FOTtnina plačana v gotovini

LETO XVII JUNIJ 19 3 9
Dr. Branko Vrčon: Za naše duse^ nagega duha, in na^o voljo / Iva Breščak: Jost Poštenjak — patron alfajske bolnišnice / A. Kiiprin: Močnejša kot smrt I Anica Ć crne j: Viničarka / Angela Vode: Hrvatske žene, na katere srno ponosni / Pavla Hočei^ar: Lady Aherdeenove ni xtec / TÄata Pirnat: Francoske žene za dvig rojstev v Franciji / Milica Miron: Pisma iz Sarajeva / Umetnost I Javni dogodki, ki morajo zanimati tudi zen-e / Naše iene pri delu I Po ženskem svetu / Nove knjige / Priloge: Naš dom, Modna priloga in krojna pola
Varuj in neguj stroje zobe, dvakratna dan s:
^ Chlorodont zobna pasto
Najboljše blago za moške obleke in površnike za spomlad in poletje Vam nudi
Domače blago, ki konkurira s prvovrstnim inozemskim
. Teokarović & Co.
Ljubljana, Woifova ulica štev. 10
Malino vec	se dobi na malo in veliko
	V lekarni
pristen, naraven,	dr. €.Picc®Ss
s čistim sladkor-	Ljubljana
jem vkuhan	nasproti Nebotičnika
I
Vse cenj. gg. naročnice, ki ste zaostale z naročnino, dobite danes v listu položuico. Prosimo Vas, poslužite se položnice v najbližjih dneh, da je ne založite, kakor ste založile ono, ki smo Vam jo priložili ob novem letu. Ne odlašajte, ker nam s tem le povzročate nepotrebne težkoče. Kdor ne more poslati za celo leto, naj pošlje vsaj polovico naročnine, toda to pa prav gotovo !
Uprava
T'"" "	Letna naroinina za list z gospodinjsko prilogo «N„ä
dom», modno pnlop m krojno polo z ročnimi deli znaäa dm	poljelna din	öetrl-
ir^l. r m' S'^t!"?^	^^	= P"!"®" «Naš dom» ali san.«
pnlo|e	Za Italijo L,s	posamezna številka UtZSO; za ostalo inozemstvo
tfm . Bačun postne hramlnice v LjuUjani štev. 14.004. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Tavcaiieva ulica 12/11. Telefon štev. 52-80. Izdaja Konzorcij Zensld Svet v LjuUjani. Za kon-
zorcij m uredništvo odgovorna Milka Martelanc. T,ska tiskarna Veit in drug, dniiba'z o.Vir, pošta Domžale. (Predstavnik Peter Veit, Vir.)
LJUBLJANA • LETO XVII. • JUNIJ 1939
Za naše duše, našega duha in našo voljo
D r. B r ank o v r C on
A'e oglašam se kot pedagog. Izjemen položaja v katerem smo se znašli skupno z mnogimi narodi Evrope, občutek, da čakajo tudi nas kakor mnoge druge še težke preizkušnje zrelosti, ter končno zavest, da nam nalagajo sedanji resni časi vedno večje naloge — to so bili nagibi, ki so me napotili, da sem se odzval povabilu uredništva <Aenskega sveta» in napisal nekaj besed o vprašanju narodne in državljanske vzgoje.
Mnogi so prav danes poklicani, da store v pogledu nacionalne in državljanske vzgoje našega naroda svojo dolžnost, malo pa tako izvoljenih kakor naše žene, dekleta in matere, ki jim je poverjena najlepša in naj-plemenitejSa naloga — nega duše. Zanjo jim po pravici lahko zavidamo vsi, ki se plemenitosti, pa tudi odgovornosti te naloge zavedamo.
Mishm, da se nam to delo prikazuje danes kot naša prva nujnost in v enako svetli luči kakor v onih polpreteklih časih, ko smo se morali ped za pedjo boriti za svoje narodne pravice in tako rekoč sproti dokazovati svetu, da je tudi nam kot enakovrednemu članu v družini narodov odmerjeno mesto pod soncem. Težka je bila naša pretekla borba z močnejšim nasprotnikom, vendar pa je bila končno kronana z uspehom, ki ga je vreden zrel narod: z ustanovitvijo narodne države kot najvišjim izrazom vseh zdravih teženj zavednih po'e-dinc ev in zavednega naroda. V misli na to borbo in njen končni uspeh ne moremo nikdar pozabiti ali prezreti velikega in vzvišenega dela naše žene, naših deklet in našiJi mater. One so ob pravem času pripravile naše duše in vso našo notranjost za veliki praznik Vstajenja.
Dogodki na svetovni pozornici so nas po dvajsetih letih .•svobodnega življenja znova postavili pred podobne naloge, kakor smo jih v svoji odločni volji po samoohrani morali vršiti in izvrševati nekoč, le da se je sedaj potrebi po pravi nacionalni vzgoji pridružila še potreba po enako močni državljanski vzgoji našega naroda. Morda je dvajset let v svobodi prav v tem pogledu poteklo brez prave koristi. To pa menda zato, ker ob vstopu v novo narodno življenje najbrž nismo dovolj jasno čutili, da se boj za naš obstoj z os-vobod.itvijo še ni končal. Veliki preizkušnji ob prehodu iz suženj-slva v svobodo se je tako že v dveh desetletjih samostojnosti pridružila nova, še večja preizkušnja, ki naj dokončno nam in vsemu svetu potrdi, da smo bili zares vredni velikega, največjega narodnega doživetja: popolne
121.
' :hdvx>ärje-'iTi~s iem fu'äi'-^
" i '^'lniiiri-iini.	.	-	v '	V :•'" ■
' ■ : . 'Ta'pfeizkuhiiä -fß.	zadela byigbi^^^
üami vrtd:j:udt mnögi zrclejh narbdi'.jKrstavljeni fi'riiä- najtiizji ' irelostni' : , i\:p!t i; svoji zgu'/in /ui.	,. : " . ; \ ■	i!- 'i- 'v T'■
Metöde-, s.katerimi se-Äanes: izvaja pritisk ria narbde pöd nepösr'edmm \ .'udarom sovražnih sit, so povsem.drxtgaänS od nekdanjih, kiše še niso rho^le' posluževati velikih tehniških pridobitev- nakh dmykakor raiha in vseh dry-,
■	gih pnpomoekov organizirane sodobne, propagande. Iz najrazbčne^jSih m-i.ov in- v- vseh rnogocih jezikih se, danes usipl]e- v- svet strup zxzpelfivih, a .
-preračunanih i.n lazmh hesed^.kina] uspavaj a dide. neodpornih ah za. take : preizkusnj.e-dithä- In. živcev nepripravljenih narodov:: T:o ]e. danes do- vseh,
■	podrobno.iti izdelan sutern. posebne -vrste :x)Svajanja naroduu: osvajanja z,
■	twvidmm,. a-zatv .toliko bolj -nevarnim:, pridobivanjem in ■ «mehčanjem» dusy kt na] pripravi, tla.za vse -nadaljnje morebitne Osvojitve -i- : ■. ' '" ; . •
Ta stiup se danes pretaka po vbej Ei ropi m po vsem svetu ne le i . .shrmnmh.curkih.in potokih, temveč ze v .rekdh in cela veletokih: Povsod
-	i^ce uglajemh. -.strMg z;a-svoj-e nemoteno-prelivanje. lake uglajene struge-.
■	pa so:mnj sama mLacne-dtise -rwodjromih ah za take preizkušnje nepripravy l-jenih :nar-0[lai>-i.- K ] -e r s-t -a- na rod ni .duh. % n n aro ä n .a o d. •
.'.-p._o;r n:.D s:t-.j..a.k--.a:~^. i n-- -pa k a s-ta' p o v s-od , k j e r:::j-e ■ m o i - • -:-n. a . n a.t o d n a . s-ajn-^oz a-v e-S-f - —■ - tam - zr-a t.a k.v ■-, r o dri j t ■ s,od o b ri-B:g:.a Str.u.p-a, k i ' n a j. po č a s.i u-mr t rv :i-č i : n.a.- ■ .r.o.de..^. n i. u g l a.j e-n i h - s tr u g-. V nacionalno in državna samoza----lestnih poedincih in- aarodih je mfezitev. proti.tem poplavam podobna na-rmmim.oviram -proti hudourniškemu-rušenju.- .:■..-.	: -■' '
;. / -Brez.pravega spoznanja te naj-vedje nevarnosti nasih dni se. proti. njej-seveda- -ne moremo uspesno zavarovati-in tudt. ne latiti pobujnnja-njenih ■ pogubnih učinkov. -a r o d, k:i se n-evarnosti -svoje- du-Ji-O v-ii.e p o gube. .n e za-ve d. a , :.j e . n a.p ol že i z-g-u b.i-l .L I a . -.po d. ..s eb o.J., .l.z-g li-b.i I je- sv-o-j.e. r a v n ov e-s'j:e y- - ž. -n j.rin --p.a.. t.ii.d.i. p-r.e p. Q.t r.B b n-O-h lad no kr v n o S t'-tn- mtrn & p-r s o J a sv o.f e g a n e.v-.a r n-eg-a p o:I o ž a pa. Takrtapd.. že-tzpndne-, š-em. narod lahko, reši -konene pogube.-, samo-še ■-^■ ■sreta:. :, :,-Sr:eci m 'golemu ■' . naključju, pa samozavesten narod nikoli ne'izroča svoje usodvA : - ■ ■ - . .
-Kjer ■s.ta-nacionalnä m državljanska vzgoja.-napravtla i'z poedincev na- -
■	pOruseBe stebre narodne in,- državne zgradbe, tam se- dulzovna rtmja-ty0-'!P-- -narodov in. držav sploh ne. more pojaviti. - Zato nam spoznanje duhovmh rievar-nosti .nasih nalaga kot iiuso. naj-vtšjo dolžnost skrb.'m pravo^-c.asno zavarovanje- riasih - d. u š pred-sti:upemmi ■zunänj'uni.jiplivl^ skrb- za.
. okrepitev, našega- d uha , da bo.vzdrzal :sirahotno. 'i<voj.n:o živcev»,-kv že-d/vja nad.Evropo .m- ostahm -svelorn, ter končno-skrb-. za-ojacanje- naše na- .
-	.rodne- v a.l-j o.,, da.bomo sproti .in z. uspehom: odbijali vse .pa.ikme -uspa-:
122.
-.mnja naše notrarijostL kot-prtx^-stopn^	V tem je.
dones pO mo]C problem na^e nanonalnr in drzailjanshe i'Zg.oje
■	■ Vsi smo danes odgovorni, da ta: problem rgsimo tako, kakor to ustreza: jiašini narodnim m državnim interesom. Bdobno M bjl.o dzgoimqarqe rra dolžnosti države. K a d ar -g r e. z n. 7 a c.:e nye --n a-sre ga-d u h-a od pof n o st i: p r o 11 s kod Ij l vi rn vpliv.om o.d.zunaj-, s inov si in vsak-zaseddLžri-i š t or i t L s v o_j o d a t-t no .yt. ■Naše'iene lahko najdej.o tu svojo nafprirddndjšg'zaposlitev ■kakör.heknp. Gotovo bodo 'storile .to-v tavest-i, da v orožju še tako' temeljito, priprav-■
■	Ijeni narodi lahko podleže jo nasprotniku, po duhu krepki In .sqmözav'estiio vzgojeni'ijarodi pa ne:rnorejö mk-omür po	: ...	■■
Just Poštenjak — patpwn alSajske bolnišnice
. .Tust.Pöätenjat'se'.jS roiHrS'/mestu"-Alfi,, .tam -v iažetkii našega stoletja. y .hiši sla. .'. bili že; dve^iodrasii deHici.;; tako so čakali.ž.o.nelcai.l.et.na.it ,oče je gaje 3:azi'e.seli-l ; ku-.samega -Mtesijej^Sei-avno hi^-bil- deŽek.-.oddaleč .'taliQ -lep -in' močan; ■kot;Sta-bili s.voj.čas- ob, • . fojslvii oVe'.deklici; A.faiitič je iWi svetlo- Ä : ždav'faka- žcr na-.xlkaz;:
yqščena;;snh^ in-riapeta -ko,-sam papir. .Zato jajie .je .(rfe/.gle.daj.oč	--
njen po-jieki .višji sili. nagnil'.k'svoji-^žeiii iii'ji ^zaupal :■ «Ko.d.or.a-šte; ga -bomo;^ttidirali-. Hočeni, da postane .državni.nslužbeneo». je .s-\'ečano-^	- .-. ,	-,-..
B'il--je.'sain oBčiliski, äuga Se ijia.-svojili. mladih, let..-tjubil . je defe^ ■\'e.iitn6 in- točno-kp. navi ta ura... Spoštoval in .'cenil je-.predstöjnxke,':.'yendär iim .je tlela- na . .djiii, dnše-iškra sovraštva do tjstili,.ki "so, dospeli tja^'-kariior se oil z.ljndskogolskč -iz'obrazbp'-.ni mogel povzpeli. Kot'.oče; j e..£am" sebi. obljubil, da.b.o dosegel;, sin-to, česar, ni mogel-.o'li."
-	Očetov^.-.želja--ill i-y-o-lia-^sta-; obve-ljali.--;.-■-■'./-'. ; -■";"'.
.- J.usrje d'orastei;.kč) je. izdelÜ: Ij-iidske'š'ole, so ga zjipis.ali,'y girtinažijo. Bit.je .velijc.,-;
■	süb-'iri-' d.olg dečko.; ■ .üjegova. .ltQza na- obrazu se ni- "bila-'od- ,rbjstv.a..;ža las. izpremcnila.'..:--; ■;.ö^ala.,j'e. bel.Q .-rumenkasto yoščeiia,,su'b&;-in^	papir.: S' svetlo..mg.drirni. o.čini . ' je zid 'zvesl'a iir vdano -v- S5,'0)e.-.ii&tplj e': pridiio Se ■ je. učil- iri-.ft'opiI .bi bil tudi ..na touye'rzd..
; -'siko-bi rtm ne'Ijil'a'ünirla'mät	bii;öböM:knialii'..pö. nje-ni 'sm
'-s .-:te-boj,,isin; iiio.j?.-..,
Kioliko lepib-upov .šeiii zidal, lia tvojo.bodö^ost .. Zdaj .pa pojd^ za zmirom, proč.in. .. rtič; fl.e. V.em;.. ka-j;ba s-'tebi^., tabo ,je,:ta™.al,.ih'.'tožil Iust6v,.Vče, ji'a,.smrtni.'p()stelji.. .
■	-Prav, ob .takem tarnanju.'pa.'je prišlo .Üst6 dm ,.pisrli'b, ,ki; je pomirilo stajega očeta ,kakör sa.ma angelska tolažba. 'Star očetov prij'atelj, iislu&eiiec ..na rhinistršl:^™ v daljrii
; p're^tq-lnioiir je. pisal j da.--j'tj star; da gre-v pokoj in-.da. naj..prid.e,Iust. jia njegovo-mest.o... "• • -Noyjöf. je.pddalj.Sala štardnm življte	ledniSt^; Sjnchljal se je;svojemu ^inu;;' ,
.■včasili, ga.-j.e,. gledal feSnö.:.in boječje',- s-slovesijim;, „spoštljivim gIasöra.:Mu'i,e'. govoril .p „■važnosti službe,, kj ;mu .jö,rbQdp.^poyer^lt:; ..«Just .n«	ii'alpgf; te -čakaijo-in velUte, ■
. .odgpjoiTipsti-ti '.bddp zaupali. -š0le'-'i;n'aš'r. Ž.yest6 iii pokoriio.jubOgaj, - -poiiižnč) in pošteno ojjrayljaj-.syaje delo in poniisli; .da danes hi nrp'tiefriogočega-,. .. lakeni mestii„kot fäka tebe, .pj-idej.O iislližbenci še. do predsednika.vlade. ;. in taki, ki ,še. slioro'bi rekel,'pišati ne ziiajo!» je počasi, važno in polihoma-dostavil., -.; ■■ - ■ , «Kakšno službo.ima vaš prijatelj v 'ministrstX'U?»-.je pohlevno -vprašal Jušt očeta.'.-. ^
-	«-Na-ministrslvü je!; . .»'je.z.važtiiiii, občudovanja polnim glasom odgovoril oče, . se -zagledal v. bodočo" veliko' in sijaj.iip siripvp. kariero .— in V takšnih" izanj . nepopisno'. »■n:l; sanjal; je umrl. '	. ' ''	.	.. ■" '
- ^ "	" V -^ ■.	'.123:
čez teden dni po oCetovi sinrti je Just odpotoval proti prestolnici v svoje novo' življenje. Star očelov prijatelj mu je poveril svoje mesto v ministrstvu in je odpotoval" na deželo v pravično zasluženi pokoj po tridesetletnem službovanju.
Kaj in liakžna je Mla Justova služba v tem ministrstvu, je težko povedali.
Neizmerno velika palača je to ministrstvo; stavba je podobna niajlinemu hribčku, brezštevilne sobe se vrste druga za drugo kot kapelice v križevem potu: okoli in okoli hribčka so postavljene, vsaka ima svojo številko, liodiš in hodiš in skoro jim ni konca; tniden si, predno dospeš na vrhunec tega hribčka: lam sloji velika dvorana, katere okna gledajo po vsej državi — tam se določa in odloča.'
Samoposebi j,e umevno, da na? Just ni stopil v tisto dvorano. Namestili so ga ob «vznožju hribčka» v eno izmed brezštevilnih .sob; prav za prav še soba ni bila to, le hodnik, ki je imel okno obrnjeno na dvorišče; velika miza je stala ob oknu in zraven te mize je sedel Just.
Velilio in šumno mesto, ogromno poslopje, prva služba — vse to je .Tusta spočetka zjnešalo. Ker je bil že po nartivi tih, lioječ, molčeč in samosvoj, se je prav razveselil, da so mu dali «svoj urad», kakor ga je on sam med sabo zadovoljno imenoval. Ne bi mu bilo prijetno sedeti kje .v tistih sobah, ki so se vrstile diiiga za drugo, kjer jo stala miza ob mizi, zraven pa sedel uradnik, ki bi gotovo z veseljem opazoval njegovo začetniško nerodnost v poslovanju, ga drezal z opazkami in motil z vsakovrstnimi vprašanji. Vso te neprijetne okoliščino so mu bile prihranjene; zato je .Tust s tem večjim veseljem stopil v novo službo in vzljubil delo iz vse dušo, kakor mu je ukazovala njegova zvesta in vdana nrav. Da bi mu bila božja milo.st naklonjena in bi blagoslovila njegov težki začetek, je šel Just prvi dan, predno je stopil na delo, k ,maši, izpovedi in obhajilu. Tako je ves čist na duši in na telesu sedel na hodnik k veliki pisalni mizi in pričel z delom.
