POŠTNINA PAVSALIIMNA.
1

UBIIF'OB^fsl^ . 1,1 f" ■ 'W,j^ TTllOO>"lMO , OltlAI IM. IMBE-lS^TBeiSO,

'S
Izhaja vsako nedeljo. Tekstni del za Slovenijo v slovenskem, za ostale jugoslovanske pokra-■»■■■■ jine v srbohrvaškem narečju. ■■■■■■
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, KONGRESNI TRG ŠTEV. 3/L TELEFON ŠT. 174.
Razpošilja se menjaje brezplačno po vsej Jugoslaviji in v inozemstvo. Naročnina za stalne prejemnike letno K 24'—. Inserat! po posebnem ceniku.
ŠTEV. 23.
LJUBLJANA, DNE 7. NOVEMBRA 1920.
LETO II.
Toman Mii,IMoi
trgovina z galanterijsk. blagom, Gosposka ul.38 priporoča: pisemski papir,cigaretni papir,stekleni in šmirgel - papir, krema za čevlje, ključavnice za potne košare i. t. d. i. t. d. i. t. d.
Hrastovi hlodi
več m3 se prodajo. Premer 62 5 do 65 cm. Ponudbe s ceno na anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg št. 3/1.
odvetnik’ Ptuj.
P
fatt šivalne stroje U[ll vozna kolesa
nevinatOtoVroko
spadajoče predmete priporoča
lp. Vok ::: Ljubljana
SODNA ULICA ŠT. 7.
Oferiram vsako množino STOLČENE, LEPE
Ponudbe na L E O P O L D GRÜNFELD, Ljubljana, ::	Prisojna ulica št. 1.	::
SAL ALCALI
H (JELENOVA SOL) E
NA RAZPOLAGO VSAKA MNOŽINA S	PO NAJNIŽJI	■
Ü	CENI	g|
DROGERIJA SAN1TAS Celje
BHMHHMIttHBHK
Tihi družabnik
z vlogo pol do enega miljona kron se sprejme v svrho razširjenja podjetja velike bodočnosti. Dopise s pogoji in označbo kapitala pod .Budućnost" na anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana.
REKLAMNE ZNAMKE IN ETIKETE ZA OVOJNINO
v modernem slogu oskrbi
„ftloma“,Ljubljana,Kongresnilrg3
AKO HOČETE
opremiti svoje izdelke s primernim imenom, obrnite se na naslov: „ALOMA“ LJUBLJANA, KONGRESNI TRG ŠT. 3
pmiFRčizvepiTm „iffliicrÄ ^
Q VINKOVCI OH
uuuuunuuuua
Plavilo
kuglice
(Perlkugeln)
prima roba u malim kutijcama (älla Stezer plavilo) uz vrlo u-mjerene cijene. Naručite uzorac, 1 omot sadržaje 100 kutijica.
Glavna zaloga:
,Danica4
kemičko poduzeće
Vinkovci.
Bencin Petrolej Gonilno olje Strojno olje Cilindrovo olje
Tovot - mast Kolomaz Vazelin Olje in mast za usnjarje
i. t. d.
dobavlja promptno
Dravogradska
mineralna
rafinerija
Centrala Maribor.
Tel. 80. Brzojavi: Rafinerija.
STISKALNICE
lastnega Izdelka za grozdje in sadje si nabavile pri
S l KOMET LJUBLJANA
u' __________ Dunajska c. 33.
v Ptuju
izdeluje po kon-kurenčnih cenah
preskrbuje nakup in prelajo vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valni.
z modernimi
amerikan. stroji vseh vrst vijake, dele strojev in
Vnovčuje kupone in izžrebane vrednostne papirje. Preskrbuje nakazila in inkasso na vsa tu-:: in inozemska ::
tanina ližišia.
aparatov, vrsi po-pravilaterdobavi iz inozemstva in-
dustrijalne
izdelke.
Daje predujme (posojila) na vrednostne papirje. Eskomptuje in vnovčuje menice. Sprejema denarne vloge na tekoči račun ali pa na
iovni p m met.
Hrani in oskrbuje vrednostne papirje, reviduje številke. Dovoljuje vsakovrstne kredite. Financiranje obrtnih podjetij.
IHiVajiimli v Ptuju prodajajo nadrobno in debelo prekajeno meso,	Fe M, mestni tesarski mojster in sodni izvedenec dež. sodišča se priporoča za
	izvršitev vseh te-
klobase ter sveže meso vseh vrst.	sarskih stavbnih
	: del. :
NE PODCENJUJTE
vrednosti lepe ovojnine. Okusna in lična oprema škatljic, zavitkov in steklenic, olajša prodajo ter razširja krog odjemalcev. Ako želite o tem informacij, obrnite se na
„Atoma“, Ljnbljana, Kongresni trg št. 3.
Cene v kampaniji 1.1920/21.
Dr. Fran Ogrin.
(Dalje)
V	povojnem gospodarstvu smo se sicer polagoma znebili raznih kart in nakaznic izza vojske, ki so dostikrat delale le apetit, ne da bi ga bile mogle zadovoljiti, toda popolna svoboda v prometu z živežnim! in gospodarskimi potrebščinami tudi v naši državi še ni upeljana. Še vedno se morajo namreč pobijati izkoriščevalci današnjega gospodarskega stanja: navijalci cen, verižniki, tihotapci.
Tako delo se vrši sistematično v Sloveniji, kjer imamo tudi specifične urade zoper navijalce cen itd.; pa tudi na Hrvaškem in v Bosni se že dalj časa razvija živahna delavnost na tem polju. Posebna naredba zoper draginjo, ki se v kratkem izda, bo vse to še natančneje normirala ter vsebovala tudi določbo o rekvizicijali, maksimiranju cen, najvišjem dopustnem dobičku itd. Naredba se bo izvajala — tako se obljubuje — brez ozira na severne ali jugovzhodne državne dele in z vso strogostjo. Prestopki se bodo kaznovali z denarnimi in zapornimi kaznimi, z zapadom blaga in z izgubo obrtne pravice. Za srbske dežele nimam podatkov. O tej naredbi je pisala že Jugoslovanska borza z dne 16. oktobra 1920.
Kaj naj rečemo o tej naredbi? Brezdvomno bo nekaj koristila .mogoče celo veliko. Toda, ako kdo misli, da se dajo današnje zle gospodarske posledice, predvsem draginja odpraviti z nared-bami, se moti. Ta naredba prihaja tudi prepozno. Da si bo danes kdo upal postaviti pšenico v Banatu nazaj na 4—5 K Ikg, kakor je bila en čas v juliju, vino reducirati pri producentu na 4—7 K 1 liter, ako se bo tako maksimiranje sploh izvršilo, ne verjamemo. Ako pa se producentom ne določi stalnih primernih cen, tedaj tudi normira-n j e najvišjega dopustnega dobička (menda 6 do lo %) v trgovskem prometu ne bo imelo dovolj učinka zoper draginjo, ravno tako ne ostale nared bon e kavtele. Dokaz za to je podan v Sloveniji. Tu se z vso strogostjo preganjajo navijalci cen, verižniki in tiliotapci. cene pa gredo kljub temu navzgor. Zakaj? Ker so vmes činjenice, nad katerimi uprava slovenskih dežel ni gospodar. Priznati pa se mora, da se živi radi čuječnosti in delovanja slovenske uprave še najceneje v Sloveniji, ceneje ko v naši žitnici, v Sremu in Banatu.
Kaj je bilo tedaj storiti v prilog nizkim cenam v celi državi? Mi bi bili morali izrabiti uspehe protidraginjskih enket, ki so zborovale spomladi v Ljubljani in drugod in pripraviti vse potrebno tako pravočasno, da bi začeli novo gospodarsko leto že v novih razmerah, z novimi primernimi cenami.
V	ta namen bi bilo storiti dvoje: a) Ugotoviti bi bila natanko množina razniii poljskih pridelkov in domača potreba. Kar je pridelkov nad to potrebo, bi se proglasili za prost izvoz. Ta bi bil po državni upravi skrbno nadzirati in izvršiti stopnjema, tako bi bile- preveliko povpraševanje v istem času in s tem naraščanje cen pod tem vidikom preprečeno ali vsaj omiljeno. Obenem bi morala državna uprava razglasiti, da ne bo pripustila nobenih drugih kontingentov za izvoz. Na ta način bi se izpodnesla tla onim verižnikom in špekulantom, ki nakopičujejo veli kanske množine živil in jili zadržujejo toliko časa, da morejo izrabiti najboljšo konjunkturo na domačim trgu, odnosno da izmoledujejo od vlade nov izvozni kontingent. V obeli slučajih škodujejo domačemu konsumentu, zato bi pri takih špekulantih bile umestne perijodične rekvizicije.
Sicer bodi trgovina v notranjosti države prosta, in naj je ne ovirajo nobeni privilegiji še morda preostalih živilskih central. Prosta konkurenca, ako se ju sicer pustilo dovolj blaga za domačo porabo, bo še najprej ubila visoke cene. Letošnji pridelek pšenice znaša n. pr. 120.000 vagonov, od katere množine jc določenih za izvoz 15.000 vagonov. Od tega prejme Nemška Avstrija glasom kompenzacijske pogodbe 5000 vagonov, Češka 6000 (1500?). ako pa se izvozni kontingent zviša, kar 9000 vagonov, bi bil s tem sploh določeni izvozni kontingent izčrpan, in ker smo pridelali letos pšenice za 6 milj. stotov manj kakor v normalnih letih, bi se ne smel dovoljevati nadaljni izvozni kontingent, ako nočemo oškodovati domače prehrane, isto bo veljalo za driige pridelke: koruzu itd.
(Dalje prih.)
