezerv 830.000 K. Sprejema vloge od 5 K naprej in je obrestuje do preklica s ——j 4/i%. — Renini davek plača zavodi sam. mm ica in posojilnica (regUrtrovan» mdrug« ¡s saessnejeis® nveao). O-la-sml trg" ët©v. X. ziad-stropje- Hranilne vloge se sprejemajo ©d vsakega in se obrestujejo s 4 Va% shresirai. Obresti se pripišejo h kapitala koncem vsakega leta in se obrestuje-}« potem enako glavnici. Rentni davek plača zadruga sama. Hranilne knjižice se realizirajo ia se ie vloge obrestujejo nepre- Protin revmatizem, trganje po udih, celo najtrdovratnejšo bol odstrani hitro in gotovo samo iz rastlinskih snovi sestavljeno na znotraj uporabljajoče „Remmlovo protinovo in revmatično olje". Mazanje ne hasne nič. Steklenica z navodilom uporabe 8 K. Veliko sijajnih zahvalnih pisem. Kem. Pharm. laboratorij Kari Remmel, Landshut 113 Bavarsko. 851 Posojila se dajejo le članom na vknjižbo pri posestvih proti 5% in 5Va% 5n m ^^bni kredit proti 6% obrestovala Nadalje se izposojuje denar na zastavo vrednostnih papirjev, zlatnine, srebrnine itd. Dolgove pri dragih dčnaroih zavodih prevzame zadruga v svojo last proti povrnitvi gotovih izdatkov, ki pa nikdar ne presegajo zneska 8 kron. V pisarni se sprejemajo vse tozadevne prošnje in se brezplačno in hitro rešujejo. — Uradni dan je vsak torek in petek ©d 8. do 12. ure dopoldne in ©d 3. do 6 ure popoldne, 38 (k. L) i Solnčnike in dežnike, pa-| lice, taike, kovéeke, ia korbe za potovanje, vozičke za otroke, priporoča C) Ž V C«lju< 175 (Í) Št. 14 zdravstvo. Podpisani odbor razpis rje 8 tem službo okrožnega zdravnika, zdravstvenega okrožja Ljubno v Savinjski dolini z letno plačo 1640 K. Slovenščine ali katerega slovanskih jezikov zmožni prosilci naj svoje običajno opremljene proi-nje tn sem vložijo do 30. novembra t. 1. Odbor zdravstvenega okrožja Ljlnbno, 15 oktobra 1908. 906 Načelnik: Fr. Juvan. Utoni raopflûï !!! Naznanjam s tem, da bom imel mesca novembra in prihodnjo spomlad gpfT ve5 tisoč suho cepljenih trt na prodaj različnih, dobrih vrst, na riparijo Portalis, Rupestris montikolo in So-lonis, cepljtne na Laški rilček, Zlahtnino, Šipon rumeni, Burgundec beli, Zelenčič, Muškat in Traminec itd. — Vse vrste so dobro zaraščene in dobro vkoreninjene; cena po dogovoru. — Nadalje imam oddati tudi več tisoč divjih korenjakov in ključev. — Vse trte smejo se izvažati in pošiljati le t okužene občin«. — Znane in zanesljive posestnike počakam pol leta na denar, ake je v gospodarstva velika nesreča, eno leto. — Posameznim glasilom je priložiti znamko ali dopisnico za odgovor. Na vprašanja brei znamke sa odgovor Be ne odgovarja. Ustreglo se bo, dokler je kaj v zalogi. — Oglasi naj s» pis-neiio ali nstmeno pri Filipu Mulec, 92i trtnarju pri Sy. Trojioi v Slov. gor. MIlan Hočevar-Celje ^^ Glavni trg štev. 10. Priporoča za napravo domače pijače posebno dobro pripravo ali tvarino, tudi za v?e vrst žganja in likera Olja, švicarskega sira, ogrske salame, kave 1 kg od 2 K naprej, rogatsko in radajngko kislo vodo, galico, žveplo in rafije. 