Že ob početku je z radostjo opazil, da delo, ki so mn ga poverili, ni bilo naporno. Na mizi pred njim so se vsak dan kopičile mape raznovrstnih barv: prinašali so jih tja iz uradov; nanje je moral Just zapisovati številke različnih drugih uradov, ki so se vrstili drug za drugim in kamor jih jo moral Just nositi.
V	teh mapah so bile listine, popisane z lepo, mnogokrat tndi z okorno pisavo. Bile SQ prošnje ustanov, društev, mest, občin in tudi posameznih državljanov; prihajale so iz vseh delov širne države; govorile so o ntalih in velikih potrebah posameznika in skupino.
Po dolgem času poslovanja v svojem uradu na hodniku se je Just včasih v strahu toliko opogumil, da je čital vsebino marsikatero izmed leh prošenj. Žalostne podobe so mu stopale pred oči: nepreskrbljena in bolna deca, brez staršev in brez strehe; pozabljeni ranjenci in invalidi; ubožne in oddaljene vasi,, skrite v hribovju in razprostrte na ravnem med smrdečimi malaričnimi mlakužami; polje, uničeno ob povodnji, žlahtni pridelki, od nevihte in toče razbiti, od suše sežgani; razdrta, bolezni in greha polna predmestja; izgubljena in lačna, v brezposelnosti živeča mladina, ..
V	takih trenutkih, po takem čitailju se je Just zamišljen in potrt zagledal skozi okno in pred njegovimi očmi ni več stala lepa domovina z zelenimi planinami, snežnimi gorami in žitnimi polji; otroci niso imeli na licu brezskrbnega smehljaja, odrasli niso poznali ne sreče ne dobrote . . . izginila so sončna mesta, vasi in pokrajine, in nad vsem je ležala samo megla, skrb in trpljenje.
Iz takih občutkov se je Justu porodilo spoznanje. Ljubezen in natančnost, s katero je dotlej opravljal svoj posel, se je podvojila; tako je začel smatrati svoje delo kot neke vrste poslanstvo. Kolikor sta mu dopitščali boječa nrav in,skromno uradniško mesto, se je počasi začel zanimati za reševanje in usodo teh prošenj.
Ko se je bil nekega dne ustavil pri enem izmed neštovilnih uradnikov v neštevilnih sobah, mu kakor običajno položil na mizo nujno prošnjo, se s toplo zaupnostjo, nagnil in namignil uradniku, naj pospeši prošnjo in jo takoj pošlje v drugi urad — je uradnik le prilumal z glavo in dalje čital komunistično lotjigo, ki je ležala v odprti miznici.
Ko je naslednji dan spet prinesel drugo nujno prošnjo in jo priporočil drugeipu uradniku, se mu je ta zaupno nasmehnil, pomežiknil z levim očesom, odprl polo papirja
124.
••sk-boVsp^l-ill.'liniHa sanje	v:'. '"L'.-	""•V-.' r'?:--:^- 'r'^:^/'-''-^'')^
iV^/Vr.^fea-^iii oH^	"'V'--''V''^:'	■'••^'••V'"-'-'"'" -'Č^V''
Kvne^^sj jjrej^^	jičko	J
-V^ž-nti^prpsn-j6 /'f§'poŠtapU":še-'"k tisti^ii^'ari^iđniku;"';' Sa--' gA._vprašal^.ö6je' ie -.od'pqslftt•'
'ärtigl: lixad,'.'jist' hm' -jo;-}^;-Tir^äni^'-iib:^ •jroit'^in' p^'-po^i^žil^n«,.
•	/da"	-Äe," nit9.r6'l.östati praziläj'-tä^jti'-cc^. ■ •'•pride 'do Imii-trole. ga laliUb- vpi'aääjp,- kaj -oti_spl'oli.-dela j ".■.."Justa-jte 'ppJ^ad-la-sv^t-a.jGfa;- '
;kfir-razJFiiid^T'.b-i'Sft.bTl, a s'e!.je	;•	; •; .	. '!
;	poiaiöj'e Li'"}o--J:)il;.pa\li^-ko'•■^--r'. v.';	' ':V.
. '"v* Vriiil"'siuč'a^	'•videl'ižirezaVttfi^ko^H&^j:;:PqIq^^^
■	jilu 'j'^'iia nxizo- dVe'-uiapi /s-.pa^ošnjaiiii. ih'.ga pohleyira •vjpra'š;al;.;66-' je --že / izročil • dal'j©;' •pro^iije,;ki-«nui. jih .je b.il-.pjiiiesel • tedlibiii. ..Ijradiii-k •]eijialomamb. naciigiijl -na/le'-;
njiiH'blV.äip.iij m-^gvedaiV/^'a-^'-p«^
':hii'š1fte oöposlatl naprej? PovedH sem. ;
■	,■'- ".«Kadar"-bo polica;pölnäj>>;-3e..odgpyoril; uradnik'^	. .. '	-•. ". Ju&t;-se"j£ ozid" —^n.a•'poUci^}ć. bilo. prostoj^sije za 'in. ve6 t•äfcih^lilap^ >
<<jn"-kda-j imiši-it-ej da'^-Bo pblna'^».	r i• - ]
, ■■' :'. \<<Üe2"':n-6jcäj ■ ifle^sšcfeV iy'^'bez^ pol -let-a..:'_.;iTL6£da;^'z ''eiip Ijötp»,. jc ^rä'alcr^^i-QÖ/c^go--
V"; • - /V - - : •'	' • • < - 'V- •
.	.netKj.'.i^'eseeey-?.-	\>> §o"'ićr'ražliuđil Just'-'iit'-ki'i-iTni.'' ;
' rjö Ä.vigiiila v.-'öbraz,. ''«Kaj yain.'msfe'ni'ppvqdälj da'jc. slvär važnal* ! . . Izredno', vazrla- .
•	GVe 'y.a poinpč petim/družmamljudem,., ki. jim je "zgorela, vas F.. .I)ajte sem! , . . • .l)ajtc'spm!'jc-.l^iear Just.,.	:v"..
. . •• • Jvopica urad-hikov gd" je'.bbkrpžila, 'Nekdo"je-,liudp izdkrjČal nad.' iijini,'da je • Justn .-' kar_sap6 vzelp in-'ga- potlačilo'"k .tlpiii; Žgrozili.: sp. se •md. n}imr češ,- da .jiin '^ieda--I).od-. •prste in "vohuni ;•• :da' liaj- o'pravlja -ppsel, 'ki 'mu .je" poverjen,- in n-aj-'.se -ne.-yiika "v sl.v'ari/;.:
■	,krmiti- ne.-'gredo" iQaf ;.V''/naj--se-brjga za. .syaj.e- delo=.	ga Ijodöinaziian.iK'-i'n: bO;
he^o . •s.'.Juslu jii 9lafnili-'b"?secli,^'"veČ-iz üst.'GJ«
•	'Tüm'^9 V'§fe.''d.bpöldTie-:;{>r?me't.aval niape.in larlial'.j'e^zp'.	' . "'.^ •/: V..'" ' • '
. •■ Prepričari-.je/bil, da je" -rav^ial pray, in-pe^^teitö.' Obljubil, si jfe," d'a .'jih - pojde itakoj'' ••• pppoldnp- naznanit. PoVedai -bo, kališne ixesn'age" in nesramnosti rišejo 'in kako' lenarijo. '• '. <-'NjiK- p0sljejd,_pr£)č' üi-'JiH yrzejp-iz službe,.;\,n.jib'.,ne-.rücna!» je natihpma pr^eiil Xu^fin
Ko je-pa prišlo" pC)poldn.e in'se. je .namenil, "da pojde in izvrši tOj kar ši fe oblj.ubil, - • se je ustrašil syöjQg-a süleipa" kakor "n-ajliujšega greha"; Vest.ga je.zapekla in"T^ačel si-, p'člla'ti, da-ito, kar.namerava,.'ni praV. Nartlab se Je'odloćil.' da'ra.]e.'sajn' zapusti službo,.-..kakor da. bi komu .Hco.dil.;. Ta pbd^av'estna' odločitev-'ga :je-pomirila. ..Vendai" je .komaj-.' 6a-kal,-da p'ride veče;*,ih. bo doma.vse-natančiib ih V' miru p-'emislil;.'	• _ '• - -• ' ".
.' Ali 'večer mani prines'cl -dozorelih in'mirnih -mi&li. Kpjö.zaspal, sd- ga' obiskale ' _ hude .sanje; HocH-i-je jia razrušenih, pogorfehh vas^i "in" videl,.trume; lačnih ljudi'.in- slikal -' jok.,d-ece .';. . ß'olrii. so i-z'lego.yali-rokfe in^ga prosili-pomoči.'. , .".J.ust je-sLoka-1 v--s"iut iiv''rad;'' bi SB.'bjl- žbudir^^ p'a še j.e- zgodilo., k.akor. da bi.-po^ledalo rlanj- milosti-':polno okd -Vse.-:^ -•.-
■	..ipčgpčiiega v . } 'sđnjč^'sa^se'n.Euuah.spi-eineni XuH je .sedel -prL:šyo.ji .mizi."na--hodfii-ku;_-
. "^^vT'-0bi-lb/odprto -in kakoi-' rla -bi ga-sgmo.najlepš.e -rožiiatp. jutro ,bbiskalo-j se je -.šv.etlbba-.-■..-.razlila- po.-vsem. hudmku-. ..• ..-Skozi oknO je" stopiT b-eli 'angelj" Vžel-je.iz mize.pred" iijini
■■	■■	■ ■ ■ 125 ■
muznierno sldaclnico barvanih map s prožnjami in jih položil .Tustu na glayb. «Zđaj hriili . 2 menoj», je rekel angel. In Just je iibogal in žel la njim. Nič nista šla skozi IjriäzäLe-■ vilne sobe in urade, pač pa sta stopala po samih zlatih, širokih stopnicah in že .sta bila ' v svetli dvorani, kjer so sedeli sami minirtri. Angel je vzel Justu breme z .glavo, podajal
■ je ministrom-prošnje iz map in ti so podpisavali, reševali.. .	; '
* ■ ■
Jiislu so se zdele tiste sanje kakor iz neba poslani ukaz.
Ves proživljen je vstal, se oblekel in se napotil spet v urad.	.■.■..
Srd in maščevanje, dvomi iii misli, da bi zapustil službo — vse to je izginilo in iz ' .srca je .■spet žarela sama dobrota, sama usmiljenost in človekoljubje ... In tudi ves Jiistov .obraz je bil, kakor da ga obžarja božja resnica. «Sam Bog mi je po svojem angelu.raz- , udel in me 0p07,0ril, naj ostanem v službi, kjer sem, da pomorem ubogim in trpečim. In ' pomagal jim bom, tudi čo hi moral umreti . . . Sam Bog mi ukazuje . . .» jo šepetal Just sam sebi, ko je šel v palačo ministrstva.,
Sedel je k svoji mizi na hodniku, razvrstil predse mape in začel pisati nanje "številke" uradov, kamor so bile mape namenjene. Odprl je vsako.mapo in pogledal toi- prečital,- ' zakaj gre. Odložil jih je že lepo število, a pri eni je zamišljen obstal. Cital je z okorno pisavo napisano prošnjo, naslovljeno na ministrstva za javna dela. S prav tako okorno pisavo so bili na tej prošnji podpisani pismonoša, tajnik., župan in več vaščanov jz vasi ■ Bela. Podpisani so v prošnji razlagali nad vse žalostno stanje ljudske šole. Poslopje je' prastaro in na pol podrto, in šolarjem je pretila nevarnost, da se bo stavba zrušila in jih
presunljiv klic: «Na pomoč! Na pomoč!»
.Tusta so te besede presunilc: roke so se mu tresle in zameglile so se mu oči od solz. Polisnil je mapo s prošnjo vred v mižnico. Vse dopoldne je bil razburjen in se je nešto- ' lokrat pomotil v svojih tako enostavnih poslih. Premišljeval je, kako in kaj naj ukrene s listo prošnjo. Pravilno bi bilo, da bi jo nesel uradniku v sobo štev. 40 — a Justa je kar groza spreletela, ko se je spomnil, da bo isti uradnik, ki ga je prejšnji dan oštel, porinil prošnjo na polico med druge listine, ki so čakale tam že mesece in mesece na rešitev. Zagledal se je v dolgi križev pot, ki čaka prošnjo: iz sobe štev. 40 pojde v sobo štev. 41; potom v sobo štev. 42 . . . 43 . . . Jusl je štel in v glavi se mu je zvrtelo, kakor , , da bi se lista šola nanj sesula . . . Popoldne je bil nemiren, da še nikoli tako. Neštetokrat je že prečital prošnjo in jo spet zaklenil v miznico. Šele pod večer se mu je zasvetila pravična misel. Spomnil se je na jutranje sanje, na angela, ki ga je vodil po stopnicah.... gor ... gor ... v dvorano do samih ministrov . . . Just je pogledal naslov na prošnji; tam ■ je bilo zapisano: Ministrstvo za javna dela. «Zdaj vem, kam moram iti», je vzkliknil na glas. Potisnil je mapo pod pazduho in hitel čez hodnike, jo ubral naravnost po stopnicah gor v dvorano, kjer je sedel čisto sam minister ekscelenca Cece.
(Dalje prih.)
Močnejša kot smrt
Ruski spisal A. K n p r i n, prev. Pavla Hočevar
«Zbogom . . .»
«Oh, ne, dragi moj ... Ne reci mi zbogom ... Na svidenje . . .»
«Zbogom ...»
«Torej . . . nikoli več?»
«Saj sama veš . . . Zbogom.»
«Nikoli več?»
Ni vedel, kaj bi odgovoril na to strastno vprašanje. Vesel je bil, da lahko odpotuje in končno vendar prekine to mučno triletno zvezo, ki mu že preseda, toda nejasno čustvo usmiljenja mu ni dalo, da bi bil krut.
126.
Gleclal jo je od zgoraj, s plo,ščadi: tam spodaj je stala, tako majhna in žalostna, s lako z^nanim. tužnim licem, v isti davno znani obleki .. . Spomnil se je-aforizma nekega znanoga šaljivca: «Beg (^esto"zmaguje v ljubezni.»	. •	.
•Nestrpno je rekel:	• --	_ ..	• ' . • .
«Čemu se neprestano' vznemirjaš za ,enb in. isto stvar? Mar nisva-oba sprevidela, da je'ločitev neizbežna?» •	•
Komaj slišno mu je,odgovorila:
«Da.-Ti si to želel .. .»
•«Pa Li? Ali nisi pred kratkim privolila? Ali ti ni dovolj ponižaiija, ki smo ga vsi Ij'ije pretrpeli v tem zakonu?»
Ona molči. Njegove, misli nehote 'primerjajo njen pogled z razumnim in vdanim psom,-ki ga je razjarjeni gospodar pravkar pretepel.
Zvonec zopet pozvanja, na kratko, na dolgo, pa zopet utihne, nato se oglasijo irije ' počasni/ glasni udarci dnig za drugim.	, •
On stopi dol, ona si dvigne tančico za poslovilni poljub. Hipoma pa se nečesa spomni in odstopi.
«Dragi moj», zašepeta in težko diha. «Dragi moj ... še zadnjo prošnjo ...»
«Kaj?»
«Sedaj se bova,ločila.. . . 'Za vedno. Vem, da me nimaš več rad . . . vendar . . podari ;nii ,še eno izro . .'. Vidiš — sedaj manjka še četrt do enajstih. Obljubi mi, da se boš nocoj o polnoči spomnil name . . . Kajne, to ti ne bo težko?»
On se zasmeje.
«Dobro. To mi ne bo prav nič težko. Pa zakaj si to želiš?»
«Mi obljubiš?»
«Da. Obljubim ti. Samo — zakaj me to prosiš?»
«Ali vidiš? Ob istom Časn. prav isto minuto in sekundo bom jaz mislila nate. Mislila" bom z vsem naporom volje, z vso močjo ljubezni. Kako bom vedela? Morda volja ne pozna -razdalje — in se bova le videla.»
«Kako čudno govoriš?»
«Ne pozabi, obljubil si mi! . . .»
«Izpolnil bom. Bodi mirna.»
«Ali boš mislil name, močno, globoko, strastno?»
«Da. da. Zbogom.»
«Na svidenje .. .»	n •
Sedel'je v knpeju in nehote sledil ritmičnemu ropotu koles . . . Čudno veselo čustvo svobode mu je skoro hipno izginilo iz duše in se umaknilo nepričakovani, medli,'ne-' znosni žalosti. Neka skrivnosLna sila mu je z neizprosno jasnostjo klicala v spomin najmanjše in najneznatnejšc podrobnosti tega romana, ki se je pravkar dokončal, ko je z. olajšanjem prečital njegovo zadnjo stran. Kako to, da mu ne gresta iz misli tisti dve čndni vrstici velikega pesnika:
čim dalje ti žalost nad časi minulimi traja,
tem večja nje moč — prav kot pri vinu — postaja.
Bilo je okoli polnoči.
Ritem koles, miganje rdeče zavese na svetilki in nervozni signali lokomotive so ga motili, da ni mogel zaspati. . . Njegova misel pa se je čimdalje bolj vztrajno vračala k žcilostni, mali, davno znani, zapuščeni ženi. Sedaj bi ta ponosni, svobodoljubni človek dal tudi svoj ponos in svojo svobodo, da bi mogel vsaj za trenutek videti svojo zapuščeno ženo. Nenadoma odpre oči, kakor da bi se prebudil iz trenutne dremavice — pred seboj-zagleda njo, sedečo na divanu, pokrilo s platnenim jn-egrinjalom . . . Nič mu ne govori, le oči njene glodajo % neskončno ljubeznijo in molčečim očitanjem.
«Kdo si? Kaj delaš tukaj?» zakriči in skoči s sedeža. Ona pa žalostno povesi glavo in naglo izgine, kakor da se je razpršila v predjutranjo meglo.
Drugi dan je izvedel, da se je zastrupila, ko se je odpeljal iz mesta.
127.
Vintčarka
^'iM'nip^a'jČe'r^n.^
■l^au^xebf.rymed}trfe-.šk'vžpenja:
■	:s-težkp iriotiko na-r.auiiff^, '. -.V.
zJnafinini oirxjköm oh. rp/ri. .. , -.I :in d-inanpim -pod.:-srepm,l,	-i'.
. M-.otl: ntipöra ifepeSe.- i..-'. i-, '('Q;,:säj bt.šii li e^	. ,
ođrsrkai.'):	. . ■'■ - ^V ■ ■'
Takoye ji'd^lo. mčenja', ' . Tako.ae'je davno nekje.-.': ■ : '\ i.rji;no-ž!vI:jp}ij.e Xetcelo:. ■■■ - V	■,
■'Tako še }i dnevi-vrstijo,: "■ '"'.-"'.' vko.se jrv delu^.skrbi- : • 'm v\tr.pki'-ljubezni-dtrö'ci, r.ödijo.- :i .