Ljubljana, Slomškova ul. 19.
Lastni izdelki oljnatih barv, Arnežev, lakov in steklarskega kleja. Velika zaloga kemičnih in rudninskih barv za umetnike, raznovrstnih čopičev, vseh potrebščin za slikarje in pleskarje.
Portland cement, apno, med, prodaja
V. B R A T I N A
trgovec. - Križovci pri Ljutomeru.
r ir’
»Ulil Idil
Ljubljana, Krekov trg 10.
0 0 0
Najcenejši nakup kolonijalnega, špecerijskega, materi-jalnega, manufak-turnega blaga, že-leznine, moške obleke, strešne lepenke, bele ploče-vine, stekla i. t. d.
Export lesa.
^DSIPvKJE^
PLESKHR IH UCHH* I
Rimska cesta št. 16.
Priporoča se tvrdka
zaloga čevljev na debelo in drobno.
Ljubljana. Sv, Petra cesta 28.
<§> <§>
veletrgovina z deželnimi pridelki
Maribor. <§> <§>
Albert Matijevič
odpremničtvo.
Zagreb, Gajeva ul. 55. Telefon 22-73.
Modna in športna trgovina za dame in gospode ::
Pilili!
Eproli glavne pošte.
Nad 50 posestev
(hiš, premogokopov, vrelcev itd)
ima na prodaj
Men P. inenšek,
obl. konc. posredovalnica za nakup in prodajo hiš ter posestev.
Celje.
Kralja Petra cesta 22.

baterije, žarnice, elektrotehnični predmeti.
Janko Pogačar Lovro Effenberger & Co.
Ljubljana	Zagreb
Mestni trg 25. Frankopanska ulica 2.
-III. —i^Mi—■
Veletrgovina kolonijalne k i špecerijske robe s
Simon Seligman
Zagreb :: Vlaška ulica 57
preporuče svakovrsno robo po jeftinoj cijeni.
Politika in gospodarstvo.
Dr. Fran Ogrin.
Kakor si postilja narod in država politično, tako teži gospodarsko. To bridko resnico okušamo tudi mi Jugoslovani. Da bi imeli že urejeno in konsolidirano državo (v političnem smislu), nam bi se tudi že davno gospodarsko že bolje godilo. Kaj nam pomaga vse naše prirodno bogastvo. če ga pa ne moremo prav izrabiti, kaj naša krasna lega ob adrijanski obali, če smo pa faktično blokirani! Da. tla po razdrapanosti naših ipolitičnih razmer sc ceni tudi naša gospodarska moč in veljava. Ravno, ker ne nudimo zunanjemu svetu harmonične, popolnoma ujedinjene, močne države, se nas briskira in striže 'tudi gospodarsko.
Prva in poglavitna naloga konstituante bo tedaj, da postavi državi trdne, nerazrušne temelje, na katerih bo vzvalovilo plodonosno politično in smotreno gospodarsko življenje. Potem bo tudi inozemstvo drugače cenilo i našo valuto, i naše produkte, naše delo in gospodarski pomen. Do takrat bo menda tudi že rešeno jadransko vprašanje, koja rešitev nam bo omogočila svobodno in neovirano pomorsko trgovino.
Gorje nam pa, ako tudi konstituanta ne bo delamožna in bo uničevala svojo eneržijo v neplodnih strankarskih in osebnih prepirih!!!!
Obnova Evrope.
Pet let so se uničevale gospodarske in kulturne pridobitve in vrednote. Vsak, ki [e že med vojno motril nepristransko to sistematično, premišljeno rušenje, je mogel vnaprej pregledati usodne posledice. In te tudi niso izostale. Ob jednem su bukšnile politične, gospodarske in socialne, prej zatajevane sile z vso močjo na dan, doživeli smo pravo revolucijo. Revolucijo pa spremljajo vedno padec, nesreča in revščina posameznikov in skupin. To smo videli tudi med vojno in po vojni. Toda rušitvi, vzhičenosti in revolucijoniranjn mora pa slediti graditev, iz-treznjenje in resno, koristno delo, ako nočemo, da vržemo svetovni napredek za desetletja nazaj. Ob ponovni zgraditvi reda in družbe pa so seveda uporabiti vse dobre misli in ideje, ki so se porodile med bojnim metežem, v mednarodnem bojnem tekmovanju. Tako doživljamo in bomo doživljali ne samo obnovo, ampak tudi prenovo človeške družbe.
V političnem oziru smo doživeli več novih državnih tvorb — med te spada tudi Jugoslavija — in njih število še ni zaključeno. Saj pri narodih nekdanjega ruskega imperija in turške države še vse vre, kipi in peni. V srednjeevropskih zemljah pa se politično življenje že stabilizuje.
Silne eneržije in titanskega dela bo treba, da se Evropa gospodarsko obnovi in po možnosti prenovi. Na tem polju je nastalo fned državami tako tekmovanje, da bi je lahko imenovali gospodarsko vojno, to se zrcali v osvajanju svetovnih tržišč in trgovskih postojank, zlasti pa v dviganju in padanju valut.
Pokazalo pa se je, da imajo države velik Interes po skupnih medsebojnih gospodarskih smernicah. Odtod razne meddržavne prometne, železniške in gospodarske konference. Med najvažnejše pa spada bruseljska finančna konferenca, ki se je vršila od 24. 9. t. 1. dalje. Na tej seji je se n. pr. sklenilo, da bodi mednarodni trgovski promet kolikor mogoče svoboden. Dalje se je uvidela potreba mednarodnega kreditnega zavoda, ki bi preskrboval državam kredit proti določenim jamstvom.
Najbolj delikatno vprašanje, meddržavna ureditev valut — za katero je bila bruseljska konferenca prav za prav sklicana — pa se je najmanj reševalo, iz enostavnega razloga, ker gre tu za problem, ki ga ne morejo rešiti gole naredbe, marveč dejankski, postopni razvoj.
Rezultat teh mednarodnih konferenc je ali obvezen — kadar -gre za pravno razmerje med dvema sosednima državama — ali pa le fakultativen. podajajoč le nasvete in informacije.
Posebne obnove pa je treba glede rcdoljub-nosti in delavoljnosti. Brez dela, brez ljubezni za delo, brez upoštevanja večjih zmožnosti pri bližnjem in potrebne avtoritete v družbinem ustroju ni napredka, zadovoljnosti in blaginje. Ljudje, navajeni lahkega dobička v veriženiu in tihotapljenju, se bodo morali zopet navaditi, da si v potu svojega obraza kruh služijo.
Niže cijene, dok traje sadanja zaliha ^
Nudjara
ukusno izmijene
vrlo rastezljive marke SOKOL, bolje od gumijevih! - Cijena po komadu njeim M —*45, —*50, —'55, —'60; nadalje nudjam moje pod vezače marke „TVAJNE“, ukusno izradjene, od najbolje glasovirske žice, koji potpuno nadoknadjuju gumijeve (mnogobrojne zahvale!); cijena po paru 10 mm široke počinjene M 1'40, pomjedene M V50, posrebrene M 210, počrnjene M 1'70. Uzorke samo uz unapred poslani novac pridodavši M V— zi poštarinu.
Traže se prodavači i zastupnici!
Plativo kroz „Dresdener Handelsbank“ Dresden ili kroz Postscheckkonto Berlin N. W. 7 k. 83542.
Ivan Babič, Berlin 0.34.
Memeler Strasse 76/1. v.
Ljubljana, :: Aleksandrova ulica 3.
Modni atelier za gospode in dame.
Lastna zaloga pristno angleškega blaga.
Tvrdka
priporoča svojo veliko zalogo manufakture na debelo.
Ljubljana, Sodna ulica 7.
Mizarstvo in parkete.
Ciril Primožič
Ljubljani, Trnovski prislan t.
se priporoča za vsa mizarska dela. Dobava polaganje in popravljanje parketnih podov Delo solidno, cene primerne.
- ,.,^111
Bolesnima na želucu i crijevima, ženama n porodu, rekonvalescentima
Iječnicki preporučeno.
Vrlo hranljivo! :: Lahko prebavljivo!
V. BIZJAK i drug
tvornica dvopeka, engl, biskvita, keksa, hostije.
Lječilište Rogačka Slatina.
EN GROSS. EXPORT EN DETAIL.
Svakovrsne XpX jra
slamnate acblFC
slamnate torbice (takosvane eekare), slamnate otlrače za cipele, eve različne slamnate proizvode prepornča gg. trgovcima 1 cijenjenom pučanstvo za obilnu naručbn
FRANJO CERAR,
tvornica slamn. šešira v Stobu, pošta Domžale kod Ljubljane.

Mllllllllllllllllllllll lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Medjunarodna špedicija
j	Emil Eichhorn	|
1	Brod na Savi, Bosanski Brod, Osijek!.,	\
\	Zagreb, Frankopanska 9.	I
:	Špedicija svake vrsti, carinjenje, prese-	E
lenjeu vlastitim pokučtvenim kolima itd.	E
E	Brzojavi: Eichhorn.	E
E Domača tvrdka. Solidne cene.
I Ljubljana
5 Prešernova ulica 9.
E
l Najnovejši kroji. Točna postrežba.
'□
a
S
■
■
■
■
□l
Velika izbira izgotovljene
obleke
vseh vrst za gospode, dame in otroke. Zaloga vsakovrstnega
blaga
za moške obleke, površnike in suknje, dalje!
vata
za krojače v kesih in na metre.
Ljubljana
Gradišče štev. 10 Gradišče štev. 10.
Špecijalna trgovina s pisalnimi stroji in vsemi pisarniškimi potrebščinami. Lastna moderno urejena delavnica pod strokovnim vodstvom.

