PflHSEftKovA. 45.
HUZEJSKJ ca sopis

Muzejsko društvo Jesenice in Gornjesavski muzej Jesenice, Številka I, leto XIII, MAREC 2003

d

f*kÌLt ■
Stil ÌIC£*
PROGRAM PRIREDITEV GORNJESAVSKEGA MUZEJA
JESENICE
od februarja do oktobra 2003
KOSOVA GRAŠČINA
KOSOVA GRAŠČINA
Do 1. marca 2003:
razstava likovnih del akademskega slikarja KLAVDIJA TUTTE z naslovom TOČKE.
Sreda, 5. marca 2003:
ob 19. uri otvoritev razstave likovnih del akademskega slikarja GAŠPERJA JEMCA.
Do 15. marca 2003:
razstava LIKOVNIH SAMORASTNIKOV STVARJALCEV V KOVINI
GLEDALIŠČE TONE ČUFAR
Ponedeljek, 17. marca 2003:
občinsko tekmovanje osnovnih in srednjih šol z naslovom: PLANINA POD GOLICO SKOZI ČAS.
KOSOVA GRAŠČINA
Sreda, 19. marec 2003:
ob 18. uri otvoritev razstave fotogorafij mag. VITOMIRJA PRETNARJA z naslovom J ES 1,1.1. Četrtek, 3. aprila 2003: ob 18. uri otvoritev dokumentarne razstave z naslovom ORTENBURŽANI.
Torek, 6. maja 2003: ob 18. uri otvoritev razstave likovnih del slikarja - amaterja LJUBA KOZICA.
Četrtek, 8. maja 2003:
otvoritev tehnične razstave maket in strojev z naslovom BIONIKA.
RUARDOVA GRAŠČINA
Nedelja, 18. maja 2003:
dan odprtih vrat vseh zbirk in pedagoške delavnice - izdelovanje igrač - v Ruardovi graščini ob mednarodnem dnevu muzejev.
Četrtek, 22. maja 2003:
ob 1.8. uri muzejski večer z barvnimi diapozitivi v spomin na akademskega slikarja JAKA TORKARJA.
Torek, 3. junija 2003:
ob 18. uri otvoritev razstave fotografij
JANEZA PIPANA.
Četrtek, 5. junij 2003: ob 18. uri otvoritev razstave likovnih del akademskega slikarja BOGDANA BORČIČA.
Četrtek, 4. septembra 2003:
ob 18. uri otvoritev razstave likovnih del akademskega slikarja BON1JA ČEHA.
V okviru ortenburške posesti se je poleg Radovljiškega gospostva (1404) oblikovalo Belopeško gospostvo. Po umoru Friderika Ortenburškega leta 1418 so njihovo posest po dedni pogodbi (1420) prevzeli Celjski grofje, Po njihovem izumrtju leta 1456 je prešlo v last Habsburžanov.
KOSOVA GRAŠČINA (slika zgoraj) fužinski grad je bil nekoč mejna vzhodna postojanka belopeškega gospostva. V prvotni obliki je bil sezidan leta 1521, koje gospostvo iz potrebe po prisotnosti v Gornjesavski dolini sezidalo grad, kije še v 18. stoletju znan' kot belopeški grad. Sezidal ga je zakupnik belopeškega gospostva Sigmund Dietrichstein.
KAZALO
stran 1
PROGRAM PRIREDITEV MUZEJSKEGA DRUŠTVA JESENICE
stran 2
PROGRAM MDJ ZA OBDOBJE OD FEBRUARJA DO MAJA 2003
stran 2
ZAHODNO TURŠKA PUSTOLOVŠČINA (predavatelj Miro Koder)
stran 2
LJUBITELJSKO RODOSLOVJE
(predavatelj Peter Hawlìna)
stran 2
ŽELEZNA NIT (predavateljica dr. Verena Perko)
stran 2
UTRINKI Z IZLETA 12.02.2002 stran 3
PROGRAM IZLETOV MDJ V LETU 2003
stran 3
LIKOVNI SAMORASTNIKI -USTVARJALCI KOVIN
stran 4
GORENJSKI MUZEJ KRANJ
Prosimo vse člane MDJ, ki za letos še niso plačali članarine 2.000 SIT, da denar čimprej nakažejo na transakcijski račun: 05100-8010096528, vsem ostalim pa se zahvaljujemo, ker so to že storili.

Program MDJ za obdobje od februarja do maja 2003
©	20.	februarja Miro Koder:
ZAHODNO TURŠKA PUSTOLOVŠČINA
@	20.	marca Peter Hawlina:
LJUBITELJSKO RODOSLOVJE
©	17. april dr. Verena Perko:
ZELEZNA NIT
©	22. maj dr. C. Avguštin, T.
Konobelj, S. Kokalj: JAKA TORKAR 1932 -2002
Vsi muzejski večeri bodo v dvorani Kosove graščine (2. nadstropje), Titova 64 na Jesenicah, začetek ob 18 uri.