Ni-stara in tildi rnlada ni.: ■ ' V- zemljo j^. 'zakopala	. ..
.' inladöst in-inoči,..-.■ '■ ■' -.. ' V trlo;. M:rnste..od_nje... ■.:'"..- .
■	in.-d.rii^.m. rodi-	. : '. Zdaj je kot trta jeseni ': . sključena,, vsa izsušena,.': Komaj še rnati in .žena. ■■ ...
Nedi!lje:So drobni spomini:
pratike. -V njej- šo^fdeči.''sv'elniki.. - Spomini; vidijo, mater ; ■ j,u.:molitvi, rie: :gh -jnotiki,-. . . j V./ . Vidifo-iudi ■ o6eiai> ''- '■'■" -'■ . :'■ '' ■■■ viniča.rja, ki so mii v .praznik ' '.;■: ■ rokavi zravnani, .	• ,
; lasje- pocešarii::in suknja, ■i.ctp.eta .- .•'. ■-.
V nedeljah se spušča v dolino .z majhnim otrokom, ob roki' '■. ' in z drugim pod srcem: po vero, po moč, po kapljo utehe. . . za-bolečino. ' -
Po'rnaši sä vzpenja '-: ■	.
tiha in trudna navkreber... . - . ; Takti-se 'ji svetla nedelja konča, ■ lako se ji Leden začenja..- ■ '. '' -
.12&
Hrviäii^c lene. iia katere smo iiono5»m
;•■".• '/^nttiiö'.jiev .da-'tnia' IVraiškiVli^-afsId^-iiarod-
•	r.'clö .lepö'.'razS^ilb: küiet^kij 'gibaiije «T^r-vatski ■■■■ß f'l jački-pökr et'» V v'-V;. ■ okviru . • t^gä' • g iL üii ja
' 'iinajcxfHryatje'^'-raznc-' ustaiiov-e;._.kät:eT-il'i-. ye» .
•	.vodijo, 'knietje. sÄmi,:. .clii. -sa;ni '-o dio čaj.o. -o, • ppt-rel] ah-' •• in . kori sti b • .y' /:-f:eii>-ult0ii'Oyah". org-anižicanih "skupm;" ifem ' •.:]c TGlik.a. predrtost-.-pVG(l--,takimi. '.öTgäiiizacir
>• zakup zgolj, ljudje; .vJd 'so- aiii;'ža" Vs^-.Imj^ega• kot" za,-- vod• ■•.sLvo;' k^^ke^a 'pokreta-.- "N^i eii'i'.i'sfraiii'.-se" tak'i:-sam.oštojni^. kmetj'e". izögn'öjo"' izkorišče-'-
•	yal;ć.eii^;:'-p.a-'-drugi" straiii' je pa ;sanlostoiTi6; •\dclo rit/'odlQcanije Oildštiiili- koTisfih zelö po-
■ fi^no tnr, OTiir)gq(5a,._ cl'a'se "človek- 'dokoplfe' do" vižp-bfažlbe. ''do las'tn'e presoje-' ter
•	«ki" liiii '--oMogoča •neprisilj.cno ■;.4nstopati;- v: /-i^virosti-. "pa. ;do';;lo"g-iČnega "izrav^
•	/z^}Vja;'-,laštn-i:TL'	«l^-rvats-ki seljački, po-.
•	joieb). jf •'•dui- zato.-že'. mho.gO' niož--iz svojih vrsti' "'Ki. -moi'efo;. -pOvse-ni •• samostojno. v.oditi:
■•«yüjo^^aj'cdMiGO; •Dhj se'Nedavno-j-e".bila• .prireditev, •lia.'katein'sö-nj.isi^	kniet-';
. ski"-pisatelji' samouki, med' katerimi' je -pač
•	:najl>olj, -zrian kmetšJd--.pisatclj^.M.-Mi^foWrf» .. '",';P-Eav. tako;;.kakor ';mož'j0,'_.se' 'pa '.v • hrvat-
Ifraetskenr 'g-ibanju aireljavljajo. tudi ■^Vj'e' Tudi .pri*jnas je^zn zadruga-.'<<,(t'0Sp'0-" .'fUtpyka.-,5'lQga>>j ^ki'-. ima 'povsod tudi' žeriska" "	jkjer.saiüosf^ 'delujej.o.;čia-.
nicn te,organizacije.. 'IValpga/žrnskib poyer-.. jeni'stet-.'jfe, -vzbujati v .žoiii.-.sniisšl- .ža javTiO" •rlelq ter jp poučiti .o'.vsem,'kar. je. potrebno -.žeiii kot'-gpsppdiriji iii'.-ma,teri ter kot članici hrvatskega naroda in - človeške .drnžb'e... To .;dosfjza .ä ''pciniieniim ;pro.grainom-:' ž gospö^. •■\flfDj-s'ki.lri.i''-sola?öi iir točaji,. z •žbbl-jš'e'vanjera;"
-v^'lastnem dom,u' in na ^'asi;. v. ta •..iiame"n. -se. prirejajo., tudi higijenski -teČaj.i:" •d.aljo-z,''urejevanfem 'yxtoV-'in-':7JTOTjsfe\'<injem
.Vg0s}^odiri"}štpvj -ž'-gojenjoTri.- dojTiace'pbi;ti',;'pri
"z ■■'oTajleyalri.i'rni sredstvi.'-.z - ožjim',- so-
•	.delovanjem-'šole in doma, .kar liaj Omogoča ' "' l^o.lj^o 'vzgojo ,otr-oX:.. ter''z..izbaijševanjem-."/.eninega položaja-im Vasj .v" vsakem i^ogledu. ; lir-vatski	lalta-''izobrazba■'Wi -par-
•	trebna, 'saj'; kaše. .statistika,. da je v "savski-. . banoyini>.65-,00Ö^ .gpfpo'darstev,. .ki" ".jib upräv:
-■ Ijäjö-^zefie-, --kar' pdiheii'lj-.'da, ^-iipravlja--'žeii-ir-^ " :\vs'akb.peto-;gosp6da-rst'v.p'i^^	^ '".■.' •;
Tildi "med hrvatskimi/kmtts-länü žcn-UjUi v-" j'e" yöö" takihi"	'tem'i.i^-"da'|iin_'n'i. :•.;.
,:- da.jiil. '-niliče pobude,-/dvi-giiile nad' ppvpre^"ne ••■"••. rkjiietice s'ö '".stöjpilör.v "vodiläe "vrste '.&vb|i'h .- • ." sester." "Med, temi 'j^■".■rla^b61j^-zhä-na. 'JT-iii^-rt .Mfl^bcečj'-kmetdca knjiićvniea- in--.gQ'vo.r"jiic?'a;"-.] Ona. jie^ pre.đav'ar.ona/gdVoTi; .Nje^e be'Vedft • '■ jiišO/ lepb- razpprerjen«..•^-•..•toda'^yši.•- jo:'-pV-;.. • • sluzjo ■bt-e?; diJia\	'b.eSede ttV:' •
. '.izira.aličeiia.'ites'nica o vasi,': o kuetski-zöftl-.o..'... '•;n.jo'ncm. trplie^ij"-?' -pP o - njenem' Krepe-":;'' ;'neiijti-pö. lepsern Ixjljsem^-ži.vI.j.enj.Li.- Zu'--. " - hleV^ ŠVe(lübe '.ižobrazbe jji. kmhel
•	kajti od- tega!..'fe'^.bdvisTio. -'boljžc'.-zivlj'enj'e " -kniotske 'žene,. Kakor .je'-videti,' ni -.biVa'^vi; / ;
'. 'soko-iizobrn^^'-ia 'zagrebška inlelektual-kA,..k-i .=•' ,•' ie;zahleva,la h.a.] nej'nsrnßiVO'stirhfVüUlzß žeh'el", j' .niarvTČ^^o .bile to'.'ienć iz '.vasi.!.-kakor iVIärä'-Mato^'nc iii dru'gc.'nj'cne-'vrstiii'c'e. 'Otia:; ;
•	jo., bili! . tis.ta.^ki'-.ijö" prepqto'v'alä;. Podravje.-r"i Darmacijo, Liko' ter -Bosno in. -rierčeg.Ovino? r'"
•.in se je povsod "jDribli žala • S'\'oj'iin. s"esfi:am^-' -.-.pögledala dp "dna .y. njihöv.o' bed'a, pa 'sprejela; •"..' .-..vašo'fnjthoye" b.ese'de; .-fsPoučite Viiaš/. -d'a" si".'', •'•bö'mo' lepše- uredile ži.v.lienje'.>>:'^afp: 'pa ^o^':' ■.vo"ri "Mai-^a mestnim "izobražerikžHn:: •strana je'. naŠa, dpiiip'v^na.-prostj-and" je .p.olje-; ' : dela v jijej-. A tii näj ysak člela, vsak pa"'svö-jem znanju in sposobnosti. Tisti, ki so. lio-";. id-ili • v ■ 'žolo..'' naj' narodu" viricjo ohiDi,.' kar • šb.. • ■'sami pridobili^v"šoli. "^'as' in-me.što inoi-atii"- . .korakati skuj^aj!»	.."'•.• '
/Ali IVTara Matočce nr edina propagatorica ;• ■Juiielske.- prosv-ete'.. Po.- njerii.- .poti "strt.p^jip. -.aa.} ... :dnige-'žene, .od- katerih je- posebno' zaniml.va". . ■lyiarijn,' Žmirič-.iz ]3iačaniča y -'Dalmaciji, Kot mala.deklica jo ostala zgodaj sama^ brez^
•	očeta' iir ."mat-e.re: ••Takrat,-" to .-j^ /bilo^ .pr^fl '..:• ' '.svetp-t'iio'-VojivO-T^.-.je •bila-.v;iijeni-';\'.asi-n.eka-j" '"•
hezaslilanega. že,.sama'-;i3i3Šer; .da.bl*.se-. tiVdi-."';--; ženska" irčila Eitati/in. pisr-iti^ To sp'smatrali . ' za/sriunoto. -Toda 'kljub Leitiiu-ije Marija-z-. . zavistjo, v-srcu .poslušala isvojega sti-ica.'k'o'. je "bral iz svetega pisma .:in' drugih knj.ig. . _
•	.Skrivaj ""jp-'T^dno sledila- bfaii'V,;ki:.5e:Je. 'ii^il ' . iz početnice. Kadar je niogla. ln\i j.o skrivaj .
.. vzeü'.knjig.q, poskilžala'toliko- časa. da-je • -
12«)
šlo. Tuđi pisati se je hotela naučiti. Ker si pa ni upala prositi brata, da-bi ji posodil tablico in črtalo, je zarisavala črke V Kamenje. Ko'se-je poročila, se niti svojemu možu ni upala povedati, da zna brati in pisati. Šele leta 1926. ko je sama napisala in poslala prošnjo za amnestijo svojega nioža iu drugiK kmetov, je odkrila vsej vasi, da zna
čitati-in pisati. Poteni je naučila Več deklet iz vasi-tei--svojega moža in še devet drugib-■ kmetov čitati in pisati. Sedaj, pa nči petero otrok — poleg, obilega dela, ki gä mora opravljati kot kmečka, gospodinja.
Tako prepi-oste kmetske žene samo odstra-' njajp predsodke ter utirajo presveti pof. v
Lady Aberdeenove ni več
Pavla Hočt
22. aprila popoldne so v Aberdeenu, sli-. koviti pokrajini severne Škotske, položili v
■	rodbinskd grobnico SSletuo ženo, ki so jo v dubu spremljale na zadnji poti žene po vseh pi-estoluicah sveta. Tudi naša .Tugoslo-
■	vanska ženska zveza je imela prav ob uri pogreba v Beogradu žalno svečanost v spomin svoje, drage prijateljice Lady Aberdee-
■	novo, dolgoletne predsednice .MŽZ.
.. Življenjska pot te žene je bila dolga, razgibana, polna dela, ljubezni, notranje skladnosti in uspeha. Osebne bede, razočaranj, -borb ji življenje ni vsiljevalo; njeno pojmovanje' socialnih iu drugih nalog je izviralo iz čutečega srca, velike duše in jasnega razuma. Bila je med onimi redkimi poedinci, - katerih veličina se ni razvijala ob neizprosnosti lastnega trpljenja, marveč sredi največje družinske sreče, skladnosti in življenjskega blagostanja. Kot hčerka ugledne in napredne aristokratsko družine je imela vso pogoje za dobro telesno in duhovno uspe-vanje. Že njena mati je bila žena z visoko' kulturo' in razvitim smislom za socialno in politično življenje ter je hčerko zgodaj navdušila za nove liberalno ideje. Prav tako jo tudi oče, napreden politik, blagodejno vplival na duševno rast mladega dekleta ter ■jo je-kmalu uvedel v krog najodličnejšib ^ britanskih državnikov. Ko se je poročila z lordom Aberdeenom, je prinesla v zakon vse sposobnosti za srečno in skladno življenje 2 možem politikom. Njuna ljubezen je imela — kakor pri Masaryku, Leninu, ' Rooseveltu — duhovni temelj, zato sta drug ob drugem rastla, se bodrila in podpirala ter po težkih moževih političnih in ideo]o,šld]i borbah dosegala končno uspehe. .Kakor je bila, lady Aberdeen najboljša politična sodelavka možu, guverneiju Canade in podkralju Irske, tako je bil lord Aber-
deen največji zaščitnih feminističnega .-po.-kreta'svoje žene, predsednice MŽZ.'
Ko je lord Aberdeen prevzel..podkraljev-sko oblast nad Irsko, je takoj začel' uvajati . razne reforme, ker je spoznal, da je hrepenenje te dežele po svobodi in -neodvisnosti ' upravičeno in da se morajo čimprej popraviti kri-sdce, katere je moral socialno zanemarjeni in gospodarsko izmožgani irski narod prenašati celo stoletje. Aberdeenova. sta skupno sestavljala načrte in navodila za -ustanavljanje bolnišnic in dečjih igrišč, za.' pospeševanje domače industrije in' poljedel-. stva, za pobijanje tviberkuloze in podobno. Slično delo;sta vršila tudi v Canadi in dobo' Aberdeenove oblasti v obeli deželah je zgo ■ rlovina podčrtala' z velikim priznahjem'.'.
Ko je leta 1893., kmalu po ustanovitvi Mednarodne ženske zveze, lady Aberdeen pr.evzela predsedstvo te organizacije, je bilo delo šele v početnom razvoju. Aberdeenbva je bila med prvimi, ki so zastopali načelti, da pripada ženi primerno mesto v življenju' človeške družbe. Koliko vztrajnosti,. zmož- ■ nosti in vere v zmago je zahtevalo to novo prizadevanje, da se žene vseh narodnosti, razredov, plemen in ver združijo v borbi za boljšo usodo sveta, za vesoljni mir in -äo-: . cialno pravičnost! Leta 1926. sta Aberdee-nova skupno objavila knjigo z naslovom «aiidva». V spominih, ki se nanašajo na skupno delo in na zasluge, lorda Aherdeena za mednarodni ženski pokret, je lady Aber- . deen zapiiiala ludi tele besede: «Lord Aberdeen se je tega dela vedno udeleževal z vso' vnemo in v kolikor sem jaz mogla kaj storiti za Zvezo, mi je bilo možno le zato, ker sem vedno našla pri-njem popolno zanimanje za stvar.in sem se v najtežjih situacijah lahko zanašala na njegov nasvet!» Ali se ne sliši la ugotovitev, kakor priznanje velikega Ma-
130
sar.yKa svoji ■ ženi: «.. . pomagala mi jc -v
■	političnih bojih in v-vsem mojem polilić--.
■	nem delu, Le med vojno, v inozemstvu, sem moral -delati hrez nje, toda vedel sem, da delam sporaziimno 7. njo.» (Iz «Pogovorov»
■	.8 Karlom Ćapkom.)
.Lord Aberdeen je spremljal svojo ženo na mednarodna ženska zborovanja in je kot gost prisostvoval razpravam, ki jih je vodila lady Aberdeen v Londonu, Canadi, Parizu, Zedinjenib državah, na Irskem in Škotskem.
Njuno zakonsko .in roditeljsko življenje je bilo prav tako slika najlepše, harmonije. «Ob njegovi strani sem bila najsreSnejša
. žena na svetu», je rekla o možu, s katerim jfe Živela 56, let. Dobra poznavalka te vzorno družine je za:pisala ob njegovi smrti: «Naj-
, bolj vzvišena nad vsem in nad vsakim pa mil je bila lady Aberdeen. Od prvega dne "do. konca življenja je bila ona zanj najlepša in najboljša med vsemi ženami in ni ji našel primere. Kadar je govoril o njej, je izgovarjal besede, ki so se glasile kakor Vi-
■	soka pesem.»,
V tako skladnem sodelovanju jo potekalo življenje,ladv Aberdeenove do moževe smrti
■	in ^še -dalje prav do njenega odhoda iz življenja, prav do zadnjega leta. ki nosi častitljivo starostno številko 85. Kaj pomeni lady Aberdeen v razvoju Mednarodne žensko
, zvčzei v , razmahu dela, v pi-izadevanju za
■	bolj.5e .življenje' otroka, delavke, za dostojanstvo žene, za svetovni mir in druga vpra-
■	sanja, ki tvorijo vsebino številnih' komisij iiL'zborovanj to ogromne ženske zveze,, je znano sleherni naši drn.štvenici, zlasti oni, ki je pred dobrimi leti videla to ženo na kongresu v Dubrovniku, ko je cele dneve in še cele večere vodila ogromni zborovalni
■	aparat. Ta velika žena, ki je prepotovala vse strani sveta, da -je mogla spoznati žensko delo na licu mefta, se je s posebno prisrčnostjo zanimala tudi za jugoslovansko
■	ženo in njeno 'domovino. Kakor da bi bilo
. to: njeno zanimanje že kar zakoreninjeno v
njeni ožji. domovini! Saj ni šlo v svetovni vojni v nobeno vojnjočo se državo tolikb prostovoljnih škotskih zdravnikov, zdravnic in bolniškega štrežništva kakor na naša bojišča. Ko sem bila lani na Mednarodnem ženskem kongresu ' v Edinburgu, sem doživela tako prisrčne dokaze zanimanja in ljubezni do naših pokrajin, do dobrega slo-
vesa ^ naših' .'ljudi, -pa . dokaze njihove skrbi \za našo usodo,, da bi težko verjela, če bi mi kdo' drugi to pripovedoval'. Tudi 831etna lady Aberdeen me je iznenadila s svojim zanimanjem za nas. Ko smo se kongresistke sprehajale po prekrasnem parku starinskega, gradu Marije Stuartke in si razodevale krivice in bolečine časa. je stopila predme dama: «Vendar sem našla Jugoslovanko. Moja mama lady Aberdeen vam sporoča, da bi ji bilo jako drago, če hi- si tudi 'vi želeli kratkega pogovora z njo.» Kako ganljivo me je potem sprejela, me spraševala o zna-., nih naših društvenih delavkah, obujala spomine na Dubrovnik, me-.spraševala to in ono o Bledu, kjer ,je tudi bila pred leti na, zborovanju, ter izročila najprisrčnejše po-zdravfe naši lepi deželi, najtoplejše .želje za napredek naše žene in blagor našega otroka..