:: mr Prodaja na veliko!
■S
■■
■■
■	E
■	■ BB BB BB BB BB
■ ■ BB IB BB BB
BB
BB
BB
ES
BI
BB
BB
n.o[ntti
ZAGREB, Ilica 31.
Telefon 17-95.	Telefon 17-95.
Preporuča svoje proizvode, koji su već danas bolji od svih inozemskih. Sve vrsti tinte za pisanje i kopiranje, tuševa, mastila za štampilje sa i bez ulja, arapsku gumu u elegantnim fagon-bočieama. Plavilo u bočicama i krugljicama, elegantno pakovano. Vrlo umjerene cijene!
Tražite naš cjenik!
BB	BB
BBBBBBBBBBBBBBBBBBEBB|BBB|BBB|BBBBBBBB1BBBBBBBBBBB*
bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbIbbbIbbbIbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb
Dela naj pa vsak, delo pa bodi diferencirano po zmožnosti in izobrazbi, ker celotni družabni organizem rabi raznovrstnih delavcev.
Iz današnje gospodarske in socialne katastrofe nas more ravno rešiti le delo, podesetor-jeiio delo, smisel za red in potrebe družabnega in državnega ustroja.
Brač in bodoča splitska trgovina.
Iz Splita smo prejeli sledečo notico: Mnogo se je že pisalo o prekoristnem načrtu zgradnje splitske luke na nasprotni strani današnje mestne luke, t. j. o velikem in prikladnem Kaštelan-skem zalivu, kjer je prostor tudi za pristanišče, železnico, skladišča in delavnice. Še danes pristajajo mnogi veliki parniki ob Vranjici. Ni moj namen pisati o tem, ker so že o tej državni potrebi, kakor tudi o gradnji železniških prog mnogo, a še premalo govorili: med temi inž. Senja-novič in mnogi poznani strokovnjaki. Nameravam le oni podvzetni del naše javnosti opozoriti na neko drugo okolnost — na otok Brač.
Otok Brač, največji v Dalmaciji, ie od splitske luke oddaljen le svojih 6 morskih milj, katero oddaljenost zamore srednji. motor prehiteti v približno pol uri. Na tem otoku Braču, kjer je dobro vino, olje, slive, črešnje. smokve, limone in dr., kjer so veliki kamnolomi (Pučišče), kjer je konjereja zelo razvita (Dračevica). kjer se grade tovarne in delavnice za povzdigo lesne industrije, kjer je zelo razvit ribji lov (sardine); na ta otok, katerega se še upošteva ne, kateri ima izborne luke in zalive, ki bi se s primeroma malimi izdatki priredile v lepe luke in to v ne-posrednji bližini Splita, je povsem potrebno opozoriti javnost in odločujoče faktorje. Na novo osnovana Amcričko-bračka banka nam je že pokazala smer. katero misli kreniti in izkoristiti to ugodno priliko.
A. G. I. Split.
Zmanjšana nakupovalna zmožnost.
Pod tem naslovom prinaša „Trgovski list“ notico, v kateri pravi, da se posebno v detajlni trgovini čuti precejšnjo pomanjkanje naročil, ki pa nima izvora ;v pomanjkanju denarja, ampak ie pripisovati premali pažnji, ki jo posvečajo naši trgovci — reklami. Tega mnenja smo tudi mi ter opozarjamo na članke „Izložbeno okno“ in „Kako naj opremim lokal“, priobčene v prejšnjih številkah našega lista. V prihodnjih številkah prinesemo na splošno željo zopet nekaj strokovnih obravnav „o potrebi odjemalcev“. „Varstvenih in reklamnih znamkah“ in dr.
Kupim posestvo z 20 do 25 oralov zemlje v bližini Maribora ali pa Ptuja. Posestva z mlinom ali kakim drugim manjšim obratom imajo prednost.
Kupim hišo ali vilo z večjim vrtom v Mariboru ali Ptuju. — Ponudbe na upravo lista.
V upravi našega lista se dobe pojasnila o nakupu naslednjih industrijskih podjetij in posestev: 1) Graščina med Zvolenom in Banjško Bistrico z 1229 orali zemlje, krasna lega. v bližini železniške postaje. S 1. novembrom je mogoče isto že prevzeti. 2) Veleposestvo Ladce (župnija Trenčinska), 1112 oralov zemlje, varilnica špirita. Z vsem pohištvom in kmetijskim inventarjem. 3) Gozd, ca 250.000 m3, lesa v poseku, žaga (80 HP) kompletna in zemljišče pri kolodvoru. 4) Kopališče s celim inventarjem (toplina vode 39°), obsežno zemljišče, park, gozdovi. Lepa krasna (18 km od Ziline).
*
Nabavimo Vam gumi za kuverte, papir, lepenko, pločevino; lim in klej pripraven za knjigoveze, barvarje, tapetnike in vsako papirno stroko.
Naročila v vsaki množini izvršuje točno
ANONČNA EKSPEDICIJA, AL. MATELIČ, Ljubljana, Kongresni trg 3.1.
ssagawwiifwaEggTO—awg—as—a—BKB—B—
VARSTVEN ZNAMKA.
POSTAVNO VAROVANA.
koje volite svojo dieto,
zahtevajte
samo predmete za sisanje zaštitnom markom
„PERO“.
Ova marka nadvlada zbog svojih izvrstnih elastičnih svojstva i žilavosti svojom van-rednom kakvoćom sve gumaste vrste, što su dosada došle na trg.
Garniture za sisanje, kompletne boce za sisanje, odojčeta, si-saljke za boce i ušća marke „PERO“ pro-davaju:
Baloh Janko,
Demšar & Osenar, I. Korenčan, Anton Krisper, I. Samec v Ljub-lani, Adamič Anton v Kranju in König Josip v Celju.
Najmodernejše
lastnega izdelka, nona tu- in inozemsko nooa
e
manufakturno in modno blago
razpošilja Prva kranjska razpoSiljalna
• ••
• ••
Dvorni trg. — Pod Narodno kavarno.
:::::
i menit
Suhopolje
agentom i komisijonalni posao
kupuje i prodaje razne živežne namirnice te prima topogledne komisije i narudžbe.
<Päp7?>
‘O Iz kavčuka IlCIRIt SITAR)]
& mum ^
^etra ceS^
Kdor oglašuje, ta napreduje.
BRAŠNO
»ve vrati izvrstne kakvoće, pošilja kukuruza i kukuruznog brašna kao i svih ze-naaljskih plodina i industrijalnih proiz-voda na veliko i niale^
Skiadište^^LKAM^Zagreb
Petrinjska ulica 77. Telefon 23—61.
za govedo in konje zakonito zavarovane, brzde 8 4 obroci, karabinarje, sponke in obročke ter cevSiaFslm rinčic®
Z	izdeluje in pošilja
JOSEF WESKA, DUNAJ XVHI
Karl Ludwigstrasse 5-7.
Zadruga
ZAGREB, PreradoviČeva ul. 20.
Telefon br. 17-74.
Preporuča svoje prvorazredno
garantovano
povrća, cvijeća i gospodarkog bilja, te voćaka kao i sadenica.
CIJENI K šalje na zahtjev badava I
Nevarnost na potovanju vsled brezbrižnosti.
Kljub vednini poviškom prevoznih cen na že-leznicah, veča se promet po istih ter nastaja istočasno tudi večja nevarnost za trčenje in raztir- 1 jenje vlakov. Ob priliki manjše nesreče, ki se je zgodila pred kratkem, spomnil sem se na splošno znano Masletovo iznajdbo prot itrčenju in raztirjenju. Začudil sem se, da je bila nesreča kljub tej iznajdbi mogoča ter se informiral pri službujočem uradniku, jeli je mogoče varnostni signalni aparat pokvarjen. V moje izredno začudenje čujem od njega, da izuma še niso uvedli kljub temu, da je od prvega poizkusa, ki se je vršil na progi Ljubljana-Brezovica preteklo že skoro leto dni. Ta dogodljaj napotil me je k te- I mu, da sem obiskal v Ljubljani ženijalnega iz- I umiteija ter izvedel od njega stvari, ki so narav- j nost neverjetne toda morajo biti vseeno resnič- : ne, ker on kot železniški uradnik gotovo ne bo z napačnimi trditvami riskiral izgube službe, s katere dohodki se začasno preživlja.
Poizkusi na goraj omenjeni progi so pokazali naslednje uspehe: pri dveh po isti. progi nasprotno vozečih se vlakih, izproži priprava običajni železniški signal na „s t o j“. Za slučaj, da bi vlakovodja vsled megle, dima ali drugih zaprek znamenja ne opazil, povzroči varnostna priprava električnim potom zaporedne žvižge na lokomotivi, istočasno se začne tudi mehanično zaviranje vlaka, kar je velike važnosti posebno v slučaiu. da vlakovodja obnemore ali pa se mu prigodi kaka druga nesreča. Izum je izpopolnjen celo tako. da dovoljuje vlakom vožnjo, ako po- j trebno, tudi v nepravi smeri. Vsled pomanjkanja ; prostora ne bom opisoval drugih praktičnih iz- i j najdb, katere so že večinoma patentirane in po ! nekod že deloma upeljane, omenim naj le že ! goraj navedeno pripravo zoper raztirjenie, na- i pravo proti iskram iz strojnega dimnika, katera ' onemogoči požare po železnici in najnovejšo iz- ! i najdbo nekak Perpetuum mobile, ki bode izpod- : rinil vse na dosedanjih principih in teorijah izdelane gonilne stroje. (Opis slednjega sledi po končanem patentovanju.)