180 tožim ia dobro in solidno postrežbo, laznanilo. Naznanjam posestnikom vinogradov, da bom imel letošnjo jesen in prihodnjo spemlad precejšno množino na snho cepljenih trt na prodaj. In sicer: šipon, silvanec, laški rizling in žlahtnino belo in rudečo, vso trte so cepljeno na Rip. portalis in muškat cepljeni na montikolo. Vse trte so dobro zaraščene in dobro vkoreninjene. Cena je I. vz. za v jesen odvzete trte 140 K 1000 kom. za na spomlad pa 150 K 1000 kom. Cena II. vrste je 80 K 1000 kom. Naročila za v jesen odvzete trte sprejemam do 20. novembra, za na spomlad pa, dokler bo kaj v zalogi. Franc Mur.stfc, posestnik in trtničar v Senčaku, Sv. Lo«ebo * Slov, gor., p. Juršinci 877 pri Ptuju, si Št. 44.742 II. 6.550 -1908; ■ ï w» m Naročitev ameriških tri za plačilo iz združenih državnih in deželnih nasadov za nasadno dobo 1908 1909. Štajerski deželni odbor imel bo za prodati v prihodnji spomladi iz združenih državnih in deželnih nasadov naslednje množine ameriških trt, in sicer: 1. 700.000 cepljenoev, večinoma od laške graševine, belega burgundca, zelenčiča, rumenega šipona, bele in ru-deče žlahtnine, rudečega traminca, renske graševine, muš-katelca, cepljenih na riparijo Portalis, vitis Solonis ali rupestris Montikolo. 2. 450.000 korenjakov od riparije Portalis, vitis Solo-nisa in rupestris Montikole. 3. Dva miljona ključev od zgoraj imenovanih treh podlag in od Goethe'ja št. 9. Cena trtam je: I. 1000 komadov cepljencev 200 kron za imovite posestnike, 140 kron za vse druge. II. 1000 komadov korenjakov 24 kron za imovite posestnike, 16 kron za vse druge. III. 1000 kbmadov ključev 10 kron. Deželni odbor si pridrži pravico, naročnikom od več kakor na 1000 cepljencev in 3000 korenjakov ali ključev zmanjšati naročeno množino trt, ravnaje se po številu ogla-šenih naročil. Naročila na te trte naj se vložijo do 15. novembra t. 1. naravnost na deželni odbor v Gradec ali pa skozi občinske nrade, pri katerih se dobe v ta namen narejeni na-ročilni listi. Občinski predstojniki morajo izpolnjene naročilne liste odposlati takoj deželnemu odboru v Gradec. Naročila, ki se vložijo do 15. novembra, se bodo zbirale in trte potem razdelile razmeroma med vse naročnike, ako jih ne bi bilo toliko, da dobi vsaki naročeno število. Vse te trte se bodo oddajale le štajerskim posestnikom in morajo tudi oni naročniki, kateri vložijo prošnje naravnost na deželni odbor, doprinesti potrdilo od občinskega predstojništva, da imajo res vinograde v občini. Cene veljajo na mestu, kjer se bodo trte odkazale, in se mora znesek izplačati pri prevzetju. Ako se trte pobijejo po železnici, se bo znesek povzel. Stroški za zavitek in dovoz se bodo posebej zaračunili. Na vsakem naročilu je natanko navesti: 1. ime (tako napisano, da se lahko čita,) bivališče in stan naročnika; 2. davčna občina, v katerej se nahaja vinograd, ki ga hoče naročnik obnoviti; 3. vrsta trte (sorta,) katero želi; 4. zadnja pošta ali železniška postaja. Ako bi zaželjena vrsta pošla, bo se ona z drugo enako nadomestila, ako si naročilec tega odločno ne prepove. Trte se m (-rajo po naročnikih ako mogoče osebno prevzeti, če se po železnici dopošljejo, pa takoj po v^prejemn pogledati. Pritožbe so morajo vložiti takoj na vodstro trtaice, na poznejše pritožbe se ne bo oziralo. Gradec, dne 25. septembra 1908. 897 Od Staj. deželnega odbora. ! ! ! Ohranite mejo ! ! ! Vsled smrti se proda lepa kmetija na Gornji Pesnici, župnija bv. Jurij ob Pesnici,ki obseg» črez 33 oralov arondiranega zemljišča. Zidan hram s štirimi sobami itd. in gospodarska poslopja r dobrem stanju; sadonosnik s krog 1000 rodnimi drevesi, njive travniki in senožeti za 14 glav živine; gozd, iz katerega se lahko brei škode izseka a a. 4000 K lesa; vinograd z dobro ohranjeno viničarijo s štirimi sobami. Skupaj z inventarjem vred za 18000 K. Natančnejša pojasnila dajo župnijski m rad S 7. Jurij ob Pesnici. 