85 let — ne samo skrajna doba človeškega dela ampak tudi človeškega življenja. In vendar je ob smrti te starice na tisoče žen po vsem svetu obstalo spričo pretresljivi vesti: saj to ni mogoče! Lady Aberdeen, ki. je 36 let .vodila Mednarodno žensko zvezo, in je lansko leto v juliju tako živo sodelovala na kongresu v Edinburgu, prisostvovala vsem sejam, večernim zborovanjem, vsem sprejemom in zletom, povsod. pred radiem improvizirala debatne, otvoritvene ali slavnostne govore — ta, žena, da je že umrla? Lady Aberdeen — ali ni že, lani pisal škotski list «O delavnosti lady Aberdeenove» in objavil program dela, ki ga je izvršila v tednu pred predlanskim božičem:
«V ponedeljek je predsedovala zborovanju v Aberdeenu, v torek popoldne je prisostvovala sejam aberdeenske sekcije Brit. ženske zveze, zvečer istega dne je govorila na zborovanju «Liberalnega društva« v Aberdeenu. V sredo je rano odpotovala v Edinburg, kjer je otvorila razstavo. Nato se je odpeljala v Glasgow k seji; kjer so razpravljali o mirovnem paviljonu na državni razstavi. Se isto noč je,odpotovala v Dublin; na morju je bil grozen vihar, ki je marsikateremu iz-kušeneann potniku vzel moči za delo, naši lady ne,, kajti že v četrtek in petek so jo slišali govoriti na velikem zborovanju za novo zdravstveno ustanovo. V petek ponoči je' zopet' odpotovala z vlakom v Glasgow. Eno uro po prihodu v Aberdeen je zopet govorila na odru v zborovalni dvorani na. ,
131.
jVIž^^.tL ^stojimo: V '.v.i'Stjiia.; nj^iViii ■ sodelavk'
niad'ö'^'eu^ bo^^cöili'-spVza'-pTnv-iöo tn'/SÄ'oJjglio^ pad-..sbneem;''|-Iiäehi^
,'gMi-Stopile iz o/teg.' ; S-ivljoKja ^-s■lšva■■ njen^feü^^ "■'(ilrtira.■ s«qje,. donio-eiae;y-'tOmilijonfkö.'.äx-■- Äii,-.Bj«ni"dušprhi• rteiieinrr '.';" :.- ' !■ ■ •
Francoske žene ra »ivi« roji^tei v Franciji
Z-l ä-f-a -P i'r-na-t ■
;. ;EvEopi--pokazalo-nagte .padanje, rojstev.'- Zjä-, cäpadiie.sile-:
■	-'■-jVngUja; .Francija, 'Neftlijja in.-.Italija,. Naj-. 'posledice'.t'ega ■.dćj'štVa'sp'.se 'ka-i ■. ialp -.y '-^enjčiji -fn 'Fraiiciji, .v- Fi'anci.ji .äe
Tier-.ima. bd^atp plodno, yomljo, Iri 'nndi. ydovplj yrehra'nÄ-^za'ävate^ vej prebivalstva, /kö-t.ga.ijma. -Angiijä.-.na"svöiili.otokih; ni tp-,
■	'^•'likčf-Eiiz.adetfl, dodim-'.sla KWbäja-iu; 'Italija .v.-v, ^Äqtisäieüi 'sist^rtin. ;d61n'o..in .zafašnp.. rc-
.tc.-y'praäarile; Erancija : :.-s.ka i.n JiJjeral'na. država ..nc; .jnore posluževati '-J.ebakili -si;edst:(ry. IztraU Vje' drago'.pst;- iria--^■-.t^rialiip.JoHioS. družinskim' oŽetoin. "V;öl)lilti
■	.'rodbiiiškili ijoWad, '.v' olaj^ayi davkov^ "ngod-JI osti'-"'pri s.tano'va'iiiii' itd;,-Toda- te:'aiero.-s.p .ša
^ pokazale' .nezailešt-ne, deloma i-.ato. 'ker • ne -:,7-aiMiai-o;Ysega ;pTel)ivalstya, m'arveč'. IcdfeT. . liivGe:. v,-'-:ipđl;straji --in 'tJgo'yin'i, - deloma pa .-'.larii-d-;' jmiselnofiti..sodobnega '-človeka, 'Pred'. ^	'biJo' v. parlanipntii' z'opet - spirože-.
. "n-č • ypras'änfe- 'rojtsev..-.Nekateri ''poslahei "'so'' '■- pržidlagali.i 'najsttažje/kaž^^
■	kazpn 'za onega.' ki. ga--'pomaga, izvi'siti; in ''.-•do's^jM-iio.robijrt.'za ženo,' ki splavi."'Fredlp-g
;še'T.eda'.'ni'',Bil. 'sijrijet,. vendir je-vzbudil ži-' , va-lmp-gibai-ije v krogu 'i^aiicostih žena',. k-r
-	so' zbrale-n-aslednje.-očitke- in . postavile 'sle^ '.-.d.f:če. ,predlo^(i.:^lede. vpraSanja rojstev :; '■. ' • .''' 'I-)-' FräiWps.ki'..zak&nödaji-, o'čj'Lajo, -dir' je v' .'. -UfigW.dii ', rodbinskiji -'d'oklad- in iaääle.- ma-'
.lere.in'otroka -zelo .Kan-totana -dn nepi-eglcdlia. ' ,\Pi^yIjo.;iia "so fc^'strpkovnjaki tezk'p ziiajdejo''
-	■-n-iedrvsemf-zakii 'deltr^tij'okrPžnjcami,. do-datninii' pai-agrafi}'itd:, ".za prepi-pste ,'žene''pa'
■	j<i .to splpli'-jnein-ogoio; Eer. p'a-.'ne-poznajo ','svojib' pravic; 'so 'pogostQ-'-oäkddpvane š6. v
' 1;istflm', kar;jim-.ziiköu..-midi..;-'-' - '■..
-- ;.ZatP-predlagajo nm/i. enptni/zakcin ia-.-pOr-.	\zaUit&''drüzhle[ .matere:':
,in'otToha. .- - '- - .-...'■'.-''■ .^^^2'■-);.'Naj■izdđl3le)Sa•'pomOč '.-rtarsem';-:-'so "že' •"
-.imenbvaiie-- r-odbin.skö-"dp3jlad'n,.- .ki', se'Višjij.ti:';
■	^oraZTnćrno S' <^ey.i:loiri ptrok'-y'rod'binjf'.Za:. . očfta ;s ötryki-.dbs^a dokjada
'. lo'letn'e ;pla?e:; E te"mn--pa-'|e'-pri|'e']ö,'sl^^^ ' pri' -.šta-n6\'^j-n-, '.prt '.d'av-ki],i; 'Tb]aščiiiii;'/pj;i'-kultiii-nib. prireditvali, pri^ždravljerij-u -itii. V.' , Veiida'r -iiživa-.vse'.. te. dobrinfe'le- delavšti .'.. stan-". P'elaysla'. istan -'je' .näjrqdoyitriej-Si. v , 'IVanciji; pp-ypreSno - je. y vsaki, družini- 4 .-dji-.'. ■a otrok'. Francoske.'Ž£ne'žahtevajp',-'-đ
■	t&-ligpd?iosti'Taitegnefo' fia. me''nantn)ii\frim:,. ' -cpshßga	"
■	taka zvam srednji-stan.' Ta' .posl8d'nji.-je"tu:di'';", --;v\Frančiji d-aneš najbolj- sanematjeii. 'Ta je ',, '.Stan mäjiinih obrtnikov,'iiiaj-lmib\trgovcev, 'zlasti, urädnikqv in, nekate'rib' syo''bq'4ii,iii-,po-'^
,'.Šli,Ge.v..'.,Ta'. staii,''ki' je'-.hii nekpč,.,jed.rp'' iia- .■.'
■	.roda, je -danps'-rešn.ično' Pb'iibožal. 'Njego'\?a ': ■■ K'l'ää. p.a.' 'je, t-em'bo]j,--perača,-.leer' jb';zaradi-;'
-mpralnib. prrd.šodko.v. skriva in;.'s'i,.-;p'ra-i;:',z'ai^','. -r,-i<li predsodkov':najte^,a' p'pHia'ga„'"'- ;.'.,' '*'-■ -':,.' .' §;) .- Francoske- žene sg" pHpraVljcuje "sprb'-. jeti -drakonske predlpgc 'nel;fga.''.pbšlat}oa.,'-Iii..' je :poi-lmii'enlu .'zab'teyal -smrtno' 'l;,a7.eji...W',', " izvpitelja .šplitva: in. dpyvljenjsko,".,roJ)ij<>-.z'a'.'' žcnoj ki sp'la'\'i,.-.t.ođa ■|)od''pbg'bj'e'in;', d-a',--šo' - efiajco fcaznovdni - inosJiij In :^äpüsti]o ' svoje/ zaltonske uU neža-kohsice žene,- "k'i z'. njirm ih - ■
■	'ol-roM šlahn- ravnajo.' " .. .■--...'' ,. ' '
'- .Ob te,j-'])rili'ki sp -'se pp.yspd-dngailb-ogorV-ceni ,pVPtesti; da' so:'yši'. po'slaisi'u-s-merjeni-le:' -'-5^.dvig'rojstev,- iii 'da,se^-kora-aj"-nbi-.-đru-gb.-iii-:-'. -.üetj'p .me,s,tp-''-,postavija' zaščita' maler-äii- 2:37.;,--scita ze:.r.öj'enUi, otrok,-;'.«Rqš.'je'M^ vifo' žerie:'v. sVoji resoliipifi.-;, v,dji}nase'. jj^rij^^ . hjfeiitarce bolj briga .-komaj,' zap-lojeni zarb.'-; ' , det-kot-žjti p-h-bk.-■■■.■ '..-':-■ -,' -" 4.) --, Francoske žene- z'aliteva'jo .-'popöln,h .- e^iaKopravnosv nežat^ojjsliiu mater- in-'otrok ■-, z zakoiiskivii. Pravijb, da-je ätpvilo teb, letno '■■I.'milijon'-na" 42 niilijbiip"v",prj?tiyafev šn,.j,ini " -■niora_ vlada'■ posVpütf vso, po7,o"rnost.-' - "■ .'_ " 'v.- 5',): Žeiie .go'yo're; tjidj -o vpra-žaii") ili ;prösi.j- -' •

'.tliojB/iTi. isppimli:
.'vijäjo' .äiijniäii}.-: SöiODÖ.'iotTpfc V;-^ ^	;
■	iseeii ji-fetOT^e ^jsetoosli &janika pa' y,ec ' •lito -..VEi.	J re^lementaiije-,; Id. 'na.hfili' -EraWotö ■ nosi..ilajlpy; «frftncosti .
rstytr^	ftf*"*,
- '
V ■■ 6.;)'-.EJsdal'jeV fÄe' sprožile ..vjii'ašaji^e- ■ ö ■ V.bVežtestiosti/zArM	pbgostq .iii.
/po; -iiepötxeiftieiTi-- spray-ijo. žeiie" -.pöd ppferac-ij^. • -■dd;"fložVv«(3prav Teđ'a,. .da'. bo'-' /.ena .-neröda-^.v.itns .vse; življeftje. -T' svaji rešoluciji'-m-',. .vi:injO"-siä'tisfike täHH ■.ćperacij;- Ja' 'resniWö ■■■^■ircseg^.]b'''pctvpre,OTb.'50.%	so
■;'pir!: inn'enj-ü ! strbSoVfljakPY- i.ili. nepotreläni,
■	•■Zaradi'.' .tega- zalitcrajo, .da, se. reformira, .'i'zilraviiiski sisl'ptn. po Tzbirü ■'Švedske-Jn' Nor-: ■ sistemu\dohß. ptaBla
'si;štcirL -Cridoyi.le'. ušp^ie-:'..-.'^.-..'!!^^ v ' '-■ ■ ■:■'".'"'• ':: ': T-.'j- .Za.jzfeiJb.c)''./šeK;^ .predlo^oWzal^fe"
• ätio; 'Po./n'jilibveBV-.'iHfteu.jn sše'^fe, p'o:sIe-. ^
...-le iiibški'.lti'.ne.more.ia'riiuto 'žajija^'vsb ^pdVršra-un. keŠeJbVrlaiiri	!
. lehslii»- dbživJ-jBliia'. spraviti;' 'ppd .'paragrafK
Žpne.'zallteraiđ;. da ..držala .prepusti-'r^ : ' tega'. Vprašanj.a iijim'in'jifii. 'da na- raiiroia-gb-'-rse'-MiQzii'bSti'Eä izpopolnitev-ii.jih .-p.redlogpr-'; . .'.Ediiiq 'Is'' žiiiE koV. 'iiat€re;''.se ^laliko. iskreiib. ^ .. z-avziiinejb/'za -napredsk ^ Ijbiočega . jödu. -.'rije'go^iK'življeuiskili. kßristi;.'. -;. -.'.•. '■ ■-" . .Ta zahteVaip' fT-anc,f).ske žeiie-i .-Ali; ■- Je' jianjc?	- '-'..... '.'--;-■ •-'.;' ' .
Pisma i£ SarajcTa
■	■ ; ■ ;IVl.il..fc a ■■M.ir o'ii
T. Vsakdanje žiyl)cnie m njegove leziive
;. !če .še'r.ne oižra-iiip ha romantiko.-'in lepoto. : s'lVnanJe'šti-ani ;Sar'ajeta...in-pogledamo jnalb..
gio'bl'j&.Za'-r'ejetit;-. skP'zi"zaprta ..vrata .v- žir-: Jietij.e'.'musl'iinanqy-,., vidimo'j tla., se ;tai' -jkriVa • rf^sžina ■ 'propadanj e/;'köleTttiVnb^ oširomaš.er ■ .:n'je pnega-dela lia.š.ega -iaaröda. Id ie bil ne^..
'':k'b;ö'-'.Jbgat,' tnöä'an dii.-'ki '.je;, imel posebne ' pi'ävicg'.hied v.senii drugfivfii-či; Dan^; je tii . <>.l.ein.eßt'' 'Pbub'ožal in -s&'.-ySc-'-bolj. nraika.'iz . ■■ si'edižoa ■SaT'ij;e-i''a;'. gor 'nä ''raztrgane in strme -.' b.regove,-..-k!i'koT;!'cl-a.;M ligžaL-pred no-yim .z.iv--Ijenjeinj'ki inn-je tnie.'.'	''. ' ,-■'■
. .-'Maie' li'ižicE iž-'ncžganc opeke rastejo; .čez nož iz. tal po jlpbo.čjih. b.kdli|k'ih plajiiit in so ■■i;.arn-o' zavetje, .in Z'a'dnj.eu o.ppra .sara,jcv$kim ■; reveželn.;. Tii-pri .iiii5;;še zidajo KišeMjTfiz- po:-premisl.j.Rv'anja in: rđči-inania;.-Soba .'■-■ini-ktitiinja-j."yše v niinijatnri in .<fi-iiirna.lio-: --njaa.. Vse rgre" lutro in -gladko. Kaj ,; b^štan h j ri-' sten e -li.ekaj ^ :-lct neometane, cfe je sli-^lia-.'.kar -tako -za. 'silb " nat'akiijt&iTa:"'- da'-se ; .^yidi'.."skozi 'podstrešje,., glavno "jer đa ' }e."krbv . ■ -iiad glavp; :Eri_ nas j.e. tndi' 'i^o'Waraiije-. dn-: -eana» . kaj" ^priprosta stvar. . Kak . kilogram ..■'«liälye»,..-.-kn-pQek na-jnavadnejsili- piäanili . sladkor&koy, -velik zaboj dn «gotov posao»., fife jia. ni ;'jii'uga'oe, zadeiieš đoćan Jirbdfti jalno-^ jia" glavo' in. greš.y praven!'>niisl.n 'tF ISese'đefs.-ireinbonT'za kruhom.;.'Na. tak
način .se' pri .nas• .innoga, .-^na; vide^. ležka; .' '^^prasajijfi .i:cšuje.jb iz dneya-T( ddji'. '	-
.;■ Musl'i'manski''7ive'lj-,tyQ'ri
■	švoje nlestne. četrti -«inaliale»-. ■'l\v.se-.raCTiia .
-	.še- vetino onb -staro .iiyl.jsnje, -ki;^'p.a;-ie: izgit-.'; bilo nekdanjo pestrost .in .stari .šijaj. iV.stol,. .iiiuslimarip,v 'ž'iYi'-%vVdiki'večini; le ža'škprjo,.';
. kruba in rie -hlasta 'za višjim n'ači'n'oto/žriiv': ■ ljenja,, kaj šele' za pridobitvami -..kliltjii'i;; ; "l-Imevno-; je,;.' da uničujejo take', okoji-šičme.-.'.; njegove: na-jboljše; sile.. 'Sicer'. so;'-pa--y.-splpS-. -
■	nein tudi.inuslimans.kl izobraženei:'ne;;'.urk-'.., . l.ežu-iejo"'.v' vc'čjem; številu tako ranega k-ul- .'
;; turnega življ'.enja in-nj.egb'vib.phiik. Tako ne' . -. bosle na':prinlfe-r, na 'slikarskih' l'azšt.avnlv,. na -koncertih' -jn;'predavanjih videfi; musVima.'-.
-	nov, ■ kvečjemu --;kakega: poedinea-.; Tud'i Sy '
.. .gledališfe naši ■ -mn's-liinani - še ne- ;h'oclijo. U-. '.; .Jiko..; da,' bi'. tvoriti 'vfÄj.e. šlevilo -.rednih _ ■-, obfskpvalc.ev'; ;Še.lo 'v :zađnjili	še^,
' opažajo ;.'ih.ed. drugim "stalnim' -.;g3sa'j.i'išti."! .
občhisl-vpm,' Mušlinransk'a že'na' ni-.i-azgiha-iia.. - in--se ne'nllejstvuje- kot javn-a delavka y'raj.-" ličnih društvih z 'nrznimi cilji,, .lies je, da . .. tndi 'muslimanka deluje v nekaterili .di-uštvili -.. skupaj t našimi, ženami, ,ali.-y.enđto .se- to
■	'žViie-.najrajši družijo med seboj ".v; svoj |-h" -čj'št'o "musliraaiiskih.. 'prganiy.acijah. Naša' 'iu-ivslimapka ..š.e.,ni' pristojnla k. j-avnemiV;
133.
društvenemu delu v taki meri, da )ii ustrezalo- odstotku , muslimanskega prebivalstva, ki tvori dve tretjini sarajevskega meščanstva.