Sedaj pa preidem na kulturni škandal, kate- | j remu ni primere. Gornje izume ne bode kupilaj! naša država temveč inozemci. Upeljali jih bodo! povsod drugod, pri nas pa šele takrat, ko bode I ! dosegla škoda povzročena po železniških nesrečah par milijard. Takrat bode naša država pro- ;
I sila inozemce. da bi ji prodali patent najbrže za j i parstokrat večjo ceno kakor ji je na razpolago ! danes. In zakaj? 29. IX. 1919. ponudil je izumitelj ; kot dober Jugoslovan patent v nakup najprvo na- ; ši državi. Obljubil je celo. da bode počakal z prodajo patenta v druge države toliko časa, da bode isti pri nas uveden in, da bodemo imeli že mi koristi, med tem ko bodo drugi šele upelja-vaii. Železniški minister Draškovič je pogajanja : oz. rešitev pospeševal in ker je bilo vsled nejasnosti našega političnega položaja in kriz v vladah takojšnja rešitev nemogoča, povabil je izumitelja v Beograd ter se z njim dogovoril za podaljšanje roka. Izumitelj naj bi prevzel tudi i nadzorstvo nad državnimi delavnicami, kjer bi [ se novi stroji montirali. Na zahtevo vlade je moral oditi železniški minister Draškovič. po dr-! žavnih poslih v Pariz, od kjer se ni dalje časa vrnil. Takoj no njegovi vrnitvi pa je vlada pad-I la in železniško ministrstvo je prevzel mož. ki j nima niti najmanjše strokovne izobrazbe. Rok rešitve je potekel, izumitelj se je nahajal v stiskah, prosil je na vse strani za rešitev, itrgiral pri deželni vladi za Slovenijo itd. toda brez uspeha. Zadnje sredstvo, ki ga je uporabil, je bila odpoved ponudbe, kar je imelo za posledico, da so se v Beogradu potrudili vsaj toliko, da so pisali izumitelju naj še malo potrpi, ker rešitev vsled pomanjkanja uradništva ni mogoča. (Naše izvežba-no, delazmožno uradništvo, ki je bilo prestavljeno, oz. nastavljeno pri ministrstvu v Beogradu, prosilo Je zaporedno za zopetno premestitev oz. odpust, ker jim je večna neurejenost in protekci-jonizem presedal.) Izumitelj je preklical svojo od-ot>ved to pot. preklical jo je pozneje še dvakrat, ker se je prepričal, da je storila deželna vlada za Slovenijo vse kar je bilo v njeni moči. Ker pa na večkratne nujne brzojavke deželna vlada za Slovenijo niti odgovora ni dobila, primoran je bil izumitelj svojo ponudbo nepreklicno odpovedati ter je stavil patent na razpolago inozemskim reflektantom. Postopanje osrednje vlade z dema-
i PRH JDEUUS IliUIJI!
SAMOVEZA I OVRATNIKA
I Hrmlo LfSw@nst@in S
g Zagreb, Draškovičeva ul. 6. ■
■ ■
j Prva mita Šmita pmi jela
I (Malzkafiee) i ljuštenog Gerstla
odašilje svaku količinu postom j! kao i vagonima uz dnevnu cenu
JOVAN TOMIČ
Mitroviča (Srem).
TiW. sdrssa: JER1KÄE". .V. Telefon br. 37.
DJORDJE GRUJIČ
Cl NtiRALÄ El E Oti« ÄB bavi 86 8wlm *emel|-K NE Z MIL E Tl W A 13 ^klm proUvodim,.
FIS.UAa.KA5== Aprovizacije i veliki VES., emema -Banae konsumenti 1 š 111 e
direktne ponude.
6C@me treba
pšenieu, kukuruza, ječmena, masti, slaninu, suhog mesa i sve ostale zemaljske proizvode neka se obrati na priznatu protokolirann firmu
Jovan Tomič
Mitroviča (Srem).
Telegram adr. „Amerikanec”. Telef. br. 37.
Notier i drug
ZÄ^HEB Teto s—27. lika 25/1
sBHaaaB*aEnaBeeexEena»sseBEBeeeeseBn»nee«®e»eeHB
Prepornia svi telo Malte
Saeriiassksg mitim namjena: pisal sialevo, registrator-orniara, fotelja, onoarita n spise Ul
[loli - gareifnra gosporiskiis soba.
Pisaüb strojeva svil sestava. Strojeva za zbraiasje, kopiranje i
moteije,
Blagajoasisanib preti vatrlž provali
Vlastita sebaBÜka radieaa za
selb e h široki zasüecaiafiti straiwa.
Tovarna
J o s. Reich,
Ljubljana, Poljanski nasip 4. Podružnica: Šelenburgova ul. 3.
Barva vsakovrstno blago. — Kemično Čisti obleke. — Svetlolika ovratnike, zapestnice in srajce.
Podružnice: Maribor, Novornesto, Kočevje. Gosposka ulica štev. 38, Glavni trg štev. 39.
liispaiše oiožie
■"•m
proti naraščujoči konkurenci in izostajanju naročil je
9 5
dobra reklama!
-	'jiSI
Zahtevajte proračune!
Anončna ekspedicija M. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3.
Dijete treba krstiti.
Isto tako trebate za svoje proizvode i odgovarajuća imena. Ako Vam treba to-predmetnih savjeta, obrnite se s pouzdanjem na
* A! L O M A “
Ljubljana, Kongresni trg štev. 3.
Nudimo
svaku količino siciljanske bele tučene
SOLI
franko magacin Ljubljana, juta-vreče, gratis, roba zacarinjena. Ponudbe na
pod ,A. C/ na upravo.
Nakladnici pozor!
W Nacrte 'W
za moderne umjetničke razglednice preskrbljiva
„A L O M A“
Ljubljana, Kongresni trg 3.
čim izumiteljem je toliko bolj nepojmovljivo, ker ji jc bilo vendar dobro znano, da sta se Poljska in Čehoslovaška same oglasile s ponudbami za nakuo.
Vsak državljan ima pravico zahtevati, da store izvoljeni ali neizvoljeni voditelji države za osebno varnost vse kar ie v njihovi moči, isto-tako pa smejo vsi davkoplačevalci zahtevati, da se z državnim imetjem gospodari tako, da se posameznega državljana preveč ne obremenjuje. Povračilo škode, ki nastane vsled železniških nesreč na blagu in ljudeh pade vendar na vse.
„Croatia“
zavarovalna zadruga v Zagrebu, ustanovljena od mestne občine Zagreb leta 1884.
sprejema v elementarnem in življenskem oddelku vsakovrstna zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji in najmodernejšimi tarifi.
Zahtevajte prospekte
Prodaja Steinbeissove gozdne industrije v Bosni.
Dogodila se je zopet stvar, ki ni niti malo v j čast naši državni upravi šum in rud, Steinbeis- j sova podjetja, ki so bila pod državno upravo, in pri katerih je država udeležena s 85% glavnice, oziroma pri katerih je imela 85% delnic, se deloma prodajajo tujemu kapitalu. Zgodovina gospodarjenja s temi podjetji .po prevratu je tužna slika našega gospodarstva sploh. Zgodovina je na kratko nastopna:	Steinbeissovo podjetje je !
eno največjih gozdnih nodjetij v maši državi. V času avstroogrske monarhije je užival Steinbeiss vso podporo oblasti. Ko je bil otvorjen bosanski sabor, se je dvignila proti njemu velika opozi- j cija. odkrile so se neke nekorektnosti in so neki visoki uradniki odšli v pokoj. Vsled pritiska Bosancev je bil Steinbeiss prisiljen, da je prodal vladi 85% delnic podjetja. Vodil je podjetje še dalje, vlada pa je dobivala 85% dobička, pa tudi Steinbeiss je gotovo prišel na svoj račun. Ko je prišel prevrat, je bil Steinbeiss odstavljen, ker je bil Nemec iz Nemčije, in postavljena je bila državna uprava. Ta pa je gospodarila tako slabo, da je podjetje, ki je bilo prej zelo aktivno, propadlo. Koliko ie kriva nesposobnost in koliko zločin, se ne more vedeti. Sramota pa je, da se take stvari godijo brez reakcije. Namesto da bi se izvedla preiskava, da bi se ugotovili in kaznovali krivci, da se tako gospodarstvo onemogoči. pa se tako gospodarstvo še nadaljuje in se tudi druga podjetja puščajo pod državno upravo, dokler menda še druga ne bodo propadla, kakor n. pr. v Tesliču, Zenici itd.
Neki čas je šlo za to, da Steinbeissovo podjetje. kakor tudi Eisner & Ortliebovo ter podjetje Teslič prevzamejo naši denarni zavodi za okoli 500 milijonov kron. Naši denarni zavodi so bili pripravljeni, vlada pa, ako je tudi dala za to iniciativo, končno na to ni .pristala. Sedaj je stvar končno prišla tako daleč, da je Steinbeissovo podjetje pasivno za 25—26 milijonov kron in da sploh ne more nadaljevati dela, ako se mu ne priskoči na pomoč z denarnimi sredstvi. Vlada nima volje, zalagati denar v to podjetje, ki je popolnoma uničeno in se ga poizkuša rešiti na ta način, da bi ga oddala v eksploatacijo gospodu von Körnerju, Avstrijcu, in nekemu zagrebškemu denarnemu zavodu, ki je v dobrih zvezah s Hrvatsko zajednico. Ob enem prodaja vlada temu konzorciju 35% svojih delnic, tako da bi jih ostalo še 50%. Gospod von Körner ima poseben interes na Steinbeissovem podjetju, ker imajo njegovi lastni gozdovi večinoma slab les, Stein-beissovi pa dober in on namerava ta les mešati. Ko mu bodo Steinbeissovi gozdovi na ta način. omogočili eksport iz njegovih lastnih gozdv, jih ne bo potreboval več, potem bo pa naša vlada zopet lahko kupila od Kömerja svojih 35% delnic.