Vstop je brezplačen!
1.	ZAHODNO TURŠKA PUSTOLOVŠČINA,
predavatelj Miro Koder.
22. februar 2003
Pestro in razgibano potovanje po vzhodni Turčiji nas pelje v najlepša okolja te prostrane dežele. Najprej obisk sne no bele Pamukale s svojimi ponvicami iz sige. do prijetnega vzdušja obmorskih krajev z enkratnim Olymposom in hišicami na drevesih, vzponom na Likijski Olympos in pa vstop na anatolska višavja v pravljično deželo Kapadokijo. Potovanje se začne z obiskom gorovja Torus z znamenito dolino Goeller (sedem jezer) in zaključi v Carigradu, prestolnici na dveh celinah. Ob vrnitvi se ne spominjam več, kdaj sem odšel in le stežka zberem misli, kam se spet vračam.
2.	LJUBITELJSKO RODOSLOVJE,
predavatelj Peter Hawlina.
20. marec 2003
a predavanju bo predavatelj predstavil rodoslovje v naslednjih sklopih: Od kdaj rodoslovje? Kaj je rodoslovje? Kaj je rodovnik? Vrste rodovnikov. Priporočila za začetnika. Rodoslovni standardi. Rodoslovje s pomočjo računalnika. Rodoslovje s pomočjo interneta. Slovensko rodoslovno društvo in njihovo glasilo. Na predstavitev bo predavatelj povabil nekatere člane društva, ki so pri svojem delu raziskovali dru ine s področja Jesenic in okolice, zato bo predavanje za vse Jeseničane še posebej zanimivo.
UTRINKI Z IZLETA
12.10.2002
Časi množičnih obleganj Trsta za ceneno kramo so že zdavnaj minili in kar malo pozno smo se spomnili, da smo lahko v teh krajih tudi zvedavi turisti. Mesto in njegova okolica namreč ponujata mnoge zanimivosti, do katerih e zaradi bogatega in več kot tisočletnega izročila ne smemo biti kar tako brezbrižni.
Naši predniki so namreč prišli do morja v širšem Tržaškem zalivu nekako v osmem stoletju in kolonizirali del Furlanije do reke Tilment, obalni pas pa so naselili od Savudrije do ustja Soče. Prebivalci romanskega izvora, ki so i veli v utijenih krajih Piran, Izola, Koper in Milje so na tem delu nasprotovali slovenskemu dostopu k morju, po vsej verjetnosti pa naši predniki na morje niso niti silili, saj jim je bogata istrska zemlje dajala zadostna sredstva za preživetje.
Povsem drugače pa je bilo na kraški obali. Zemlja je bila nerodovitna in nenaseljena, tako so prva naselja ustanovili šele Slovenci. Nastala so okoli obzidja mesta Trst (Skedenj. Sv. Marija Magdalenska. Šarbola. Greta. Barkovlje). na kraškem robu. ki gleda na motje pa Kontovel, Križ, Nabrežina, Devin in Štivan. Za razliko od istrskih naselij Trst do naselitve Slovencev ni imel svojega kmečkega in ribiškega stanu.
Tisočletna prisotnost Slovencev v Tržaškem Primoiju in Krasu je bilo tudi naše vodilo pri spoznavanju kar nekako zamolčanih zgodovinskih resnic. V Škednju smo si ogledali manjši etnografski muzej in nadaljevali pot skozi že omenjene ribiške vasi naprej do depoja nastajajočega etnografskega muzeja Primorja s poudarkom na ribištvu in pomorskih dejavnostih pri vasi Križ, ki je bil dolga stoletja največja vas Tržaškega krasa, njegovi prebivalci pa najverjetneje prvi ribiči. Cilj in namen muzeja bo predvsem v širjenju etnološkega, zgodovinskega, etničnega in naravoslovnega znanja, v zbiranju, hranjenju in predstavljanju predmetov, izdelkov in dokumentov, ki so pomembni za spoznavanje zgodovinskega in socialnega razvoja Primorja, Krasa in Trsta. Ob spodbujanju znanstvene, didaktične in kulturne dejavnosti se bo le tako dalo rešiti, ohraniti in ovrednotiti bogato obmorsko dediščino, ki je na ozemlju med Istro in reko Timavo zaznamovala življenje Slovencev od njihove naselitve. Danes kar nekako pozabljamo, da smo bili mnoga stoletja tudi pomorski narod, imeli vseskozi ladjevje, ki je štelo do štiristo plovil, da so naši predniki stoletja lovili tune na edinstven način na svetu in da so več kot tisoč let uporabljali tipično ribiško plovilo, imenovano »čupa«.