Tildi. mašlii delujejo večinoma v svojih, ■čisto muslimansldli društev, predvsem v «Gajretu» in «Urdanici». Cilj teh driištev je zelo lep in raznovrsten, ali največjo .pažnjo posvečujejo omladini in njeni prosve-
. ti. Prugi
■	.švrhami : .ninskih
Vend hi jjneli
■	.IVe,.. le : turnem
■prodrl 1 nikjer š
■	verskega da mora
ke. Zivi ■omejeno biU. tud:
n spi r to
muslimanska dništv manjša, med njimi je poleg ■tsldh nekaj čisto .ženskih
pla
smisla ■azvit še pomeiu vse sl(
ae ppii 2a dr
uslimani .javno d ■lirj
:lo. kul-
življ dovi tudi ■življ glede kult ' ostalosti in .Sarajeva h] cvete in se r hivalstva tek
ni, da . almost : smisel v Si rji osnovi ter äe ni 3da, saj danes skoro prestopa ozkih mej Imlturno-območja muslimanov. Umljivo je, tako pojinova,nje imeti svoje vzro-cnje muslimanke je hilo dosedaj na zaprti domači krog, moški bolj oddaljeni od
ije na vstopa
ato
llja, od k mženjstva äi-ugje- in
dk
iltumi
ja
prin rodu
davka plačevati, al: ■ja;vne dobrosrčnosti?!
Naši mestni ■ reveži muslimanskih družin zornih», maloletnikov :ijo po mestu. ; posledice osiroj otroških plečih ibčutne po mestih, aeizogibne, saj ni j pa oni sami, Id e usposobil-se razvija ga kosanja
_ :đejslvovanja. Sle-ilimanske žene se kažejo esli musUinanskemii dosti škode, posebno o in napredka. Posledice za-ibubožanja vsi ostali prebivalci občutimo. Kako naj mesto ja, če je velik odstotek pre-even, da mu nr treba niti
ki proi nosijo šibkih sehno C
najman da bi s nje, ki s ; sebojnegi duševnih Žalosti prosti tuii jev. Kep] jih brez
je pa celo odvisen od
i izhajajo večinoma iz ajveč naših «bezpri-in nedoraslih otrok, 1 tudi muslimani, ki ašenja že na svojih Te posledice so po-:čjih in manjših. ;mu nihče kriv, so imeli prilike, današnje trdo življer ;naku borhc in med-;h moči, telesnih in
.meščank; ki
nje
1 posledica tega propadanja je tudi nje žena in deldet iz revnih slo-ivično in brezsrčno hi bilo, če hi remisleka obsodili. Pomisliti mo. ) eno: kako naj žena danes živi, niti pisati in brati? Čeprav je
le 'vendar hi" naučila Inlčešar in' ;lno ".«slepa kod . očiju».: Ročno dolfi, , lo slabo plačujejo,! seveda more i" se izboljšalo njeno'težko .- Pi-av po tem žalostnem slimanke- lahko sprevidi-žnosti je vloga,-.Id jo ima nem življenju. Zaostalost' drugo težko posle-dobiti prave domače-odtrgane od javnega s stvarno, ibra mati
gi
zadostovati, da gospodarsko sti položaju naše n _ mo, kako velike žena v našem ja muslimanske žen: dico: otroci ne u vzgoje. Matere življenja, nimajo je tudi muslimanki dobre strani kakor druge ž{ razvito, čustvo srčne kulture jem pojmovanju pristno člo nesreča je v tem, da te vrlih.
ima-že rejo
slika
ešk:
tjo.-Seveda in fma vse e celo bolj ■je po svo-., toda v.sa !na -obrniti
>zn;
' nc^ P' üvet. P:
•bi'v prid, ki I pogled
nizacijo in mnogo -vri dimansko ženo.
smisel za org; tega propada ščajo
skoraj po bodisi po podjetjih, deklice in šajo preži' vezenine, in noči, pl da jih poz
vsod r tvom i Mučen žene. k
Ml vsem
sli-
ajn
voh pač mai kdi
■Ijati = Db kal ičnjejr meje dr. anka 'sf r je- ,mo ISÜ. R.jš ine tehnike t. mjšo tkanino, prozi kakor da bi delala D in sploh z grobim trudit nsldj se j razlili
pl
nka s tenko i - in prozorne zamudne. Tud mrtve. Fantaz dičnejše oblik.
ajslahše cah ali ice so t i so ostalo don ročnim dol on :rih prebije Vi po sramotno n ago prodajajo-.'
3 sploh težb derno, ker je ie uporablja na
sodobnih zahtev edvsem ji maujk'a iniciativnost. .Radi idnot, zato izkori,-in deklico, ki je plačana dela-\'ka, drugih - privatnih idi one no-številne in se-sku-PrekrasUe :ilja dneve ;kih conaii. '
«ker
veze
ia. «Haremski baš po-finem r je od kmetskeg;
imajo dostil
eioveki nožice tudi pi I prave opadaj o
prilagodi nazadnjaška ajbolj mučne tanko nitko na i «bez» ali eta-dcbelo platno z iterijalom. To je .-ez» t. j. musli-laterialu od ne-I veza. Original-d jih izdeluje naša mu-;lo za šivanje, so tako kakor pena in. seveda te «kere» ali.'«kerice» ja žene jim je nadela in zelq ljubka ipicna,
at tudi simboliži
zaboli srce, ko gledi posobnih, umetniško i inih vezilj, med -katerin metnicc, tako slabo živo Njih življenjski način je
idarjenih
kot
134.
skromen: hrana, .oBleka;. obutev, slanovanje,■ yse je slabo in nezadostno. Pri tem so-cene,. vsem. najvažnejšim življenjskim potrebščinam nesortizmerno visoke. Naravno .je, da tako
slanje izpodkopava življenjsko odpornost in ziliavje. Ni čudno', da je jetika jesti gost v onili.na-.videz idiličnih liiäicah, ki dajejir našemu 'meslu zanimivi orientalski, pečat..
Ilmeinosi
Bara RemćCj Tine Gorjup, Nora I.avrin paviljonu. Že p
V Jakopiče.vem paviljonu je razstavila ti-ojica umclnikov: akademska slikarica Bara ■jup in Angležinja Nora
Jakopiče.vem ;a ume mik Remčeva, Tine G J.avrinova.
Bara Remleva je imela 27 olj: in '21 risb v .tnžu. Poznamo jo i . razstav iz zadnje dobe. Pri prvem ga napravi njena iimetnost. na- gl .človek sodil,. da je moški ali-krepki, b izdelavi,- Toda čim njena izoblikovana jamo njena dela n olj ugajajo in la njeno
tem b Tsebii ■-pira v.sebin čaj. 1 jeno.
latih slik , mnogih vtisu, ki-dalca, bi njen značaj v -slikanju disi v tehniki, barvi ali 1 bolj se poglabljamo v čustva, čim dalje primer-iied seboj ali z drugimi, 1 tem globlji je njih vtis. etnosti se-polagoma, od-znovrstni oten zna-
aščinu glodanju. Kljub r ima vsa njena umetnost el
ejo
pote
ida la znači na drugem ] ito. Tako vidi prijetno po ih ter zelo spo drugih .slikal-niča položila ,i in da s to s:
1) se izr nestu pt mo pok: .svojih minjajo P'
vanje vi lo izraži
aža
:ihi
■časil: irno. jme, ki ehkib ii
m a
I Va: no ■ .silo
1 Gc
'tis.
umer-močno ičinku-finib ,ghovc. da .je v barvi in oživljaj pri ka je pri-malenko-značaj ter ;ti. Ravno figuralijo.
svojem ustvarjanju. Njena tehii prosta. Slikarica se ne izgublja v stih, temveč poudarja le glavni ga lie ruši z izdelavo podrolmo tako dela tudi portret in ostalo Slike poudarjajo značaj osebe, četudi ostane -oblilca priprosta. V pokrajini smo videli, da je: izrazit barvni -učinek, pri upodabljanju človeka pa njegov značaj. Iz tega vzroka .^i lahko razlagamo njeno živahnost barv v prvem primeru (barvni ekspresionizem)- in
njeno, umetnost v slika-in riše človek kakor ga vidi. Da obvlada tudi tebi nj-(^nih tihožitjih, profesorja Beciča, Zagrebu.
Tine Gl
portretu J v njegov .slikarica liko, razi Bara Rei dovr.šila
ali-figuraliji, ki em značaju tako, obenem izvrstno idimo zlasti na iičeva - jo učenka je akademijo v
•r^up jB
.'em pogleda na njegovo' umetnost zapazimo, da spominjajo barve .in. izdelava na solidno - in natančno izdelane, umotvore velikih mojstrov preteklih stoletij. Tine Gorjup je združil to znanje z umetniškimi pridobitvami sodobnosti. Zato-so njegove slike umerjene, v barvi in risbi • in učinkujejo dopadljivo-že na nepoznaval-CO umetnosti. Zelo dobro obvlada valeurje baiTC, t, j, vrednost svetlih in temnih tonov v slikarst-(m. Risbe v kredi in tušu so izdelane virtuozno in skrbno, Tine Gorjup je učenec prof, Babiča ter je kakor Remčeva dovršil umct. akademijo v Zagrebu, ■
Tretji umetnik, ki je -istočasno razstavljal v Jakopičevem paviljonu, je Angležinja Nora Lavrin. Razstavila je 22 ujedank,. 20 akvarelov in 2 risbi. Redko se zgodi, da se oglasi pri nas gost z daljnega severa, Umet- -nost Lavrinove je značilna za timetnost njene dežele, ki se razvija tradicionalno s svojstvi naroda. Nora Lavrinova je mnogo potovala, kar nam doltazujejo njene slike iz Dalmacije, iz Slovenije in iz Španije, ali Pirencjcv,' Mnogo je tudi razstavljala. Na izreden in nenavaden način pojmuje in upodablja mesta ob ,Tađranu in v Sloveniji, V njeni izpeljavi leži mnogo fantazije, prav-te, V vsaki sliki je ncraz-j z ozadjem Ldko, da tvori zanimivo, dovršeno kom-' ilik razvidimo solidnost moderne umetnosti. V: načinu so risani rja ali oseb njene načinu ujedanke ali p: ■
Ijiško
kn ter
in
isb. Znan je
azstavil 24 oljnatih slik z razstav v Jakopičevem
-pesniški družno podar obojno celotc pozicijo. Iz njenih slikarstva angleške naravnem, realističnem portreti Meška in Cank domovine, večinoma v suhe iglo. Njeni akvareli sb pod prosti tehniki, bodisi kot kolorirana risba ali pa v običajni tehniki z efekti svetlih in temnih maš oziroma objektov.
Razstava v .Takopičevein paviljonu je bila prav dobro obiskana, kar dokazuje, da je bila z umetniškega stališča zelo zanimiva,
E. PiUanlena
135.
o c.skih flliinh
, ■ .iiärod - je; nžpf-'ecbhljive^a
■	■ tilvV .isužii. lileje;. E' .nkf.Veii- ■narad"' Vodi; k-; - ■Köijienju^in	'iiVljeiijü;
di-'še .yeiln
>pll.Yto
; "liä ■milijöhE -'fciiiDriibiskDya^^^	šoXz ,
.■.• ypliy.om, Ici ga, im"a- .Iilin'.'. .n£i mMiho,/-.Kes
■	■.■.j'ej' da'-j.e-füin za Usk™i' pfyÄ'rflij'nä syk-jk":
iTl .-se "gä-aäl6,; vsälc .(Tajt -y večji .nieri ;po'sln-' ^•^Änjejö^pgBtjkij. trgOT'ti^in
: - Ofhi -..iti-iajo- Syojo-; fijnislii proiitö.dJifov .■V.Saijio;;Y ■ Pragi ^ ■žliTje' filmski ateljeji in' '■V.atcliylOQv kinö-dvdjan: Pteiiajšti marec 'in ■ /dogodki'-po -njeifi- so'-'ftisn-ili syöf 'pei7.ogibnr ;iiegatiyni' |ie(!at; tudi 'tfij: strahi ^eäSega kuk • >nT>egA: rin. induBlrijsko/ prodiito	ž-iy- ■
. 1jSnjt:.';Žato'.;fa6f.eiiin ;po.ci nasfoVom v.: in Äi.H;4il-mili>> gavoriti le; o ■.Mstyellih.'.kstn-n-•.■■■ sti}! ■.'ii^ega' :Tilnra,,dii. ;jili' .je: tazäl; dö 'tega,'..
■	dti'e..i;ff'k-i. so' ga.'iajile o'd -đnigib, 'na prijüer' '■ fScBiskitJilniby,^ ^^^^^^^^
;'. g/,.b.odo.;. ■cesk(' filmski;., lijiietnilti . (filtnafi)' ' .•m'oiid'a'..imoy; cfiran.iti po'-marenili dsgoH-;'Kh:;';..-..;' :■..■" ' ".;■ ■;... . ;:"'.
'; .. Cejka'f;tlmsluT.iujjetn9s.t.je,i-a6l'a ^ . ; hi'.'.franćđslii... Vpliv; i-n'skega Iijma'. opažam o . ' ■ij;ii-(jd\fse''ul..-y:'-':.teiiiii&neiTi. nagimi pHkazöva'n-ja. ^'.fimWih 'stfaiii-življenja-'in dog-odkoy, y.'pla'-' . - ftifei.'fo'tografiji., -ki, sliliša; izribiii. p'rediios't . ■ffl•nišiegä^syeta .pred- od-fskim takq,. da ,po-; ; /tjToJjno' ptedoäi' gledalcu gibaiije' aK pred'-' ,'nip,t' .ćelke filriie; vseh vrst odlikuj'e pray'; tako kot riiske'jieminljiva, neutrudna režiserjeva ljubezen do- pokrajine: reka' s CVO: ' -'toHini.bregovi, tolmun.'z lokvanji, ponila.-■' daiiski fe-amik;.,mlado:žito.y ^vetru/ kr'i?,:Ql> .;kploViDzU Iri. drtfgi. pojnembni'. motivi,', ki jilr'
■	;flalno. srSČ'ujcmo v čeških''iflmili;' . ' /
.•.;yelika..odJika in" posebnost čeških.-filmov, .•■.j.e/lj^iijeze'n.'đ:q;haro4!iiii;'Šig, da-.pb'ičajev-ni'; .:;.wh; folHotriih; 'm	'skrb-',režiserl'" ;
-..).«y.,.:'(iä.;gii.i'anijQ; t/ ;£oio^afiji in....sprem5jijT'. • .■jd£..glasbi,\'ie;to. trađičionalno'bogastvo''na-,. ^ rodnih noš,' vezenin, pesmi,Jn plesov." To ni .. . J'art pour l'artističrifl.'poteza ali navada če-:. ških . režiserjev, niarv^č njih : najosnovnejša ..'jn' naj-ßclj 'orgelska'..jaotreb'al.Solldeil.'.temelj';': ■je to,; na, katerega more pocdin narod..uspfe-'
■	šao."gradit,i. rnlado :ü'rnetnöst dvajsetega'- veka..
'i ■■ J>I<)re- -jii.-.r'a-z.vijafi.'.);i''kofe ;'od,-'|ii-K.{).rošta.lt..-
; .'r'o'd'nö''.pesinijQ.-iii' p'les'öm,--niüS^^ -. n;<\;ro'dne	. -dd plesča-nske:' -psijior^ške;.
. .''drame; iii .težke..''trkgedijč:>.:ža'I,: möi^iio.- to; ■;;'ji'arkvno razvojno; p.dt 'za-šjeclos-^kti' v '-syetoyhi ■'fiin^sk-i .'prbi.i.-vod.nji'.le'; prt r.iis-KBiii'.;ln.&6lj6n.i.. .filmjt;.;' Fi'lln',-'.5.;'.t.<daiiii':
.'frilnisko umotn'i'no;-.ki;'je.'zr^U-iz -nif;rod<7- ■
;žiy^jeilja;, vj^. žafp; na^^ . r'esničfia'.t'er 'pj-'eilst-avlja ikeiu'■ trgu'.kviKtirai dogodek.' ^ako'.ie ;n-e<. ' dvqm.np:,y41.i'ä ;.yrfe'đ'nqH'.-.češ
,. nqsti.;-y.'feiji;; d'ä 'skušajo. c'e..41t.i';filni«kj' unletT-.!'
niid .y.;%tQgräIi:ji,,^i[sbi;^;.iTl-;^ä6d;t^ ''■ hajodpvo ,samqbitö,ii't, .jo; ohran)ä't!;yi3a'dQzi''f-;..' ■ Ijati iu-vračata- nni-odii.;. '.'.--.■.:'• .-..:■ _'; -
:;, Podro'biiejSe ;rakčieji'jewj,fc..češkcga^^
skega ustvarjanja-;iij' ,iiam.-pöleg''obliiov'an'9.-;' .'.s.p'i-ođup'st'i'.z:-.'''i;u'stiHi,'-'|^ svQj'e-yj:.stno-"'-fselji-nsko'■ podp^ :skim rilmo'm. Fr'an.c'ozi'-šp ueđbsegl]i\i...uipjr',-'' ''siri,''ka.dar';f'rika.züjiij'o''d-rQ'bne;';6iib.iil'jJfe.'e.Io.-'.'^^ ■odnosev..ki •serdpiikajo. n;ajgiobijili:'%': .najb'plj ■ prošojiiih'- plasti./; čroy'ck'q''v'o:''--di-i'|e;' Tiidi'-t'- čeških film'ih n-as. niri.'ogokrat. prese-'' .'neča'.ls -nqtraJija. 'pqdobndsf 's;.'fränepskim.'-. -'lia{ih.p'ni;.qBđelđVc^proble'ma-.''- ,. i.''-''.--■'
. Filnie' češke'-.-p'rö'i-zvorii'ijc -mOreiud porazV'''" . dÜiti;;v: ^iaVHŠin . y ^ -yef-'sliupin.^	M '"
spadaji.''tisü." Khni,' ki.'prikazujejo..vž,i-šl-Jen}e- . 'češkega .kmeta.. probldme .iiialega.'človek^; '-z-.. vsemi podrobnimi..odtenki in.s pripadajočo ' folklorno .vsebino. (m.-.pr.' Horduba'h')vf,'- Ma^'.'.' rvša; Pater "Vojteb, Pa.^tprka')', ki'rastejo .-iz".' večnih. ičloveSkih stra.-iti,.'pa. .vendar-'-h'osijo l'^ pr'i .vsak'iim narodu sv'ojp.posebno nOto;-' .. . '
'^.'.Örtiga-ji;-.'šl?upijaa 'takiJt.Elinovj.^^gb.d^ ; ..■javajp psih-ološto. vzgojne;..pl-ojileiile; -(-n: jir'.'.;. Ekstaza, Matu-ra. -NoetiinTo,''Bek-a); Ti'fil'iiii: '-'sp .n'e.d¥öni.no;ra';svet.pvni;.v.rei.ni.,': I ; .V!-,
pq'meti po ■hp'^-e.lsh-fi'ti^'rpm'aji'ih;:!!^^^ sate'TjQy.' i'n' llasiTtov'-;.^n-.''';pr'.;;^ '.'TTi-r-'.':'.
manna).- z Ijubiani rohiantižilimi- zgodbami', kjer trdosrčni,. bogati .-oČc' podleže m-ladi. .: vztrajni .ljubezni.. ' .	.;. ■.,:'' '
;;.■ Svojstveni.'.'ziiačaj' Ita.žejo i'-češki /zabavni,■'.: komični filrni, izmed .katerfh. poziiamb' pri' ' nfls-.naj'bolje film'^ Vlaste. B'jiriimal'.'Sem spar; •■
.xsa.