Najlepše na stvari pa je to, da je svoj čas Steinbeiss ponujal vladi, da bo on vodil posle dalje s starimi pogoji, t. j. da vladi ostane 85% delnic. Vlada pa je to ponudbo odklonila. Sedaj pa je prišel drug Švaba, ki nas je opeharil za naš narodni imetek in ki nima drugega interesa na teh podjetjih, kakor da jih bo eksploatiral v svoje osebne svrhe. Po našem mnenju ta pot ni niti pravilen niti korekten. Naša vlada bi morala v prvi vrsti pobrigati se, da najde domač kapital, ki bi bil pripravljen, prevzeti del tega podjetja. Ko bi takega ne bilo, potem naj bi izbirala med Steinbeissom, ki je bil svojčas z veliko ugodnejšimi pogoji pripravljen prevzeti ta posel, in von Körnerjem, tem bolj, ker prvi nima osebnih interesov in je znano, da so pogoji tem povoljnejši, čim več je tekmecev. Vsekakor pa stoji, da s tem končava tužen akt našega narodnega gospodarstva. za katerega je v prvi vrsti odgovoren minister za šume in rude, ki bi moral javnosti povedati vsaj motive, ki ga silijo k temu, da n roda ja naše narodno imetje v roke tujcev.
katere pošilja in daje vsa potrebna pisma in ustna pojasnila
Podružnica v Ljubljani, Stari trg številka 11. Sprejemajo sposobne potnike in zastopnike, katerim se nudi prilika velikega zaslužka.
Ne omalovažajte
vrijednosti modernih omota. Ukusna i fina oprema škatuljica, zavitaka i bočica, olakšava prodaju i ra-širuje krug konsumenata.
Ako želite o tome informacije, obratite se na „ALOMA“ Ljubljana, Kongresni trg 3.
Otroka je treba krstiti.
Istotako pa potrebujete za svoje izdelke tudi primerna imena. Ako potrebujete tozadevnih nasvetov, obrnite se zaupno na
„A L O M A“
Ljubljana, Kongresni trg 3.
Založniki pozor!
OSNUTKE
za moderne umetniške : razglednice skrbi :
„A L O M A“
Ljubljana, Kongresni trg 3.
Prevode
hrvatske, srpske (i u ćirilici), slovenske, češke, njemačke, engleske, francuske, talijanske priskrbljava 3	tačno i po solidnim cijenama
Anončna eksp. AL. MATELIČ,
LJUBLJANA, Kongresni trg 5t. 3.
Reklama deluje tudi če trgovec spi.
BRAĆA HIRŠLER
TRGOVINA
specijalne kole, manufakture i kratke roba
na veliko.
ZAGREB - GAJEVA UL. 1
JUGOSinVEMSKO trgovrCko diomiCko društvo
SUŠRK..........RI]EKR
PODRUŽNICA U ZAGREBU, MEDULIĆEVA ULICA BROJ 40.
Dionička glavnica 3 milijuna. Brz.:)U<30SLRVE-ZRGREB,
Bavi se importom inozemne i exporlom tuzemne robe. — Kupuje i prodaje: sve vrsti žitarica i vunu. Nudja na prodaju: Ulje jestivo la bez mirisa, mineralna ulja i benzinu. - -- -- -- - Reflektanti neka se obrate na gornju adresu u Zagrebu.
boja, takova, terpentina, firnisa i raznovrsne materijalne robe
Trgovina cigaretnog papira i dopisnica	Na veliko 1	Materijal za pisanje i r i s a n j e, tinte i. t d.
	lili	
firilmetedska saMato teiižara i papirna dl ZAGREB	Preradovitev trg broj 4		
EzaKsasM
central: GAR AGA
MODERNA MEHAN. RADIONA
Posjeduje više automobila i za daleke vožnje. Iznajmljuje garage za strane automobile. Najbolje svratiste automobila, opskrba sa benzinom, uljem i svim auto-djelovima. Skladište pneu-matika i zračnica sviju dimenzija. Zavod za parno vulkaniziranje, autogenično varenje i željezno in mjedno tokarenje. — Prima sve popravke automobila, motor - kotača, gospodarskih strojeva i drugih motora. — Cijene najpovoljnije, izradba brza.
Drugi odjel.
Gradjevna i umjetna bravarija. Prima sve gra-djevne i umjetne bravarske poslove, kao: oki-vanje prozora i vrata. Izradjuje razne željezne ograde, prozore, vrata i moderne štednjake te sve druge poslove po narudžbi. — Izradba čestita i brza uz umjerene cijene.
MIRKO KAFKA
ZAGREB :: Jelačičev trg 19
Telefon br. 22 - 28.
Na novo vpisane firme in izpremembe pri že vpisanih.
(Izvleček iz ,,Uradnega lista“.)
„Kreditni zavod za trgovino in industrijo, d..*' namen v točkah a—p „U, 1.“ (U. 1. 126/11., 30. X. 1920. — F. 1544, R. B. I. 136/1 in 2., — vpisana v trg. reg. 8. X. 1920).
„Triglav“, prometna d. d., s sedežem v Ljubljani, namen v točkah a—1 „Urad. 1.“ (U. 1. 126./II., 30. X. 20. — F. 1588, R. B. 141/1., vpis. 8. X. 20.)
„Konzervm tovarne“, d. z o. z. s sedežem na Vrhniki. (U. 1. 126./II., 30. X. 20. — F. 1556, R. C. I. 95/1., vpisana 8. X. 20.)
Erker & Čertaiič, Ljubljana. Izbrisana iz trg. reg. vsled razdružbe firme. (U. 1. 126./IL. 30. X. 20. — F. 1404. R. A. III. 63/2. — izbris. 18.
IX.	20.)
Anton Kunstek, Ljubljana, trg. z usnjem, čevlji in čevljarskimi potrebščinami. (U. 1. 126./IL. 30.
X.	20. F. 1431. R. A. III. 80/1. — vpis. 18. IX. 20.)
Anton Krisper, Ljubljana, trg. z manufak.. modnim, galant, in kolon, blagom na debelo. (U.
I.	126./II.. 30. X. 20. — F. 1434. R. A. III. 81/1. — vpis. 18. IX. 20.)
Papier & Arh, na Bledu, trg. z lesom. (U. 1. 126./
II.	, 30. X. 20. — F. 1472, R. A. III. 82/1. — vpis. 18. IX. 20.)
Karol grof Chorinsky, trg. z dežel, pridelki, v Gor. Radgoni. (U. 1. 126./II., 30. X. 20. — F. 874/20, R. A. I. 297/1. — vpis. v reg. za firme posam. trg. 4. IX. 20.)
Betka Lešnik, trg. z solnčniki, dežniki in palicami, v Mariboru. (U. 1. 126./IL, 30. X. 20. — F. 871/20., R. A. I. 295/1. — vpis. v reg. za posam. trg. 4. IX. 20.)
Franc PergdoU, trg. z živino, v Mariboru. (U. 1. 126./IL, 30. X. 20. — F. 872/20. R. A. I. 296/1. — vpis. 4. IX. 20.)
Marija Slamič, trg. s paoirjem in tob. trafika, v Mariboru. (U. 1. 126.711., 30. X. 20. •— F. 849/ 20.. R. A. L 294/L — vpis. 4. IX. 20.)
Anton Zentner, trg. z meš. blagom, v Mariboru. (U. 1. 126./IL, 30. X. 20. — F. 848/20., R. A. I. 293/1. — 4. IX. 20.)
Rodna gnida, društvo za nakup in prodajo zemljišč, d. z o. z., pri Sv. Lenartu, v Slov. Goricah. Izprememba: dostavek k druž. pogodbama. (U. 1. 126./II., 30. X. 20. — F. 892/20., R. C. 22/7. — vpis. 26. IX. 20.)
Posojilnica v Vojniku, r. z. z n. z. Izprememba točke 2. druž. pravil. (U. L 126./II., 30. X. 20. — F. 302/20.. zadr. I. 189/49. — vpis 16. IX. 26.)
Razno iz narodnega gospodarstva.
Zavarovanje davka pri uvozu in izvozu. S
sklepom gospodarsko finančnega odbora ministrov od 24. julija t. 1. (Službene Novine od 23. julija t. 1. št. 159) se je odredilo, da se od uvoznikov pri carinjenju poleg rednih carinskih dajatev pobira še 2% od fakturne vrednosti blaga kot zavarovanje davka, kolikor ne dokažejo s potrdilom pristojnega davčnega urada, da so plačali davek za zadnje četrtletje. Plačane vsote bo generalna direkcija carin vrnila strankam, ko prinesejo tozadevno potrdilo. Z ozirom na nesposobnost in delno neizvedljivost tega sklepa (pri delniških družbah in kjer davek za zadnje četrtletje še ni odmerjen), se je zahtevalo na pristojnem mestu, da se plačilo te davčne kavcije ukine.
Carinjenje poštnih zavojev za inozemstvo.
Dosedanja stilizacija čl. 20 carinsko-poštne-ga pravilnika od 31. avgusta t. 1. št. 365 bila je ne samo protislovna, temveč je naravnost onemogočala pošiljanje poštnih paketov v inozemstvo, ker se je zahtevalo, da mora pošiljatelj, ki ne stanuje v Jerajih, kjer so carinarne, prehodno dati paket ocariniti pri najbližjem carinskem uradu, in ga šele potem sme pošta sprejeti. Vsled tega se je zagrebška trgovska in obrtniška zbornica obrnila na poštno ministrstvo v Beogradu, ki je pritožbam ugodilo in izpremenilo tekst tega člena. Besedilo se sedaj glasi tako:
Prikladni darovi za zve prilike. KRASAN URES SOBA I UREDA.
veliko skladište
Pravi pirotski čili movL — Tvorevina narodnog umjeća. — Čisla vuna — Čilim može da se rabi s obiju strana.