883 ijitiig >-lÍA I Seda] je priložnost, če hočete dobro in po nizki ceni kupiti, da si ogledate mojo veliko zalogi'»belo pisano ia drugo plftMsoj mtr H2, 86, 40, 48 in B6 v; Druki in cajgi za ženske obleke mtr 40, 48, 56 in 60 v. Sateni novomodni, po 60 in 80 vinarjev meter. Cepiji v veliki izbiri. Volne za ženske obleke v vseh barvah m po 80 v., K 1-20 in 140. Svilneni robci najnovejši po K 1-80, 2'—, 2'40, 3;20, 4 itd. Perkalnati robci po ¡4 in veliki izbiri po K 2-40, 2*80, 3 60 Najnovejša izbira kravat, ovratnikov, _ , . . _ . blazine in žimnice (motrace). Gotove obleke za fante. Ker prodajara vse po nizki brezifonkurenčm ceni, pričakujem mnogobrojnega obiska ter ae bilježim z velespoštovanjem H. E. SE PEG, Grajski trg. št. 2. -----------i umu i m inrM ■'JIH mjBmmMirfflBffli™'™ Kupujte svoje potrebščine, kakor: papir, zvezke, peresnike, svinčnike, risalno orodje, radirke itd. le v narodni trgovini VILKO W£IXL, Maribor, Gosposka ulica 33. — Velikanska izbira razglednic, kojih čisti dobiček je deloma namenjen dijaški kuhinji v Mariboru. HSHfc-^S- pripora*» us^jgjäBsfc-ri «veja T8IU», boto featoge. Gaaa ninfea, pasfrai, i was. Za šolo! r veliki zalogi, kakor tudi matrace, divanl, otročje postelje ter »gledala po najnižji ceni. im Pieteršek, Maribor Koroška cesta št. 10. Biroji Is: svojimi Nova frjovina Fr. Bureš, orar, cčalar in zlatar v Mariboru Tigetihoflosa cesta 33, priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, očal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in sre-brnine ponajnižjih cenah. Garancija več let. Vsi nopravki se točno in :: hitro izvršijo. :: selitev trgovine! Naznanim slavnemu občinstvu, da sem se z mojo trgovino preselil v Poštno ulico št. 8, ter prosim tudi tukaj za cenjeni in mnogobrojnl obisk. Z velarspoštavanjea FELIKS ROP, trgovina z manufakturnim blagom, Maribor, Poštna ulica št. 8. kupujemo pri JOŽEFU ULAGA l IABI Tegethofova cesta Stav. 21, ker se tam dobi najboljše blage po najnižji eaal is sicer za jesen velika izbir za mož te in ženske obleke, najlepše svilnate roboe, predpasnike, žensko in moikc perilo, vsakovrstne preproge, vse najboljše ^rat«. :: :: :: „CROATIA" uilti*. hrmka žavara^slEiSit, «sgnsvaaa cd e&foae svobodnega in kr. glay. »žEta gsgreba ,CROATIA', osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema t zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste: hiše, gospodarska poslopja, tvornicc, mline itd. ter premičnine, kakor : hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. po jako ugodnih pogojih in nizklb c.naii. Vsa pojasnila daje: FodruMca .CROATIA' t Trato, Corao št. 1. Ni res, da so meni Nemci trgovino tako zbili, da ne morem prodajati, res je pa, da so mi pobili tri table z napisi in okna na stanovanju, kar pa promet popolnoma nič ne ovira. Ker so moji napisi sedaj slabo čitljivi, prosim da se natanko pazi na trgovino z razbitimi tablami na voglu Graške in Rotovske ulice, ker to je prava slovenska trgovina, kjer se vse blago prav solidno in pošteno pro daja. Vzorce pošljem proti vrnitvi na vse strani franko in zastonj. R. Strmecki, Celje Trgovska hiša z manufaktarnim blagom