^đfljA' iW.pr!- Wiji^ lilirti: «JajjtäfiiiiVe^ :"-Knf4eroti,;zgödhjV XUcqVjv^jäöliä, .žafclaii^
ü>>;. «SJ^yko, -iii- •da.j- sei j-ySosp»-jvloTal-.
•	,Ua.-. Iiöili jo; ■-testäV) V ..-T-i;- ißtiiiC ebrdviiawäj o 'uküiälna'' družfcene"p-edsodk«- ':(n. ' pr-.■■ prdfi "iipdf.lti). ali.'-pa V ncprisüjeni paradistifi^L. öi)-
■	JiK pbra^V^jo I-^eieJfe.: -»igOln»,. jpolltiäie
•	.'ili igtjspjötlarske .problem'^ "(n.. pr.'.- zapösUtCT. ' porpčeri'illtena);-,-Tii -irsla iSešlto'/filmsiie pro-'.JzVodjjjs '^edsVavlja, Miikakršne. filmske /ldasik'&,;/iinarveč .'ima:
.•tpin; ,iä kot, dgjedalo •■prikazuje ^aškemra č3:o'-rek.il'ajpgov lastni', vsakdanji obraz;.-To. so. ;.f.:jlBli;, ■■Icj-'jili-K -ateljejili 'ilstiarjajo.-kar.-ora .f-T^ožV ntimeiioaii.ila. z- dpuiačimi fikiji izpol-.■■•■nijp'Šiii.. yfe'.4 ."rtpert6iTja ■iii".sd. po.'tej. strani ■■.■bolj trgovske kof .txm'etnisk^ st^aritvd. Miiiio ^'sega■omenjenega pa-iniajo ti.iilrhi ogroni,-■-. jib yreii ndst 'Jired- poddbmmji' neniškiin-i; skr-■-.■puealr in' Bmeriškd. "plažo; saj V njih .govore ;■ igralci Čehom'Seško, ■;	-
•	'•■,. Td' so v -glavnejii skupine ■ Seskih iilinov, - od■ katerih-pa'zadnji dve Wrsti^ le p
■	IsreŽujemo ■ na 'svetovnem' .ttgü, Čoiii .:. 'iramret .'stepg..;krite'rij pri. izbiranju ". ■fihiiov za' ti'tj'ezeliistvo, ■pa- tudi doma i;
' ■ spydteir- MÄiiiSim^'^ntBi'^om. 'Äe'jifed'.ptirpa--' - _ .j:)jiJ..sp č<;|ki'časppjši-rednpjp'roäall d/fi^	;
ki "se -izdel-iij e jd/ ;M(3'ii . lfthii."-l>r 'bÜ : v i.^pjilidd« ji; . ; ■ sezdrii. ined' pajpdniejnbriejsjijli.,-fflra'. p.• 'Vpri' .. ■RuhaSevi; ki -br'gS -snertiali; po nös^li-JB. Be.--'' ■:ii-eäi}vB. .-Novelp -Je'. pj:iredir;E. P/ßurii'ti^.^-in; ■ " je ddiwelÄ V; njegovem' gledališču okrBg-
; "pfedsLav; ■ X,irična igpdba./dyäna^ittettifi^^^ je;..;; p ys'eini' ■subtliiumi.',psihöIo|k'iini pdtenlći. Šn^;. eitetsko yis.okd ubräKa nudila'.čuddvit-u'me't-. ^. :■n^škl'.uiit■ek.-■E:;^■.:Bunah■na).^bi;■d'el^
-jimi igtaloi.rež.irai tildi za film.	-
•■ ';.Ustaljc'iia,.;.pravilBa' ..in .živa.m
filmskega ^ ustvarjajija ;se :bQ-. nedvomna jmo;- .• . .rSla, boriti 'z.rypliiim'i-. tež'afa'im-:;!^!^^^'^? ' bo- kmalu, če bo. zriiagala Vera, ftuhaševa ali ■ filmi b.erliiiski'b' kvalitef.ž. ■naslovi.:'-Trije , podoficirji,'. Trinajst "nioz' ln;';en top. .''Stirjc. ^ '■■■.možje i'nena prisega'-;. ■■ Kristina :VrhmeV '..
. zlästi'- za mladi'rio; strog filmska . proizvodnja take svoje. obiSnstvo,-'.'., To; m-arčnili dogodkih hođdčili ■ - smereh čeMčeg. iiju»--tiska- je...sledilo «: ; til'inske. p'roiz-v-ddij
cenzürp .dosledne
iredko .una j o
■.,VPjlh
;vaj.aj.o Češka, vzgaja
g'
)e tež-kp; soditi o' a. filnsa. . «Tženačd-.' izenačevanje» 'teäke ;Faši7.ina -iin-ietnošt ne;: zauiiim.v'ecški .'nriieiii'iäki,.'narodni '.filiii, kp.-
Razstavo slovenske ženske umetnosti
priredita na' leto'šllj.enl 'velraej;mn. v. Lju-b-; Ijani. Špiožno'žensko driiäfvo' in Zveža .gOspo;) 'd;inj. ■.Xeiihjome • društyenifee;-;sp. zbrale.'Ä-. te.zbirke-narodnih; noš-in'-Tezeiiin slo-j.an-; kill.-, narodov 'v Jiajrazlifinejlih tebnikalv i.n> najpestrejši uporabi- od priproste . čipke. dq. j^n.zkošnega. nakita . na ' obleki in cferkveriih-' plaščih--in. prtovih. Razstava bo tudi'pokazala ogromni napredek domače'ž,eiiske obrti . v J-ugoslaviji, .uporabo.jiarodnih motivov: v. nioderni-.oblačilni. stroki.-i-n izkoriščanje jiiqA;
dernili oblik -v, iidelkili-'doina:če;'Dbrti^.; :
Jatni dogodki, ki m^	<«di žene
Doma:
;. ■ 'y.?8''kdže,/ da :.spQTdzitmcL -med-liaroda - in beogr; , ■ k:
optimisti, kajti k: io- danes ni podpi . yijo-, da Se ni vse -i zavedamo.' kako j razbitje 'pogajanj : - da .bi še .vendar i \;(iljil-a obe'-št'rani 'Srhe. Čim.hi. dosi [i.itev- fivojt' .zeihlj . .;ohi-' rešeno tu-di
. smo. 'bili v - pričakovanjri. ; .predstaViiiltoin'; iirva tslccga ij'ske vlade nekoliko.preveč-
ikor vidimo, spprazum .5e sän.'Nekateri politiki pra-izgubljend,. in mi vsi; ki se isodnd bi:u.tegnild postati za nas; vso. iskreno, želimo, ia^la njožhesf, ki. bi.- zado-, tako- Hrvate kakor tiul-i ;gli Hrvatje povoljno' ure; e, tedaj' hi'.bilo .samo.-po .šloveiiskd; vprašanje,. zacii:
ki-al vsaj v toliko,-■kolikpr.iias..je v mejah naš'e
države.'JCii/ zahtevajo firtmt;«.'. .Bađičevski lits .«.Seljački đpm>> je v. kratkili besedali .ta '. ;-.kole dziiačir hrvatske .zahteve: 'Dolo&n doV;; . ö2em!;'a, kjer prebivajo Hrvatje, hompetenco, to je inoi, ki jo bo imela. rfömn& pWost na .tistem delu oženilja, ter 'jamstva. Težkdče'šp.. nastale prav glede vprašanja meja brv. ozem-. Ija, kajti .v mnogih krajih prebivajo -täkb' - Hrvatje kakor Srbi,:in eni kakor drugi smS^ ' trajo-dotične kraje za svpfe. Kako se bo .16 "vprašanje rešilo?..«Nova Riječ», glasilo;hn-.: . dehi; štraiike, .katero ;izyrstno u.reja - Veče^ ■•-slav "Vjlder, -ki: je. vseskozi.'posredoval ni'ed .IlryätskoV seljačko .stranko. ;ter; zdhi'ženo opozioijoj je nedavno zapisala tele besede:'
137.
«v. Beogradu sc sprašujejo.nepoučeni: a kaj hočejo Hirati? A t' Zajebu:' Itaj delajo Srbi, kaj ne' vidijo ?' A', mi, ki šmo posvečeni'v-vsa, "kair se dela, moremo smelo'
■	reči, da bi- rciirod, oiii široki sloji' lako Srbov "kakor Hr\'at0T, pa naj 4ive v katerem kraju
■	. že,- če bi se mu v vseli vprašanjih omogočilo
. svobodno razpravljali je,' plebiscitarno odlo-
. čil v 2+ uraii in tako odobrili sporazum!»' Da bi nas bridki zgled naših sovemili bratov 'vendar izmodril!
Mladina se zaveda resnosti časa. Beograjska akademska mladina je izdala poziv
■	narodu, kjer ga roti, da piisli' ob strani vse, . kiu- ga razdvaja, ter se združi v obrambo koristi naroda ih države' V proglasu kliče na borbo za obvarovanje državne in narodne neodvisnosti ter za nedotakljivost državnih moja. Prav tako se hoče boriti proti' duhu brezbrižnosti in malodušja, ki hromi odporno silo množic. Zato pozivlje mladino vseli
. vrst in vseh prepričanj, da se z združenimi
■	silami posveti .narodno obrombnemti in vzgojnemu, delu širokih množic. Apelira na \se činitelje državnega' in javnega življenja.
■	da se v interesu obrambne,sile države rešijo vsa notranja vprašanja čim prej in na način, ki bo zagotovil popolno slogo, svobodo in enakopravnost vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. — Ta poziv je podpisalo 22 organizacij in društev. Pomen takega razpoloženja ie tem večji, ker v Beograda na univerzi
■.študira okrog 1G..000 mladih ljudi. ■ ki so napredni v najboljšem .smislu besede.' Ve-
■	lika večina je orgaiiizirana v najrazličnejših društvih, toda to je ne moti, da no bi v vprašanjih, ki kori^?tijo skupnosti, korakala skupno,
A'aši slovenski akademiki se v tem pogledu, žal. razlikujejo od njili. Sicer je' res, da so . tudi oni ustvarili v isti namen narodni blok. kjer so bile združene vse akad. sile, toda že po kratkem časn so iz njega izstopili katoliški akademiki, ostali pa so v njem vsi demokratski, nacionalni in del katoliških akademikov, ki si upajo misliti samostojno in ki se zavedajo svoje odgovornosti pred 7.godoviho.
Akademski narodno obrambni svet So osnovala sledeča akademska društva: «Doberdob», ak. podružnica Ciril Metodo
d'i'užbe. Jadranska,-straža in.'Branibor. Pristopajo'še druga "akademska, di-uštva. ■■ ■ Delo za jugoslovänsko-boigarskö . zbli-žanje.. .Pripravlja se razstava jugoslmanske knjige v S-ofiji. -r Sredi maja'so -prišli V ■ Jugoslavijo, bolgarski akademiki, ki so .obiskali tudi ■ Ljubljano, kjer so jih Slovenci ..navdu.šeno sprejeli. Ob tej'priliki■ so'sft'ud'c- ' ležili tudi občnega' zbora jngoslovansko-bol-garske, lige v Ljubljani., Občni z.bor je. po-! menjal veličasLnp manifestacijo 'zh zbliž'dnje Jugoslavije in Bolgarije.
■Važna obletnica. Letos slavi Francija in z njo .tudi druge, na demokratičnih iiačelih temelječe Arims liO-letnico francoske .ver vohicije, ki pomenja nedvomno .enega največjih in najvažnejših dogodkov v svetovni zgodovini^ Takrat je francoski narod položil temelje novema družabnemu redu "ter začel rušiti tisočletne spone, ki so oklepalo " vse, kar ni izhajalo iz vrst plemstva. 'V zna- . menju gesla: enakost, bratstvo, ■Svoboda, se ■ je začelo spreminjati javno življenje, tako da ■so dobiU državljani .ne glede na' stan, ' poklic in veroizpoved enake pravice.-'Pone: kod, kakor v Franciji, se je to'vršilo bolj ■ hitro, drugod postopoma. Pridobitve francoske rovolucije so važne tudi za naš narod, ' saj vemo, da je v tisti dobi zasedel Napoleon, ki je izšel iz francoske revolucije, znaten del naše zemlje in ustvai-il Ilirsko kraljestvo. O tej dobi piše slovenski znanstvenik Ivan Prijatelj' takole: «Francosko' nadvladje na Slovenskem je bilo — kalt.or ■ je bilo kratkotrajno — .ogromnega " pomena. ■ v narodno kal'turnem življenju Slovencev..' ' Pomenjalo je naravnost prebuditev slovenskega naroda (v osebah najboljših predsta-viteljov seveda) iz dolgotrajnega spanja.» Predvsem-je bila ta doba. važna za šolstvo v slovenskih krajih, ki jo takrat prvič dobilo .slovensko lice.
Nemško gospodarstvo v Jugoslaviji.
Kaša država ima mnogo rudnin, ki so potrebne zlasti za vojno industrijo, pa tudi mnogo drugega prirodnega bogastva. Zato iščejo razne države, zlasti Kemčija, z Jugoslavijo gospodarskih' stikov. Zadnji čas sta ustanovili dve najmočnejši nemžid podjetji, to je Krupp, podjetje za vojno industr., ter J, G. Farben, koncem za kemično industrijo, novo delniško družijo, Id naj bi se bavila
138
prEilvsem'-z. izkonščari'jehi rudnikov V Jagö- ' siaviji in ž izvozom-naših rudnin- in kovin v Nemüijo. Razen lega naj se zviša .lideležba ■ nemškega'kapitala .tudi v oslaliH industrij- -sMh panogah,-. kjer znaša že-'sedaj -18'7%. vsega tujega kapitala, vloženega v našo industrijo. . .
Cerkvi so bila vrnjena njena velepo-sestva, katere ji je vzel cesar Jožef I-I. Celotna posest znaša 27.041 ha ter jo ccuijo .ha 150 do 200 milijonov dinarjev, ki daje letno približno 2 milijona, dinarjev.
V Ljubljani so odkrili spomenik enemu najboljših sloven, mož, dr. Šlajmerin. Bil je sloveč zdravnik- in operater, a še važnejše je, da je hil- zelo veliko vredeii tudi kot ćlovek, ki je "s svojim znanjem storil zlasti revežem neskončno veliko dobrega. Med balkansko vojno je šel zdravit srbske ranjence.
Prešernovo rojstno hišo, ki jo jo odkupila slovenska šolska mladina, je' dne 21. maja prevzela banovina v svoje varstvo. Prevzem je bi! združen s posebno slovesnostjo.
Prehodno otroško zavetišče v stari cu-krarni. Vsako leto opažamo po naših ulicah več razcapanih, bledoličnih otrok, ki nam ponujajo cvetje ali prosijo denar, da si bodo kupili kruha. Na socialnem odseku policije bi lahko izvedeli marsikaj o Leh otrocih, ki jih pogosto starši sami pošiljajo na ulico beračit, ker nimajo kruha, da bi jim ga dali, ali pa se. jim zdi to najlažji način preživljanja.
■ Mestna občina je hotela poskrbeti zdaj tudi-za te. «bczprizome» in jim je dala urediti v stari cukrami nekakšne vrste prehodno zavetišče. Zavetišče je bilo otvorjeno 1. maja na zelo svečan način, ob navzočnosti številnih zastopnikov socialnih ustanov in uradov. Otvoril ga jo g. župan dr. Adlešič, ki je oh tej priliki izčrpno poročal o načrtih, ki jih ima mestna občina ravno glede socialnega skrbstva. Ustanova, kakršno smo dobili s tem domom, je bila pereča potreba v Ljubljani in ima zdaj že nad deset majhnih gostačev, ki so jih čudna pota usode pripeljala v belo Ljubljano. Otroci bodo lahko le nekaj časa prebili v zavetišču, potem jim bodo skušali najti prostora v kakem zavodu ali jih bodo dali dobrim rednikoni. Poskrbeli bodo, da se otroci nauče kakršnega koli
■koristnega dela- ii se jim ne bo treba poti- ■ kati po s-vetu.	'... . ■-
". - Zavetišče se.nahaja v prejžnji veliki-dvorani cukrariie, ki je prezidana - v dnevno . sgbo, kapclico, spalnico za dečke in spalnico za deklice ter dve sobi za vzgojiteljice (sestre sv. križa). Dorn je namenjen v prvi vrsti zunanjim otrokom, ki pridejo v Ljubljano in se potepajo po ulicah, in ne vedo ne kod-ne kam. Naj bi iz tega skromnega začetka zraslo čimprej trdno pribežališče ubogih otrok, ki niso'sami krivi, svojega težkega položaja v življenju.
Saj je misel doma dobra in nam ,je bilo. tako zavetje niijno potrebno. Opremljeno je . zavetišče, s -prijazno mislijo na otroke ■ zastori in cvetlice na oknih in otroške slike' na steni očitno skušajo privabili vtis doma '(boljšega doiua najbrže, kakor so ga ti. otro-, ci vajeni) in ne zavoda. Nesrečna je ,le izbira prostora. Stara cukrarna, v kateri so umirali nekateri naši najboljši pesniki, je prastara, kamnita zgradba s silno debelimi zidovi in silno majhnimi okni. Dovolj značilno je že, da je morala ob otvoritvi, maja meseca ob petih popoldne, goreti električna ' luč. Pozimi bo najbrže gorela ves dan. Spalnica za šest otrok ima samo eno majhno okno. Radi verjamemo, da je tudi ta rešitev Jjoljša kot nobena in mogoče res trenutno ni bilo mogoče narediti nič boljšega. Nikakor pa ne smemo te rešitve «Prehodnega zavetišča» smatrati za končnoveljavno. Mestna občina ljubljanska bo morala slej ko prej misliti na to, da čim prej dobi sredstva, da zgradi v te svrhe uovo, moderno, zahtevam zdravstva in higiene odgovarjajočo stavbo, ki" bo tudi nudila prostora res vsem potrebnim otrokom.