S.mil,ZEE8, laS, Oklop
diolaA društvo za promet konoplje-li proizvoda M Zapreti, hleva 9
NUDJA
....m.i.mi.i.Mm.............••■•*•.«•«1
Veletrgovina košaračke, ei- E tarske, četkarske i drvene J robe, konopa i Spage E
JOSIP POPEU I Sili i
ZAGREB, Jealitar trg brej 21. |
Telefon broj 9-78.
im
jmm. Eoiiim uni
VeleltgoniBa lalaalmj-skotn i nSrnberšk. rebrni Veliko skladište dugmeta i krojačkih pribora, parfi-merija, cigaret-papira, biljaka, papira za police itd. Jeftine tene i solidna potvorba!
/(^ Prva 5) i Zagrebačka tvornica
\ igračaka
IN
I monillzer, Zagreli \
^ Jelačičev
Gradjevno poduzetništvu
Injat I Klila
Zagreb, Harticeva ni. 15.
Oskar Fuchs i drug		
© ©	Zagreb, Vlaška ul. 59 Telefon Intemrban 11—38 nadi sa svoga skladišta uz umjerene dnevne cijene raznovrstna	© ©
	kolonijalnu robu i kemičke proizvode na veliko.	
© i	Zahtijevajte cljenike!	©
otpreinla
poteita
BHBBIBBBHHR
r»ißHB5täBBSnaH2
i Mönarote ■
■
■
ta
GaaEEBBBeEEDAeiseBEBoežH&BEeeeeBBB
im
■
ZiBlEB, i
HM bral I/ i
Podružnice: PASSAU, WIEN IX , Ellsabethprom. 81.
ta
a
PS
n
13
B
n
n
Otprema i doprema robu svake vrsti sa vlastitim pratiocima. Stručna ocari- ■ njenja. Nabava dozvola za uvoz i izvoz.
B
s Brz. naslov: „UNIONIA“ ZAGREB- 5
™EBSHBBBailBBIIBBBBBBSBBBBBBBBBBBB8

IMPORT - EXPORT
GDJE? i
sa moža RübavIjsSä an naj*	™
povoljnija «ijen@: galanterijska i kratka roba. parfumerija, pisarniške i školske potrepštine, cigaret-BS	papir, prvovrstni kemifki	®
pgoizvodi itd. - - kod im-
porine firme samo	H
A.DUMA, ZAGREB, ILICA 47
tsEHSS
sasBi
Jureeić i Loočarlć
trgovina manufakturnom ::	i pletenom robom ::
Zagreb, Jelačičev trg 21
■5	Telefon broj 0 - 73.
5 ■«■■■■■■■BHasssseaeBKaBSHBss
■EBP	sa
Preradovišev. ul. 16
■
r=H
a
a
m
a
a
a
a
9
a
tu
a
s
ra
a
a
SIEEflE PLOSEE, PBELflH, BGLEBflLÄ MfELIHQ 11MBLG.
mmmm
paifiö RomiiEH
ZäSüEB, Dralkoviieva oiica 4.
KEBDIC S: TR1& ZAGREB
GOSPODARSKEM POTREPŠTINA S PROIZVODA
Ima na skladištu: GOSPODARSKIH STROJEVA kao: Plugova D5MN—D6MN i D7MN, plugova premetnjaka UW5, diagonal brana, elankovitih brana, livadnih brana, sječkara, runi za kukuruz, preša za grozdje, repara, vržilica ručnih, vjetrenjača, kosilica za travu i žito, grablje za sijeno, tieura, štrcaljki za vinograde,Austrija', žrvnjala itd. DECIMALNIH VAGA fabrikat Garvens, sa utezi. UMJETNIH GNOJIVA 16—20 °/o kosfänog superphosphata te VAPNA 2 A
GNOJENJE.
AMERiKANSKOG BENZINA ZA MOTORE. MINERALNIH ULJA, prvorazrednih engleskih i to: cvlind'-ovog i mašinskog ulja. KOLOMAZ la u buradi. — KUPUJE I PRODAJE sve vrsti žitarica, sočivica i sjemenja.
Dioniška glavnica	PODBUŽHICa:	Pričuvna zaklada
K 10,000.000*-	TOVARMIK	K 1,000.©©0*-
Telefon broj 15-25	:: Brzo avni naslovi KERDIČ - ZÄSBEB	
BRAĆA HIRŠLER
D. Ö. - ZAGREB
ftankopans!™ ii. 1. Telefon 4-85.
Dion. glavnica K 12,000.000. Res. „	„	6,000.000.
Telegram: *IMPEX\ Podružnice; BAKAR, tel. 7. BEOGRAD, Cika Ljubina t, tel. 263. — Telegr.: <IMPEX>. SPLIT, Dioklesijan. obala 15, tel. 2—46, telegr.: <Exporter>. Bavi se uvozom žitarica, manufakturne i industrijske robe.
xJ?!/"'-
a
a
a
a
n
a
13
n
n
G
B
E5
a
a
a
a
a
D
B
TRGOVINA
specijalne koža, manufakture I kratke robe na veliko.
D
a
a
□
a
a a □ a
a a a n a a a o □ a
ZAGREB - GAJEVA UL. 1
Preradovlcev. ul 16
liMiimie Sraltvo ia mmi teEopiii-lprEi*i!ie(a ‘ Zagrel, Milena 9
rt u d i
ii
iiEiiiiraira-
sM izlile, iii!9-
Eie, iiits.
Tiankoia al. 1?. Z8ÖHEB Telefon 23-26.
obavlja sve a baokovau strah spadajoče poslove "N oajkolaifaije, oročile: doznake sa ' sva mjesta Njemačke Aosirije, £e-hoslovačk« i Njemačke.
Prima wM]tik na M. klassa Intrija.
IMPORT EXPORT
notamaz, lastilo. toaletni	NABAVNO	bcje za sukna, bičeve, bičala,
sapuni, Sido!, grafit, cigaret, papir i tuljci, čm'rgel-papir,	vrel© m	te drage razne kolonijalne,::
	TRGOVCE!	o kemičke o a robe. y
J. Löwinser = Zagreb
Vlaška ul. 24.	Br*.: „Eiko“ Zagreb.


HRVATSKA INDUSTRIJA
	m		
	NAJVEĆE TVORNIČKO SKLADIŠTE PAPIRA KAO I SVEG PISAĆEG MATERIALA. Brz.: .Papirus". GAJEVA UL. 7	Telefon 14-38.		
	. w		
PAPIRA D.D.		ZAGREB	
BANKA I ZAVOD ZA OSIGURAVANJE
BEOGRADSKA ZADRUGA D. D.
Osigurava od štete požara i groma. — Osigurava životna osiguranja, osiguranja miraza ženskoj deci, kapital muškoj deci. - Osigurava protiv nezgoda.
Sve ovo obavlja i daje upute: Filiala „BEOGRADSKE ZADRUGE" u Zagrebu, Preradovičeva ulica broj 25. — (Telefon 12-54 i 5-75.)
Temeljna mUm siavaka a zlata DIb. 13,090.080. - Rez. fondovi a zlatu Din. 15,080.000. - Most imanja v zlatu Bin. 23,300.009.
Osnovana 1882. god.
Centrala u Beogradu u svojoj vlast, palati.

Filiale: ZAGREB,
Preradovičeva ulica 25, j|
SKOPLJE, SOLUN, NOVI SAD, SARA-JEVO, LJUBLJANA.
Znanega in pristnega
HALOŽANA
:	ima v zalogi :
Prva haloška trgovina z vinom
A. KORENJAK in drug,
Sv. Barbara v Halozah.
SUKNO
klobuke, čevlje, obleke, bluze, krila, plašče, perilo, se dobi najugodneje pri
R. STERMECKI, CELJE.
! Zahtevajte cenik !
,RDRIJfV Klančnik & Kompara
tovarna pohištva v Mariboru.
najmodernejši izdelki za vsestranske potrebe.
flmerikanske pisarniške opreme.
„DRAVA“
lesna trgovska in industrijska družba.
MARIBOR.
Brzojavi: Drava Maribor. Telefon: 256.
Manufaktura, konfekcija perilo na debelo:
MAX DURJAVA
Maribor, Gregorčičeva ulica št. 24.
Telef. int. 208.
Lastna mehan. delavnica za perilo in konfekcijo.
Maribor, Vetrinjska ulica 30.
Telefon 212.
Gradbeno podjetje, razpečavanje tehničnega in industrijskega materijala. Tehnični nasveti in zastopi.
„Pošiljatve za izvoz (z blagom domačega nroizvoda ali iz prostega prometa kraljevine) se morejo oddajati pri vkeh poštah v kraljevimi. Izvozne ekspedicije poštnih pošiljk morejo vršiti vse carinarnice v kraljevini. V krajih, v katerih sc nahajajo carinarnice, opravljajo izvozne ekspedicije pošiljale! sami tako, da izročijo pošti že ocarinjene in plombirane pošiljke. Carinske poštne deklaracije, ki spremljajo izvozne poštne pošiljatve. morajo carinarnice opremiti s pripombo: „Svobodno za izvoz“. Še le ko bo dobila pošta tako pošiliatev, se bo mogla odpraviti v inozemstvo. V krajih, kjer ni carinarnic, sprejemajo izvozne pošiljatve tamošnji poštni uradi in jih odpravljajo majbližji pošti, sjer se nahaja tudi carinarnica. na kateri pošti carinski organi izvršijo izvozno ekspedicijo. Pošte, na katerih se vrši izvozno carinjenje, so dolžne plačati . carinarnici vse potrebne carinkse dajatve. Obmejne (ore-kartiravajoče) pošte so dolžne od vsake izvozne pošiljatve zadržati no eno carinsko poštno deklaracijo in jih desetdnevno pošiljati izhodni carinarnici radi zbiranja statističnih podatkov o izvozu.“
Poraba motornih plugov v Romtmiii. Kakor poroča časopis „Dacia“. so na Pomunskem n od vodstvom višjih uradnikov poljedelskega in domenskega ministrstva vprizorili vzorno oranje z motornimi plugi. Navedeni časopis opozarja v tozadevnem članku, da je Romunija baš pravo polje za obširno porabo motornih plugov.