na debelo in drobno. larodeia gostilna s Pri pošti = IHari&Or, Tegstiiefavs oeata 49 priporoča vodno svaie pivo, izvrstna domača Tina ter mrzle in tople jedi. Mar. ffledea. Tovarna n glinsks iii — -- v ¡lažjas ===== izdeluje s parnimi stroji iz najboljše, večkrat premlele gline priznane najboljše izdelke, kakor: pateciovano zarezno in vsakovrstno drugo strešno opeko, opeko sa zid, za oboke, dimnike, rekontra - opeke, plošče «t tlak, lončene cevi itd. po najnižji ceni. Zaloga tudi ¥ Maribora, Cesarska ceste, grl kaasanarjn k. Rlamsi-js, e mestna lekarne pri o. fcr. orlu ilsspšfs&s*;. Si&vsši trg štev, S5. ps&g mastne hiše. Kapljice za svinje Ihl^t™ Je izvrstno in poskušeno zdravilo za rdečne bolezni. Gotovo pomaga, že bolani svinji se lahko daje a krat na dan ena mala žlica. Cena 1 steklenice 1 K. Najboljša zdravila za domače živali ima in vsak dan po poštnem povzetju pošilja Mestna lekarna F. Prull-jeva poleg mestne hiše. 15H0J! S SWIM ž I! Glavna zaloga BARTHELNGVEGA apna za poklajo !! Ra*n@ irrste travnega, deteljnega, gozdnega in vrtnarskega semena priporoča ? IVE a,h iifakt air* na, trgo vin a, s t? arodni dom, «ajMiJi Ii bsJ-«Msji! «iil«rt w — ««enrías, zlatiiüi i« ap!$-lii priéwfes. : Harts!*» ss|*$-njfl nsi tesi-pUfise. priporoča slavnemu občinstvu svojo veliko in novo zalogo raznovrstnega volnenega ter perilnega blaga »a ženske, kakor tudi najnovejša Stofe za moške obleke po primerno nizkih cenah. — Pesfrežba ža€na in stroge solidna I Priporočam se slavnemu občinstvu za izdelovanje oblek za gospode in fante po najnovejšem kroju ter po jako nizkih ceni. Z velespo&tovanjem krojaški mojster Maribor, Šolska ulica. 788 Franc Divjak, slikar in pleskar v jtlaHboru, župnijska ulica št. 7. se priporoča č. duhovščini in slavnemu očinstvu v izvrševanje najfinejšega in prostejšega ■Ukarstva in pleskarstva po zadovoljni ceni. 885 SLOVENCI! 923 POZOR! BOŠTJ. ULČi narodni bfivec, se vsem si. občinstvu priporoča. Maribor, Koroška cesta 7, zraven Cirilove tiskarne. ^T ZA DIJAKE ZNIŽANE CENE. Demefrij Glumas kotlu? Mf iSPožtsim ulica j in K&temgmte« IS ( priporoča ifc-ltenesdm ksxtm&yta kot!« is »ajbo$te tefspJsiM, pri katerih jaasii sa dobro ha irpsiito date. 6*»fNvavfcft TOatec* 1» fefite«». X.tyxjeis «Uri *ii8rs etoA Ja »esteg »c aaJfcnlJSl »«ali ■ ■ a posojilnica, v registrovana zadruga z neomejeno zavezo Grajski trg šf. 2 v hiši gostilne pri črnem orlu (Schwarzen Adler). Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 41/,. Obresti se pripisujejo k kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Rentni davek plača posojilnica sama. posojila se dajejo le članom in sicer: na vknjižbo proti pnpilarni varnosti po 4®/4n/4, na vknjižbo sploh po 5*/», na vknjižbo in posestvo po 5l/tVo ni na »sebni kredit po 6%• Nadalje izposojujo na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica t Svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje ta vknjižbo dala posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Uradne ure so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldue, i z vsem Ši praznike. — V uradnih urah se sprejema in ia-plač-nje denar. pojasnita se dajejo vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.—5. popoldne. Imd*}»tel1 in ulofeik j Katoliško tiskovno društvo. Odfoverai urednik . prM Rakevft. Tiak tiskane »v. Cirila t Mariboru.