«Protialkoholna liga» je nastala 1. 1937. v prepričanju nekaterih naših najboljših strokovnjakov in javnih delavcev, da je alkohol največji sovražnik našega naroda, da pa so bile stare metode propagande zgrešene in je treba začeti znova — predvsem s stvarnimi znanstvenimi raziskovanji. Na letošnjem zborovanju je evgenik dr. Skerlj dokazal, da ima alkoholizem staršev pogubne posledice za potomce, kar se izkazuje v sorazmerno Večjem številu duševno in moralno manjvrednih otrok alkoholiziranih staršev. pri čemur ni toliko važno, ali se kateri od staršev od časa do časa močno napije,
139.
V' .tf^ivć^" . je - 'jšol;].' .^jl^bfljjivć' ■^ajšjiio':' iii
. : -Tjri^j.Taviiiilelj. ■i^!eijsKeg.a Vfn-foäa ru-jije^ .V i-li/Tjige, -zBhiev^ ;. 'Ijülj^Q-lii-äiräjio; n-ašili, "atrofe ;■ "y ^vliio-rođiVili-krJjHv-ofrooi^pgošio'pijejp v'irtti/ier Jiilei.a jiimajoV''!	alJcpfiorna''-äl4K«.:ri^
liiijff 'tjdivi' 7^'alüe>;al';S.-■■	SqisfcfJi-. Wrosia''■šploli- cllröäyjV'
ü's -..otpolia VkilioKoliärahür; s£ari(ey,"--.k.i';ima' . l«-' iiläbe' "viiglede in.vlii'č'- opore,' mora, ' . ;iiTieH .Solsi;»' vzgojavsš-pBsVteii; ypli^
.t i.ftgrdtjjie ."^■raj.si' i^bi^^^^ 'ptf.'pasebni ipsilVox. ■ bški,-'.usposobljenosti 'iii pösfiie.J priprafljeiji' Zfl. borbg .■protV.ailtoäiolp;;'Dr. .Makiec'ov .'je-' pre'^vi) .6 pWtajÄiivzälci7nftv'i--öi?-n hblizem" -jn ■ žaJiteVal -..Aeltatefe ' j.iiiijfiojiiitye ;trQba'je'dvigniti-slarus-liiti liiejo; po'd katero-'
■V.P'ifg.övfi&ii; ft!
"vi^K ioiskih- sJ)örJnili/:presnaU-Ur pH^eJit-■. V.vriii ^'zjtfisti-^elr,ebä'- f/'Vcčjo.rsir^^)' yn -: Vrdv^fäaje-piiancraänji
. J'fe.i.E-gD'>'P''il 0 orgajiizaEiji zaščite 'otrok ;. '-prod'alkolluli'zm'o'm: Opi-cal-lse. je pvi lefii .na'-' . .iiAcfoj'ki -jo •je -läi)i,.iived.el,/A razširjenosti. ' ,vlivanja alkohülnih pijač/med otroki;.- ki ■.j;e". --.kazala- prav obnjinc. raiiiiere: - 47%"maler . , ' .pijć rned
.no^'e^nöstjo, t'akö da .je o.trok ■■	'9'.™ ^'''"■i- v'-Vindrodnilt- kr'ai
'■ .zalcön ihn,-posebno,
na. limetih,-srii-o-ti*ilo orga--,-nizaci^jo liigieli-skega. :pOTika- po zdravnikih;' ' :.J)irb';ciih, , učiteljih na deželi in ü'msti'uo' po-: ■.u&yanje ptrok.'v 'äolV-p. skpdjjiyusti alkolioli' " . ^'' debati j'e-;pač najbblio-govorila ličit'eljica -"ga. Cufkova,- ki ■,je govo'rilä-'o lastnih sku.?-'.--'njal^ k-akoje f-požrtvo-v^nb/^krbjo za.bdljžo.' -; prehrano' od-yadüa svoj: razred .pijančevanja.' Omenila
in- -piiporotSila -je- tndi .grozdno-akcijo <^Zvcze gospodi'nj». .. . .;■ ' . -
' Predavatelji so. .jjovdai-jali. .da .Ligi. pri . njeneni prevažiieni.;'dekl :manjVay denarfa. i Rii-rap pii lej boriji pfoti iwsetiiu n'äjlmj-' .. ' šemU-'.s0v'ražnikii'',res ..n'o. ^mel manjkati''£red-.' .siev: 'in: ziitb -2; ..veseljem .pozdravlj'amp-.'veffl,. ' - da bo; banovina v . tcko'öem.. ^proračunskem
V -fe!-^. -isl^v'iyb'Sje'' vsiiiV "iiav ražpBligo;" .fcigi : .i^eiimo-yelilip iTppeJiq.';■ "	C::: '
Po f.\etü	■>
.' .-in-e.d--'-s'tratesl^a^	_-in.-.iiajž'ani.uu-;'.>
...-■vejami'. jii-o-M^ii- zu ■:;',sej.'ju^iiaj:o4n'e -.kriygP..;'.
države" Ji'qt.-'
. ..4a-..;B{ill:a}i./.-ijtök;-Were^ii'-.bi .pti.iirtiiifa.'. .'■ -brez '.--y^^
; .ii'jtnp jdmMjo ■Vsaj. posredno' a-Ii .-fu'di "oi-po-."' .-jre.điio.'zagospod'aril. .vsem "državam:'nä'.-jMgh.'
,-..-!n; fiigo-vzlio'dH..',.Zsto.vj?,..r^^^	naja ;
. £qil j;e] ov Hiili.-"^.o.towjii
■	.sosednje-. .đi:.žfiye:'..'znn'anji.. liiiiiister; Cincar ■-' Märiov-id ■je'potoval; v; B&jetk'e",. kjer -so .je '
.JsStal vZ-.-'itälij^iskim;,'".?.^^^^^^ ..iruhistrom; .-grofoih-..'Citii-loni,- -bil je-.'pa-'-titcJi .'.v-.-:B'erUnu. .' I'ray. tako" je, bil- "po.vabl.jen:bb.e državi','-. . knez na mestnik.; Pavle,-' :ka^tcrega'so'...6.prejg^! . ;.nla'l'i-.;ž.' .v^ffiini) častlBi'.;. .(> (-slii-.di^eii. ■obiikUl ' .}jras;:i; ,«SJp.veneč>v'::
da ,?ugosla-vija';;ni nä 'nil^ogär pbiešeii-a,'..am,V.' '■ fÜfc.d'a: j-e priS'gtff'pJ'V^el'iiitt'in '.is'kre'Ae'.-težhjR''-"
-	yp 'mini.Vcncjai;- pa'Je .'-tudi priprav'lj'ena',' '.-da še ho'bpriia', ča bi'se'kđo rfötak.iiil'iijene- ;.
. s.v.pbćđ-e.'ali' nj'encga držasTjiga oz'emlj'a.»; ., ! ■ '.. ..'Za vse hallfan.'kz drzavß bi.:bilo-'n'ajboljšp ; -jamstvij.'indSna : in -'enotna ' bcdhanhšii' zvei'a,.'
-	Od te.-p'a se..eedij'lje'.btiij.-.dddal-juie -Bulgm-ija\'
■	ki-.--ss.:prid-ru.H.'.sv«ži,--:le 'pc^^^ IidgP'j.eHl.^..đ'a''še;. ■: .-.-ji -;'»a';a-ejo.'--ii-je(ić:.'"m'3^^^
Lg'r'äyi,. da jf ' v.rn'f;	'öl:,: -'
. Bolg.füijV' ;sY'dlid|iiii':'--''do'stpp ' ''äd':■gg'ej'si'ela'^:' '-ihorja'.. V-' po.ii'&nih kj-agib .so' iimenj.ä, -di. je '-Bolgarija "postavila; vse'.te. zali.t'ev.e-'.v,; šeda- .' i>j em.; trenutke'lia-"nasvet' Italije -in'-'N'eniei je';- ■ 'iel-- 'naj. bi -fcolg-äj-ske ''težnje', -'zaviaSferaifco-'-;-: vplivšile'na. razvoj, an-gl-oik'e pal'itik.ej'".lii -si.-na. Ballianu priza'd'eva, da bi dobila sirnjšli..'
-	blok' pri'jateTjskiK držav..! ,'. . '.■..-' ''.
-Za	:-ki "si.■stojijo'" v''dan.aš-'
njem, -za enkrat, že. nekr-v''av'žirr..'metežu na-'. . sprptj,.je brezpogojne važnosti -tiidi. fliim-ii-!. .n.i/'a'.-..TTidj .ona i)i še hotck-i -zavai-o-vati pred. -'prevelikim p'rij'ateljžtjlO'n'i heltatferili ..v.eleyl,- ' zato poäüja .svojega .izuna'njega ''minjstra ■.' Cafenca .na' -diplphiaiske-. raz'gov&re- .k' '.vsem : -velesilam; bil' je'.ž'e v" lio'n.domt' /h. Parizu^ .' ' Ilimu
ill Bcrliivu."	se žaV^edajV),
140
da so Tame le. v sistemu kolelitivne varnosti, toda Ig, če vodi vse povezane države enaka volja do medsebojne pomoči. Da se pri tem ni na nikogar zanašati, nam je pa najboljši dokaz Češka, ki je tako drago plačala zaupanje svojim velikim pokroviteljicam. Zato se je treba zavedati, da je 7\a]-holfša varnost lastna moc, lastna, oborožena armada, zaupanje vase ter neprestana pripravljenost.
Med velesilami pa se nadaljuje tekma v oboroževanju — samo Anglija izda za oboroževanje vsak dan pol milijarde dinarjev — ter v sklepanju medsebojnih pogodb na eni in v snubljenju malih držav na drugi strani. Naše bralke se spominjajo na Hitlerjev govor, v katerem je odklonil Roosovel-tov predlog za mir in organizacijo gospodarskega sodelovanja. V tem govoru pa je kot odgovor na angl&ško politiko, ki jo on imenuje «poizkus obkoljevanja» odpovedal angleško-nemsM pomorshi sporazum iz leta 1955. Obenem pa je odpovedal nenapadalno pogodbo Poljski, ki jo je sklenil s Pilsud-skim leta 1954., a jo bila šele pred nekaj meseci podaljšana do leta 1944. To pogodbo je Hitler odpovedal Poljski, ker je sklenila pogodbo z Anglijo in Francijo. Posledica tega je bila, da je Poljska, ki je dolga leta vodila gcmianofilsko politiko, stopila z Nemčijo v povsem nove odnose, ki so se po Hitlerjevem govoru zelo zaostrili. Nemčija je čedalje ostreje postavljala svoje zahteve Poljski, ki bi morala Nemčiji odstopiti starodavno slovansko mesto Gdansk, dovoliti čez poljski koridor cestno in železniško zvezo Nemčije z "Vzhodno Prusijo ter urediti vparšanje nemške manjšine. Poljska je pristala — v smislu javnega govora svojega zunanjega ministra Becka — na pogajanja o teh vprašanjih, zlasti glede svobodnega mesta Gdanska, ki je po svetovni prišel pod protektorat Društva narodov. Nemčija ga hoče v svojo oblast, Poljska pa zahteva, da obdrži mesto mednarodni značaj. Nemčija svojo mejo ob Poljski mrzlično utrjuje.
Bloku demokratskih držav, v katerem je prevzela, kakor znano, iniciativo Anglija, se je posrečilo skleniti pogodbo s Turčijo iii tako se je uresničila važna zamisel vojaške trozveze med Anglijo, Francijo in Turčijo,
ki varuje vzhodni del Sredozemskega morja in južno Evropo pred napadom. Ta zveza se smatra kot velik diplomatični uspeh Anglije. ki bo služil ohranitvi miru — če je to še mogoče. Manj ugodno za mü'ovne velesile pa potekajo pogajanja s Sovjetsko Pršijo. Anglija se sicer za ta .sporazum trudi, toda ne more se sporazumeti z Rusijo glede obojestranskih pogojev. Rusija se zaveda, da bi morala v primcTO, ko bi bila napadena Poljska ali Rnmunija ali katerakoli sosednja država, za obrambo največ žrtvovati; kljub temu pa se Anglija in Francija iz-ogibljeta, da bi dali enake garancije, kakor jih sami zahtevata od Rusije. Rusija zahteva ostvaritev enotne fronte na podlagi medsebojne pomoči med štirimi velesilami Anglijo, Francijo, Poljsko in Rusijo, toda edi-nole le na podlagi medsebojne pomoči nasproti napadalcem. Ta pogodba pa mora biti popolnoma jasna in odkrita in obveznosti za vse pogodbenice enake. Angleška vlada pa zastopa sališče, da naj Rusija takoj priskoči na pomoč, če se Anglija in Francija zapleta v vojno zaradi svojih garancij Rit-muniji in Poljski, nasprotno pa bi obe omenjeni državi ne priskočili na pomoč, če bi se Rusija zapletla v vojno. Tako bi se morala Rusija sama braniti, če bi bila napadena, dočim bi ona ntidila pomoč vsem trem. S temi nesoglasji je nedvomno v zvezi tudi odstop dolgoletnega komisarja az zun. zadeve Litvino^^a, na čegar mesto je bil imenovan Potemkin, ki pa si prav tako kakor prej Litvinov prizadeva da bi se ustvaril zadovoljiv sporazum med demokratičnimi velesilami. V Parizu skušajo posredovati med Anglijo in Rusijo in upajo, da bodo pogajanja v kratkem zadovoljivo končana.
Totalitarne države spričo teh prizadevanj demokrat,skih držav seveda ne drže križem rok. Skušajo pridobiti predvsem male države ter se tesneje povezati med seboj. Posledica te težnje je italijansko-neniska zavezniška pogodba, ki je bila podpisana dne 22. maja ter vsebu.je med drugim za vsako obeh podpisnic obveznost, da pomaga takoj drugi, ki se zaplete v vojaški konflikt, ter da nobena od obeli ne more skleniti posebnega miru, ne da bi druga pristala na to.
141.
iS'iiši bratje U) sestre tß. mejami:
Prošnja, -koroškim tnaifcram. .«Mideis! . -■ C^sfflnite' junaHaie" v..boj1riJza; sretiijj'e näae-niEitel-nef B'esedein-slovenske .nai-odile zaVešli-- Gorje :}-ođu, , ki bi .	i-, tpii-io narodne
■.neisaT-e'đriosti ' iri, ii; bi ižgSbil■ ;fjiibczcii ' äo '. n<iyoda;-Materejyam -izrQč^^ mali;; ivbo^i,
■..prestrašenoj ijiprda ' bojazljivii- tqd.. ,.daV
sfjtprNS) 'OioV'flbVfeiiškš^^^	fiš 'slpi';
y.Gn.slvi rod ria jvo'röskein,' .samo'/eno:.-. .Vaš «(rok-!... Od: Vas. .haj ; še. najirej. .uči,. ;kar "je.'.fako. ..niaterinskd .svetcgaj n'ezl.ömljiTega.» ■pa.ko .je'zapisa3 .<<1^or0škV Slovenec» ob nia-terinskem dnevia- V dneh' ljudskega- štjjtja. ■
IVašc žene pri dielu
■ Ljüblj'änskp <<KoIo.žen zadrus;ark>>.]e:na .üidi. .soćialiii- .phkrčn ki'ima ilameji došefi".
pi-\;em občnem-zboru; kl-ga je imelo že .po" . neka).-m!?secib obstoja, pokazaljic-čIan.'iUT.l iji . .. javnosti -SVOJO- veliko .iipraviienost.' Saj je : glav-ni namen -drustva prizadevanje za -bftl-jfe • •• zivlj-enjske-pogojB drvtam;;ÄBr.so- ađictriHBe---:11a ;zađružnem polju .šele' n-ovinke.- ^"0 -s-bva---lezjiostjo- 5prej.em'alc--nasvete,- in poiTio«,-iz-.-:.. kiiSeitib- ođbo-rpikov dnis;ibj ustanov: Nabav--Ijallie.jzdr-uge- drž. nsl-„-IS;abavljalne .zadruge.: ■ n.sLjlrz.-.žel;. :8aveza.- nabavl^almli ■-"z3drug----v--.-. BcHg-radiiTjn.-Slogfi.. «Kolo» -je imelo .že-v. tej- ■ - kratki poslo-vni dobi .-dvoje predavanj- in- po- " .. Hum. zlet V programu za bodoče delo pa" ini.a " : -tudi.pre.dav-anja za-.mladino.- da .'!i bo polago-- -.. tna;,.Vz-goiilo-.iiarascaj zadrugarjcv .in -zađr-u-. gark. Praz-nova.lo bo tudi -vsako ;lfito zadru'i-. ..iii-dan..- Društvo Uspešno sodeluje.z marilior- .■ . .skim .kr.o>,kom. zadrugark;.. G-knice dobivajo-. brezplačno-;«-Ziađrugaria» in imajo- v-jijem -tudi sviQjE....rnbrike,. has--.ženski m šarodni-.. pokre.1 je doi.il. v-..«3i.olu zadrugark»' drngo-. . .'Ceiiega;.sodelavca. Saj je. bllö'iz-vseb" poröttr; -pnzd dvo-v n govoren mo kih in en kih r, predstavnikov zadrii^ništva'razvidno, kako,. ; -9e VSi.-' zavedajo, naloge; ki jo inaa - iena ■iza--. diiiziiio in- narod ne- samo v -doniadi -hi^v ' ris.ego-tudr-.v-javnosti.: Scalelovairje «-R-ola,» z-.banovHisio žensko zvefo pri--pnredilvi-«-/.a' našo- diuzii^o» lA pri narodno-obrambnem .- delu,- pa .sprejem.žen v iiprđvo «R'abavlja'lne ' - zadmge.flrž. iisl.» kaže; da odokiipni. zadruž- ;• . ni :poiaet pravilno .pojmiije ..sposobnosti in " .iKlgoVornost' zette; kako', pra^iilnfe: so '.tile -be-'" 'sedfe .saveznega. aadruzne.o'a revizorja- -vZa-druzni .pokiet. ni- s-amo gos.pođar&ki' bemveč '-.
-enakopravnost ljudi, -enakopravnost med .-. zeno m možem v delu za driifeiito'iiriiarod;»
Obcin zbor Ju!;os1. zcmkc zveze, sekcijc /a dravsko bajxivmo bo iSwimja v Liub-.Tljajij;-.Poles-poročil,-la~:hođ-o pričala-ro" raz-'
-	- gibanem- delu te'naäe ;najra'žnejgc- zeiiske-or-..