Romunska določila za uvoz. Romunsko finančno ministrstvo je dalo svojim carinarnicam nalog, da morajo za uvozna dovoljenja, ki so bila izdana pred 1. oktobrom, zaračunati oddajo od vrednosti in komisijsko takso 2% po uradnem kurzu 1.65 lejev za francoski frank. Za uvozna dovoljenja, ki so bila izdana po 1. oktobru, se računa oddaja vrednosti in komisijska oddaja no 2%, kakor ic kurz franka na javnem trgu. Ob enem se je odredilo, da se obravnava blago, ki prihaja iz Carigrada, samo na podlagi izpričevala o izvozu po pogodbeni tarifi.
Romunski izvoz za jesen 1920. Romunski trgovski ataše pri romunskem poslaništvu v Rimu je podal listu „Sole“ o sedanjem gospodarskem položaju Romunije in o italijansko-romun-skih trgovskih odnošajih nekatere še ne objav- j Ijcnc številke o romunski izvozni zmožnosit. Ro- | munija bo po tem vrgla sledeče množine blaga j na evropski trg: 400 vagonov pšenične moke, : 1200 vagonov koruze, 3500 rži, 5000 ječmena, 6000 ovsa, 100 vagonov olja iz solnčnih rož, 200 alkohola. 100 vagonov volovskih kož. 2000 asfalta, 20 do 30 govejih črev. 10 ribjega lima, 100 vagonov metelj, 5,000.000 komadov kož divjačine (od teh 4 milijone zajčjih kož), 7200 ton svetilnega olja, 48.000 vagonov bencina. 1000 vagonov oglja, 100 vagonov kalcija karbida, 500 vagonov lesa za resonančna tla. 200 vagonov klorovega apna, 200 vagonov suhih sljiv. 1000 vagonov krompirja, 20 milijonov kosov jajce, 2000 vagonov sadja. 500 vagonov vina. 100 vagonv marmelade, 80 do 100 vagonov ovčjega sira. razen tega pa še fižola, leče, jelk. prosa, otrobov, škroba, perja itd., katerih številk pa statistični j urad še ni zbral. Vsi ti proizvodi se bodo proda- i iali v lejih iz romunskih pristanišč Brada, Galac j in Konstanca po inozemskih cenah prištevši ca- j rino in izvozno pristojbino. -— Da označi tesne j gospodarske zveze Romunije in Italije, je po- -i udarjal trgovski ataše, da se bodo vsi ti pro- j dukti naiorei ponudili Italiji, p redno se bodo vrgli j na tuj trg, da bi iih italijanska vlada lahko iz- ' brala in zase reservirala.
Uvoz iz Belgije. Belgijsko poslaništvo v Beogradu javlja trgovski in obrtniški zbornici v Zagrebu. da je belgijska industrija sedaj v stanju izvrševati naročila iz inozemstva in da prihajajo pri tem v poštev vse obrtne panoge: tekstilna in usnjarska industrija, čevlji iz usnja, tobačni izdelki in pritikline, igrače, zlatarski izdelki, pisarniško pohištvo, steklarsko blago, sredstva za poliranje, kosmetični in parfumski medmeti, kavčuk. anilinske in druge barve. laki. eksplozivni nredmeti. farmacevtski preparati, fini keramični izdelki, metalurgični in fužinski proizvodi, železniški material, vsakovrstni motorji, poljedelski stroji in priprave, električne instalacije, materijal. orodje in telefonske ureditve. Te skupine imaio večinoma brezštevilne podskupine. Da sc olajša promet inozemstva z belgijskimi tovarnarji. naj so reflektanti obračajo na Office čom-mercial de VEtat. Bruzcllcs, Rue des Augustin n. z navedbo vrste blaga, ter bo ta urad posredoval zvezo z dotičnim! tovarnami. Dopisuje sc v vseh svetovnih jezikih.
Uvoz in izvoz mineralnih izdelkov, kemikalij in kemično-tehničnih proizvodov
I, MAROKKO
MARIBOR, Slovenska ulica št. 8
Korenspondira se v slovenskem, srbohrvatskem, francoskem, nemškem in italijanskem jeziku.
I. mariborska eksportna hiša
„LUNA“
Maribor, Slomškov trg 11
Izvoz na debelo in komisijska trgovina z galanterijo, pletenino, železnino in nirnberškim blagom.
t „Industrija“
Maribor, Meljska cesta 12.
Barve, laki, gumi, kem. teh. pridelki.
Tovarna za lepenko Sladki vrh
Centrala v Mariboru, Slovenska ul. 1. Brzojav: Papirus, Maribor. Telefon 156.
Avto-delavnicad7oz Celje
Specijalna delavnica za popravila avtomobilov, motornih koles in :: motornih vžigalnih naprav. ::
Zaloga avtomobilnih delov in potrebščin.
— Vulkaniziranje pnevmatike. —
Delavnica in garaža: Gosposka ulica 16 Ljubljanska cesta. ............= Telefon 107.	■ —-=
M. ROPAŠ, CELJE
ZALOGA KLAVIRJEV.
-»L'-Kv-
Popravila in uglaševanje klavirjev.
Vinska trgovina na debelo :	:	:
Celje, Gosposka ul. 6
„Hotel Balkan“.
Veletrgovina z barvami, laki in lesom vseh vrst
Agentura in komisijsko podjetje
Ivan Ferlež, Celje
NARODNI DOM.
Trgovina z južnim in domačim sadjem, kanditi in slaščicami
Kralja Petra c. 15.
vseh vrst ima vedno v zalogi
ŽARNICE
Karol Florjančič
Celje, Glavni trg 16.
Eksportna tvrdka
deželne pridelke
Anton Močnik
Celje, Glavni trg 8.
Celje, Prešernova ul. 5/11.
Modni salon
VIKTOR REICH
Obleke, toalete, plašči.
Minimalne cene lesa za izvoz iz Češkoslovaške.
Za Nemčijo 1 m3 mehkih krajnikov loko gozd 300 mark, 1 m8 mehkega lesa na vlačilec postavljen 350 mark.
Za Italijo: 1 m3 rezanega lesa I. vrste 260 lir, II. vrste 240 lir.
Za Francijo: I m3 v eksportnih dimenzijah iz Češke, Moravske in Šlezije 230 frankov, po tukajšnji meri iz Češke in Moravske 220 frankov, iz Slovaške 195 frankov.
Za Madžarsko: 1 m3 mehkega rezanega materijala brez kompenzacije 600 čeških kron, 1 m3 mehkega materijala proti kompenzaciji 550 čsl. kron, 1 m3 lesa za rudnike v izjemnih slučajih iz Čchoslovačke franko nakladalna postaja 180 čsl. kron. Iz Slovaške franko mejo 250 čsl. kron. 10.000 kg trdih drv za kurjavo proti kompenzaciji 2600 čsl. kron.
Za Avstrijo: 1 m3 rezanega materijala brez kompenzacije 850 čsl. kron. 1 m3 rezanega materijala proti komnenzaciji 800 čsl. kron.
Za Belgijo: 1 m3 rezanega materijala v eksportnih dimenzijah 220 belgijskih frankov. 1 m3 rezanega materijala v češki meri 210 belg. frankov. iz Slovaške v domači meri 190 belgijskih frankov.
Za Nizozemsko: 1 m3 stopov 50 hol. goldinarjev, iz Slovaške po domači meri 190 belgijskih frankov.
Za Švico: 1 m3 madriers in bisting 90 švicarskih frankov.
Za Anglijo: 1 m3 basting 6 do 10 m dolgih franko tovorna postaja sterl. 4.50, 1 m3 basting 6 do 10 m dolgih iz Slovaške 4 Sterlinge.
Nove izvozne pristojbine po 10.000 kg znašajo: za rezan les iz Češke, Moravske in Šlezije 700 čsl. kron. iz Slovaške 650 čsl. kron, za drva za kurjavo 5% fakturnega zneska.
Pismena pojasnila v naslednjih zadevah podaja ANONČNA EKSPEDICIJA, AL. MATELIČ, Ljubljana, Kongresni trg 3.
Iznajdba v železni stroki potrebna vsakemu kmetovalcu se proda. Iznajditelj bi bil pripravljen vstopiti -kot družabnik. (Pojasnila le pismeno.)
Trgovec in gostilničar potrebuje za nakup volne, katero v njegovem okraju tkalci v veliki množini potrebujejo — denarne opore. Dobi sc pod „J. K.“
Vprašanja in odgovori.
Pod to rubiko odgovarjamo brezplačno na vsa vprašanja, ki se tičejo trgovstva. Pisma morajo biti frankirana. Oni, ki želijo pismenega pojasnila, naj prilože zadostno število znamk. Pišite razločno in umljivo.
J. B. Zagreb.“ Špediter ni dolžan povračila.
„Hermes“. Vprašanje o varstvcnili znamkah sedaj še ni definitivno rešeno.
„V. R. C.“ Obrnite sc na pristojno glavarstvo.
„Železtiinar“. Obrnite sc „Jeklarno Ravne“ Koroško.
„7324“. Uvoz ni dovoljen.
„Slovenija“. Glej „Jugoslovansko borzo“ št. 12.
„K. Plakat“. Najbolje, da litografirate, kliše predrag.
„Fran S.“ Obrnite sc na „Zvezo industrijccv“ Ljubljana.
„Takoj“. Najbolje dvostavni način.
„Gratis“. Anončna pisarna ne zaračuna dražje — dobite isti popust kot pri listu samem, ugodnost je ta, da odpadejo vse pisarije, ki jih mesto vas oskrbi pisarna.
„H. G. K." Izvoz aspirina in pyramidona iz Avstrije prepovedan.
„Komisija“. Izvozna carina dovoljena.
„Špekulacija“. Zagrebška borza izdaja tozadevne „Službene tečajnice“.
„Akademik“. Trgovska akademija bi se morala že otvoriti, na so najbrže nanjo pozabili, ker so volitve pred durmi.
„88“. Tak zakon nam je neznan.
„L L Sarajevo“. „Kapital in P. Č.“ Vaše dopise rešimo pismeno.
„Bogovič L.“ Nerazumljivo, prosimo, ponovite razločneje.
„ S 15.“ Obrnite sc na poštno upravo.
„Telefon“. Vse izpremembe so priobčene v „Jugoslovanski borzi“.
„Kolportaža“ ne spada v delokrog knjigo-tržtva.
„A. J. v K“ razstava vzorcev v Trstu doživela fijasko.
„Božič“. Vprašajte pri Pludinovi borzi, Praha.
Prvovrstno kuhinjo in najboljša vina ima gostilna
Pri grozdu
na Dečkovem trgu
v Celju.
Veletrgovina z deželnimi pridelki
Ivan Ravnihar
Kamenolom Čezlake in Josipdol
Kamnoseška industrijska družba v Celju
Delavnica: Rarlagova ulica. Mojstrska dela, velika izbira.
Pisarniške potrebščine
na debelo in drobno dobite naiugodneje pri
Janko Bovha
najboljše izvedbe oddaja po nizkih cenah
„čevljarska zadruga“ Celje, Narodni dom.
Čevlje
Priznano dobra
dalmatinska vina
ima v zalogi
IVAN MATKOVIČ
Celje, Glavni trg št. 8.
„ALOMA“
plakati in reklamne risbe
imajo
najboljši uspeh!
I
I
I
razmnožuje strojno i mo Disanje (ristiejote) putem neiz-rabljive, dakle nikada nado-mjestka potrebne stakl. plošče
Zabtievajte cjenik i uzorke raznovrsnoga tiska
Glavno zastupstvo za cijelu kraljeviuu SHS
GRADIŠČE ŠTEV. 10
Prestave
slovenske, hrvaške, srbske (tudi v cirilici), češke, nemške, angleške, francoske in italijanske oskrbi točno in po solidnih cenah
Anončna eksp. AL. MATELIČ,
LJUBLJANA, Kongresni trg št. 3.
•l-iHZSS StB Bti.EBHBB
I SMl S
» TELEFON BR. 24-75	■
■$BEeEBEEBBEBEB
Poljsko, povrćno i travno
sjemenje ö'ä
pouzdano lijepe vrsti cvjetnog sjemenja, zatim ptičlje hrane mješane, zdrave i čiste dobije se na veliko i malo u trgovini sjemenja
„SEH0“ Zagreb, Bakačevaul.3.


1 U METU’PLAKATE' 1 iPEKLAMNE-RI/BE' I |0/TtUTKE«VAR/TV- I .iZMAMKETMEMA-ĐL' I PLOHE' MODERNO' I
ovojhiho-etikete I
JWEJE-O/KRBI-J I
XJUBUANA.
KOHG^E/NmG^
Čitajte
„Jugoslovansko borzo“.
Hali oglasi.
Rabljene steklenice od
Eau de Cologne kupuje po najvišjih cenah drogerija I. C. Kotar, Ljubljana, Wolfova ul. 3.
Klobuke, moške in ženske, sprejema v popravilo ter iste prekroji v najmodernejše oblike tovarna FR. CERAR, Stob, pošta Domžale pri Ljubljani. Kupujemo laneno seme vsako količino. Sever & Komp., Ljubljana.
ZOBOTREBEI
(ČAČKALICE)

iz prvovrstnega krojenega hrastovega lesa za vino in žganje ima v zalogi
Ivan Steudte,
sodar, PTUJ.
1 Veletrgovina * stakla I porculana, svjetiljaka, ogledala, okvira itd.
IME, m M.
Telefon 1227.
j Tele m	Brzojavi:
F Staklana GROSS, MGREB.
K
Željezo Heljmia
I Imademo na skladištu stalno I više vagona željeza i željezne I robe, pa molimo trgovce, da J se u slučaju potrebe na nas I obrate. — Opačić, Zotman 1 I Pavlica, trgovina želj. robe I na veliko, Zagreb, Jurišičeva ul. 3. - Tel. 12-39. - Brzojavi: j OPACIC, Zagreb, Jurišičev».
Vlastelinstvo
prodaje 300 hi izvrst-nog, bijelog, starog kal-ničkog vina, vlastitog proizvoda. — Upiti kot DR. GORJAN, Zagreb, Akademički trg br. 1.
r
Violine
talijanske, francuske i njemačke u velikom izboru
Atelier muzičkih instrumenata
Svetolik Paščan
ZAGBEB, Ilica 5. - Oktogon.
HERBR
Zadruga za izkoriččivanje ljekovitog bilja, korenja te plodina s. o. j.
Trgovina biljevnih drogi i proizvoda na veliko i malo.
Tel 16-26 ISPI) TeUHB
Juriiičeva ul. 18. Palmotifeva 10.
I
Ivan Mastnak,
trgovec in modni salon za gospode
Celje, Kralja Petra cesta št. 15.
Trgovina z urami in zlatnino F. ČUDEN, Ljubljana, Prešernova ul. 1.
Najuspešnejše orožje
proti konkurenci je
dobra reklama!
Zahtevajte proračune!
ANONĆNA EKSPEDICIJA
AL. MATELIČ
Ljubljana, Kongresni trg št. 3.
JADRANSKA BANKA
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJUBLJANA, Maribor, Matkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji ----s v tu- in inozemstvu. ==
li GROYER SIR
(hljebovi 5 - 7 kg)
K TRAPISTSKI SIR
	(5-7 hljeb, čini 5 kg)	
1	razašilje postom i	1
:=	željeznicom uz u-	#
1	mjerene dnevne	#
i s	cijene	§:
mljekarna i sirarna
j. n e 8 ni «n, kohEinieu,
H. Trebar -
Sv. Petra cesta 6.
terpentlnovo čistilo za čevlje razpošilja glavna zaloga
Uubliana
Telet. 539.
S
Ja
KrauthackeriJean
pecari i graditelji štednjaka. Vlastito skladište peći
Zagreb, Nikolićeva ul. 15 i Ilica 12.
Preuzima sve vrsti radnja novih peći i štednjaka. Specijalno za pregradbe za konstruiranih peći i štednjaka kao i sve vrsti popravke uz najpovoljnije cijene i uz jamstvo.

I lar - Ljiljana
Tovarniška zaloga papirja in razglednic. — Najfinejša galanterija.
mmmmmummm
i ELEKTROSi
■ URED ZA ELEKTRIČNU ■ S INDUSTRIJU I POGON
S
«
VLADIMIR ÜOVAfC
ZAGREB Frankopaffiskaul.S
Telefon lnterurb.3-31 - Brzojavi s „Eleklronovak“ Zegreb
URED JU JE i Efaktiina centale I sva vrsti pogona sa električnu rasvletu i prenos siie itd.
Delikatesna, špecerijska in kolonijalna trgovina
M. FON
Ljubljana, Stari trg 6.
V zalogi: žganje in vino vseh vrst, riž, kava in drugo raznovrstno blago. Postrežba solidna in točna. Najnižje cene.
nijitelilil UKilmli prti tiraj i
UNDERWOOD
dobije se odmah kod
THE REX CO., Ljubljana
Gradišče štev. 10 Gradišče štev. 10.
Kod većib narudžaba popast.
100 000 m svinjskih črev
iz lastne čistilnice odda
Ivan Zaff
v Podbrežju pri Mariboru.
	
Franc Dolenc, veletrgovina špecerijskega in kolonijalnega blaga. Zaloga špirita, žganja, deželnih pridelkov in la portland - cementa. — Podružnica BLED, KRANJ, GORIČE.	J. Piliovil Dol« in BOl Sffir'«,. 7. Splošno mizarstvo.
	
B.Čvaričara drogerija Ljubljana, Šelenbnrg. ni. 5.	Martin Žuran se priporoča za sobno slikarska dela v mestu in na deželi. Ljubljana,Mestni trg 12.
Ifirnis
pravi laneni nudi
1*888 SEI & KOI L**
Hedžet & Koritnik, Ljubljana as
Veletrgovina manufakturnega blaga — Frančiškanska ulica štev. 4.
Dobiva ponajveč iz Anglije v velikih množinah raznovrstno volneno, modno in perilno blago.
Telefon interurban štev. 75.
Tel. 386.
Tel. 386.
Maribor, Gosposka ulica 38,
trgovina z galanterijskim blagom na debelo
nudi po znatno znižanih cenah: Cigaretni papir in stročnice znamke „ALTESE“. — Čistilo in voščilo za čevlje znamke „FOX“. — Kalodont, razni pisemski papir, ključavnice za košare in razno drugo galanterijsko blago.