-	:-2:anizacije. bo -na-sporedu .tiidi zelo zanimivo :predavanje. -Zborovanja se-bodo'- udeležile -.tudi,. zaiätopn:ice..'^!avsk& sekcije./'kar:'bo.;da]o''.■ , iias.eniii'- -?.bprQ'x.iin-j..u;^e..veeii..p.Qroen,_.Iiej:ošn ji •. . občni . zbor. bu pravi .tabor našega zenstva.. ' ..zato. opoziarjamO'nanj'ne samo .I-.jubljančaii-'. ke; temveč'tndi vse-one zeneiia dezell;.ki se
. danes zanimajo za žensko delo in imajo'mož-.Host^ da -pridejo ^tisll.daij v.ijubljano.-- - -■ -
Materinski, dan sö tudi. letQ.s. praznovala' naša . zen-ska društva 'z-.- liabiralno- akeijo' -za ' '.potrebne matere-.v-svojili kraj'ili in- za matere... '.'.po vaseh vnarod-iio ogroženih -prsdalrk'naSe;-' ozje .domovine. -Odsek.uCiteljic je.poslal naj- ' potrebnej.šinr: materam . apremt. ,za. dojenčke., .-m: ma-le otroke, ludi dravska-sekcija Jtlgosl-. -zeKiske zveze-je-praziiovala letošn-ji niaterln-i dan -s mineiaja nai odn® obt mbneg pokr-eta — .-z-£:löboko zajetim predavanjem ---prot. Dore Vodnikove, - ' - ■ - -■ ■--■ ".
T. K, d. «Atena». bo imela na lJuWjan.' ' skem veleaejniu svoj paviljon, kjer "bo pro- -. -dajala, .knjige sv-oje zaloibe. kakoc Uidi dru- " zabne 'lgre, ki ..jilr.)e;sam'n založila' m 'ki ', «o na.šlc v .javnosU laskav odmev. Pri tfej''.priliki bo tudi.sprejemala prijave'naroeme. za izdajg-'; zbramlr -del Zofke-. Kvedrove." katere druga. .-knjiga bo v ■kratketn izšla-. " - -., ■ . .
. 142
Po ženskam STetn
Boli^arsko leposlovno nagrado . 7,a loto . iQ38. je- -međ; drugimi, dobila, tudi- . jjsate--ijičavKvdokija ' Obriješkova za 'dramo ■--od-pLisLi-pafri'naže'grebe».-. .. '-- - ■ '
Obvezno pripravo za materi Iistv-o-, gojip.o-. dirijstvp in državijanškp zavest zabteva-Bol-■ ; garska .ženska - zveza,'- ki je p.oslala -<dađi
-	predlog,'naj'-Uv&de obvezne tečaje imenov.a--niB: predmetov'za. všako -dekle; ki je.ispolnilo-
'-14.let:.''. :-.'.:", : '-. ' .V' .' ' ■"...-: Dom za mlade d(;]avkc le iistatioydo 7^-n5ko'.:i'-nlädiii^ko'.'brä&tiäo' druŠt-irb-.-v.' ii-aj/'.'-.^iolj'izraziti; däai^ki'.Set'rti .Sö.rijd,'''Öbän'ii" j.e;^
-	d-oloeilä'-znätnb-'podp'.orC!.- . -... '.'. -.- '-."■ - '
Pravni' položai gospodinjskih pomočnic ;''je 'žarela .urejevali .tudi .bolgarska vlada-.-;-"V ■■ to; ivrbej-.je. ;'ij:stanovjla p.Qsebnp.:'kö.misij.o'v; .y' .-; katerb.-'je'- '|i6:^abila .til-đ'i':- B-0'lgär'skö' -' Ž^tis'k'd-. ; ^zyezol-.: -■ - \	i - .. " . ....V . ' ; ■'-;' ■"
Petdesetlelnica sofijske univerze, ki su '. 'j'd'. švečanp ;;prbšla'vili .minili^	- je .däla '■
lidfu.':«'y:eštiii'k- -ntt 'zfenatai:' po'yod''.-2a-.'ol)'j.avo^-' ■ žan.jmf!;dlr.podatkoy-_h-.žens'ke'm . ■ Študijii- 'iia jBolgaräkemPoeđirie. -B'olgarke; šo',.
št ti diralež'e 'v - oiii .d,<;(bi,.-'k'o je bil.; ■-".nairbđ.^šb -pod ''turžkirii:'-.šuž"CTjiWorir..- L.--t8-79.. ,-j.e do.vršla '-v .|^etrpg-rađu.-.mediGmskp--%kn-l-:
-	Veto.'dr. Tata-' Vjenkby-ä,.. ki' se' jeLkot. Jirva . .bolgarska; •z-.d.raVnica . .L.akpj .posvetila; .zdrav-.'
.'-'.sf.-i'ep-r -sTül'M--:-v iŠol^'rijl.-S^ ' ki j.e'rbila'-n.<ilanq-i'.i.jBna .1.' 'ISSS';.','je.' odprla" ; .'v.rata-'žen'am. že:" 1.-. 1-895., kar-'je bil ifsp'ell ..'-večletne 'ženske .borber-Do letos .j.e^ddsegl'o." vseučiliškp ::diplonio.. na bplgarski' univerzi 42.503 služateljcv,' 'nio'd.;temi-.10.65');. .žen-'"' ,:'i!kil'i,. lo'fe:j-.Cel'a.'fetr'ti.ft'a''cfeMctip'ne^a--'\št'cyi^^^^^^ -; .^ijvejČ.'žeii; je- s'tiidi-iriilo 'zgoddxinö.: iji- je'zikoi-. ; ..^Ipvjc, ..ppt.eB.r'rižikd,, niati?inatiko.i'n p'ravo;.' ■.;iJa-._^ri\g'iii''.fakü'ifetab-'. jia	'žen iižje.-'
' .Ruska, akademija ^inanosli )e iiiien/ivala ;Za.'s'y9je-.-',čla]i,fc.e,;poj:iiin&-.S.te;rnoy^ ; te]jic(J .-.«a-yoilar zi fi'zio.lQšiM.;-Kaii.škayanja-,-k., ^loskVi.'To akadenitjo:.je ustanovil ž'e-Petbr' v'^felijd j;i)- ^st'e'je; d'dšlej' i'S'e '.čland.Y^'.Sti;rn'oya.-. ' jiV bila /;nekilaj:: .pi^'dfe'sijiriWi	,
': Iveiiiijo-i-vl^ertevi'.-'.. : '.: ■ ■- -"■. >. ■ - .". . ' ^ .•' ; Spomenik tranco.skSm mate,ram 50. od-
-	;.kt'ili liinsko^jesen v Pariza.i Ob' tej-priliki "jb-: . .'EJrii.M&ka'.i^i'Ä^^ ;zVe;}X^''^4šlbr.'j)'rogl'as,; v.'k'a.^, '
.'.ti^rcin ' poudarja ' zalitevc' 'po: 'volilm. pravici-'-i'n-'.obeii^- pozdravlja -vše, plemenite možel-ld'-bo'd.ejo'.jjočastiti-.-francosko inater. V- ,0.d'--^;.
-	kr-itjii: novega spomenika. pa - vidi-. le - izraz.-.
' 'plat6.ni6ne''.lj)ibe'z'n'ij ' ce'lb- rogalije -."fran.cbski'.
-	nia'terlj'rker. jo na eni' stra-ni 'poraćligajejo,. ■■fta. drugi .p'a ji- 6d'rekajO;.'đi'žavljanske pi-a-fi-
-'-fej ,ki - (ill .ima vsak moški brez . ozira. .na . sposobiiosti-... -'- ■ ... ■-■-;' .-■'-..■'.-.''.' '■-' . -'Növ-ženski .izum,- Arneriški časopisi 'so-' ■übsimo -poro'čali..-p i,i.speli,u'znanei znanstve.-.. ■-'■nicB;,- katera' .'je' iztinriiiV^^teklbi"- ki''prblvilšČa' •'9S%- svetlptoih;; ž^-kbv, . -Dosedanje^' SekTp -' jjli.je.-prbpu.ščalb kvečjeinii- -92%; 3Iöyi izum '; ima velik..pomeii- v-pjitični iiidnstriji.: , .' .'■.'-'.;.
Moderna Ksjipčanka. Kgipluvskii ženska l.zveVa, ima-.veUke
:-.'(t-enčiće,'';ki-.'ip-''j0.ii;ckoG''-ii.psi^^^^^ m'n^lirnän-;-.' '.-sli.e';ž.en'e.:i-.ii'.Ki-je.'.'naže ;muslinj'än.-ke.'äe dane?'., ne morejo ; ođlpž.iti) :. ;One:ifjgipčarikej.-ki .iž-.l-'.'vršujejb'iste.-pokliee -kakpr"moäiiV^'--'z.drat^.' iiicev. • ziviiipzdrävnicc;-,'- odvetiiioe;' jg.cpfes-o--' :,-ri6e 'niora-jij.-boditi^^^	;bd-krit'ini ^
.'obrazom-. ■k-akor.-.:-fti0šJii;' -^^'cniti-:jiaj-ireclkii- n'a'j/.' .-sle.de .lu.đi':kinet'fee.in' däaivke .-V^'pr^	.'
-..tovska žefeka ..zveza, NediTOno" so p.b'sjavili-.'.j!,. ■ tiirii';; spomenik;.. «Prbro.jenje' Egipta»;. .ki predsta-vlja mlaä'o Ićjj'o. 'knietico',.- t'o.;m;eč'e':oiI.-; .-Sftbe'-.ianci-cb,'simbol"sxižeixjstva.-. -- ' ' ; ....
Pri otvoritvi svetovne raTStave v New- ■ .Yorkii'-ije pre'dšednik;-lVp6seve-It';izja'\',il med. drugim: '«Zedinjene ...države"; tvorijo pnpolr; n qm.a li omog'enp; 1 JudstvO-,' zd'riiženo y skup^ ' nem smotru, ki lioče';.n.stvari.ti čim v.eč blaginje. kolikor- mogoče 'velikemu. .žteVilu' 'draas'-ljano'vv .žedtn'jenili.,i;-^:žHji;-da---jji^ ; dpyälv-.:jjp; 'istr;p'Qti,..ki-.yo.di :fc. čjm:;'vfečj;6n-iü.. --.raz-^^o-ju- iiaravriili bogastev in' k' še pgro)T\-'^iiejššriiu; ra.zvpj.vi\'i'z«läi'a^ : vžgdj'ć;:iiioia'' -'m'-SeneK'-/	'
- .Mchikanskc žcuc dobe. .volivna pravicoj-. Večiiia di^žav- aiiieriške repribHke .Meb.{ka še;-.'j.e. izrekih; za žensko' vpliviip .pp^i'yjtö; .-T-r^ba". 'šanip, - da -se ustava -v, teM -šmisln š'pr'emfiti",-k-Mr-'-se'' b'p zgodilo;v ndjk.rajSblii: čapi.: -.-'..";
Ženski čfJnikr na Kitajskem. Med cel . iiäkljuki :S'0;'l:)prc..pröti. Jappn^ likp žensk,-'.ki .Z-avz.emajo- tu^i yptljlpa^'rnestä, • Pretekli . nie.s'ee- SQ. Japonci eno iznied. ■njilt-. i-iij.đi:';in jpHžik^iiisweM^ ;; ;;' V,'v''.:;;'.:'.,-':i
143.
IVoTe knjige
Breda Šček: Jugoslavija. Ščekova je podarila Tnladim ženskim zborom novo zbirko pesmi pod naslovom «Jugoslavija». O tej prav posrečeni glasbeni zbirki piše skladatelj Ivan Grbec v Učiteljskem Tovarišu zelo tople besede in ocenjuje poedine pesmi takole: Ideja prve pesmi — hrepenenje našili očetov in dedov po enotni domovini in sreča nas, ki smo doživeli uresničenje te želje —■ je vzpodbudila skladateljico, da je zbirki dala naslov «Jugoslavija». Glasbeni element te pesmi jc troglasna slavnostna — z imitacijami v celine povezana — koračnica. Pesem je primerna za domorodne svečanosti.
V	zbirki so pa tudi razni -drugi motivi... . v njih je znala skladateljica fino zadeti vsako nežno — šaljivo situacijo, da izstopi muzikalno vsak dialog, vsaka imitacija in karakterizacija . . . Vse to pesmi so polne temperamenta, da se Icar iskri od razpoloženja. Gotovo najbolj živa od vseh pa je pesem o pustu. Tukaj se glasovi tako lovijo, da kar sapo jemlje in šala ne jenja do zadnje note.
V	zbirki pa imamo i5e dve pe-smi, ki sta od prejšnjih čisto različiii. Ena je o bolni materi in njeni požrtvovalnosti in spada v krog tistih pesmi, katere fimo namenili za materinski dan (tej pesmi je skladateljica priložila klavirsko spremljavo). Najglobljo-pesem je pa skladateljica postavila na konce svoje zbirke, lo je pesem o pastirčkih . . . Tudi muzikalno stoji ta pesem — zgrajena na nekih karakterističnili motivih, ki je enkrat tožba in drugič molitev — na vrhnncii in daje celoti najlepši zaključek.
iValter Schuhart: Europa und die Seele des Ostens, založba Vita nova, Luzern. Zdi se mi dolžnost opozoriti slovenske žene na to knjigo, ki je izšla v isti založbi kot «Europa und die deutsche Frage» profesorja dr. Foersterja.
V dneh, ki jih doživljamo z vsem obupom in malodušnost jo, so nam potrebni novi vidiki, nova vrednotenja, (in teh je v knjigi mnogo), da se dvignemo in najdemo tolažbe.
Avtor, ki je profesor v Rigi, je posvetil delo svoji ženi in tovarišici Harkovni in
pravi v uvodu: Knjiga temelji na elementarnem doživetju nasprotja med zapadnim in vzliodnim človekom. Ni občutena od ogroženega zapada, temveč od probujajočega se vzhoda, nastala je izven romansko-german-skih narodov, — prostorno in duhovno — na točki, odkoder je prost pogled na zapad kot celoto.
In ta zapad nima duše; pozna in ceni samo red, stvarnost, preudarnost. Religija, kolikor je še sploh prizna, mu je sredstvo, da čim bolje uredi svet, ga obvlada in izkoristi. «Prometejski» človek obožuje tehniko, toda tehnika je že v štadiju samouničevanja^ Vsaka iznajdba mora shižiti vojnim potrebam in Evropa ima samo še dve možnosti: -vedno večje oboroževanje, ki mora dovesti v vojno, ali razorožitev z odslovitvijo milijonov delavcev in boljševizmom. Zato je zapad zapisan smrti in ima le izbiro med oblikami propada.
Novo življenje prinaša vzhod — slovenstvo s svoje mesijansko nalogo. Mesijanski človek odklanja svetovno gospostvo, za katero se borijo zapadni narodi, on hoče harmonijo sveta, odrešenje človeštva, ki ga je mogoče doseči le s trpljenjem. ZaLo se CTiska duSa ne zapira trpljenju, ampak se mu predaja hrez pridržka, novo življenje se rodi le v največjih mukah.
Ni H tqjljenje češkega naroda tudi žrtev, ki jih mora doprinesti slovanstvo v svoji mesijan.ski nalogi?! Ali je mogoče vstajenje brez smrti?! S tega vidika ho morda äe marsilcateri ženi knjiga v tolažho v teh težkih dneh. Ker veje iz nje tudi globoko spoštovanje do žene in njene nalogo, jo priporočam najtopleje, kajti nemogoče je oceniti to zelo obširno in globoko delo z nekaterimi vrsticami,	. A. ZupaniiSeva
Tri nove ženske knjige v Jugoslaviji so
izšle pred kratkim: Milice Čurić-Topalovi-čeve «Žena krož veko\'e». Bibliografija del srhskili, hrvatskih in slovenskih pisateljic, ter Vide Tanferjeve zbirka pesmi «Veje v ve'tru». (Obširnejše poročilo bo v prihodnjili številkah lista,)
144.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
v LJUBLJANI
Podružnice:
Beograd, Celje, Kranj, Maribor, Ptuj, Ral<ek, Slovenjgradec, Split, Šibenik, Zagreb
se Vam priporoča za izvrševanje vseh bančnih poslov
Sprejema vloge na knjižice in tekoče račune proti najugodnejšem obrestovanju, finansira industrijo in trgovino, izvršuje nakazila v tu- in inozemstvu, kupuje in prodaja valute, devize, vrednostne papirje itd.
DaroTi t tiskovni sklad
Za tiskovni sklad so poslale preplačila sledeče gg.:
Din 4S'—: gdč. Maiica Šprager; po din lO—: gg. Fanika Kos, Louise Vodopivec; po din 6'—: gg. Fina Bizjak, Zora Dem^rin, Minka Šimenc; po din 3'^: gg. Martina Miloševič, Micika Kunaver; po din 2 —: gg. Maiica Kvac, Fina Lah, Terezija Gračner. Vsem cenj. gg. darovalkam iskrena hvala!
Priporočajte
Ženski svet povsod, kjer ga še nimajo, zahtevajte ga v kavarni
Kupujte pri tvrdkah, ki oglašajo v našem listu! Pri nakupu se sklicujte vedno na oglas
mmiEsi
1 LAHKIMI CEVI]!
e06Đ}.3»»
'4M0t-M0l
Oe»<U £evtl}iU ( laiMalw. Itdclnnl ta ------------, ^
S9BS-ISITS PredoMm MatKiMti
Lahkt In uJobne wndaJe n Ancta «anjk
BMl-HM«
Fln djeCUa fltkilbl-uiiiiMla. M uknaeim WOe flila. Bolir«J djtcü u liiU
. M6S.MJ92
M«.4t«(K>
PrahlKne elraikr wimIiI« Ii aanj*. i ««Itnl uinjentiKl pmlplitt. Nrailralm o ima u Isrmnir la »prtMM.
0SK-I4U*
Olwlkl bell ttrHjekl Ii cwMUM. U luini&lnlrud t umjem. la ibbJ»IiM •
•«ll.ru I
«a. ZiiaMdlii 1»
Vilvl/M <«velj«>'l U ittw.-g» bor«U. * butlnil protnlnil {Mclulutl. 'ia tani« iL ■■».llll« BiiliMAl
»n-iac«!
Ushhe moih« nnirae HnUle. ■ ouimuit pxlpUtom. Luknjic« oa prcdaiw äclu kja ««(1 davon mk»
»83
eireuitB* p«1etiu MrUI W CMpod»! b nl« res* ta drap »»mite >11 U uui}v nbm«. MS« B lulLBjkaffii. s wleoLii
««».«174