3.	ŽELEZNA NIT,
predavateljica dr. Verena Perko,
17. april 2003
V uvodu bo predavateljica predstavila kratek pregled o širjenju poznavanja železa iz vzhodnega Sredozemlja in bežen oris eleznodobnih kultur na današnjem ozemlju Slovenije. Jedro predavanja bo temeljilo na rimski dobi in bo izhajalo iz omemb noriškega jekla v antičnih virih in napisih na spomenikih. Poskusila bo pojasniti pomen noričkega jekla za rimskodobno gospodarstvo in predvsem njegovo nezamenljivo vlogo v vojski. Predstavila bo načine pridobivanja, organizacije proizvodnje, pobiranja davkov, državne delavnice in izdelke, predstavila pa bo tudi gorenjska rimskodobna najdišča. Ker v Gorenjskem muzeju v Kranju nastaja stalna arheološka razstava z imenom Železna nit. nam bo predavateljica predstavila tudi to novost. S švedskim primerom bo razložila eksperimentalno arheologijo, ki odkriva stare načine pridobivanja železa.
4.	JAKA TORKAR 1932 -2002,
dr. Cene Avguštin. Tone Konobelj. Silvo Kokalj,
22. maj 2003
V galerijskih prostorih Kosove graščine je bila od 10. oktobra do 30. novembra 2002 odprta razstava likovnih del akademskega slikarja Jaka TORKARJA (1932 2002) z Jesenic. Ob razstavi, na kateri je bilo razstavljenih šestdeset del, je izšla obsežna monografija z več kot osemdesetirni objavljenimi deli. Pri zbiranju in preslikavanju slikarjevega opusa je bilo evidentiranih veliko več del, kot jih je bilo mogoče objaviti v monografiji ali pokazati na razstavi, zato smo se avtorji razstave odločili, da na muzejskem večeru videoprojekciji ob e videnih prikažemo tudi tista dela, kijih na razstavi ni bilo. Projekcijo bodo vodili dr. Cene Avguštin, Tone Konobelj in Silvo Kokalj.
Po prigrizku v domači gostilni srno se zapeljali še do izvira in izliva Timave pri Stivanu, naredili nekaj korakov po zelo razgledni Rilkejevi poti, ki poteka od Sesljana do Devina in si ob zaključku ogledali še značilno kraško kmečko hišo v Repnu.
Izlet je tudi tokrat organiziral in ob pomoči tržaških sodelavcev nadvse strokovno vodil dr. Marko Terseglav.
Zdravko Kovačič
PROGRAM IZLETOV M D J V LETU 2003
Na seji Upravnega odbora M D J 19.12.2002 smo se pogovarjali tudi o programu izletov v letu 2003. Za izlet v Porabje, ki bi trajal dva dni, najbrž ne bo dosti zanimanja, zato pa bo najbrž več takih, ki bi si radi ogledali Brežice, grad Pišence, Bistrico ob Sotli, grad Podsreda in še kaj. Datum pomladanskega izleta v ta konec Slovenije še ni določen. Ena od možnosti je še ogled Zeležniškega in Pivovarskega muzeja v Ljubljani, karbi morda izpeljali jeseni.
LIKOVNI SAMORASTNIKI -USTVARJALCI V KOVINI
ornjesavski muzej Jesenice in Sekcija umetnostnih varilcev, kovačev in livarjev Plamen pri Društvu za varilno tehniko Ljubljana organizirata razstavo LIKOVNI SAMORASTNIKI - USTVARJALCI V KOVINI v Kosovi graščini na Jesenicah. Ogledamo si jo lahko vse do 15. marca 2003 in sicer od torka do petka od 10. do 12. in od 16. do 18. ure, ter ob sobotah od 10. do 12. ure.
Pobudnik za predstavitev razstave na Jesenicahje docent dr. Ivan Polajnar, dipl. inž., predsednik Društva za varilno tehniko Ljubljana. Pri društvu deluje 'tudi Sekcija umetnostnega varjenja, kovanja in litja PLAMEN, katere podpredsednik je Janez Krajnc. Prav Janez Krajnc je pustil neizbrisen pečat v umetnostnem valjenju, saj je začel kot varilni tehnik in postal prvi inštruktor umetnostnega varjenja na nekdanjem Zavodu za valjenje (sedaj Inštitut za raijenje).
Tako uveljavljenim akademskih slikarjem, študentom in diplomantom likovne akademije kot tudi umetniškim samorastnikom je razkrival skrivnost varilske tehnologije in obdelave kovin. Že vrsto let ustvarja (piše. rezbari, slikari, kipari) in se aktivno javno udejstvuje na različnih področjih. Je avtor večih knjižic kot sta Kozinovina in Padli rudarji v veliki vojni, obe izdani v Zasavju.
Ob petdeseti obletnici Kovaškega muzeja v Kropi je izdal knjižico Znana in neznana železarska dediščina, v kateri je predstavil zgodovinski opis znamenitih kovaških in železarskih krajev, ki so desetletja in stoletja i veli posebno življenje, ustvaijali kovaške izdelke, obenem pa gradili materialno osnovo in duhovno nadgradnjo tudi današnjih dni.
Janez Krajnc se je predstavil tudi na varilskih sejmih v Zagrebu. Beogradu in za svoja kiparska dela prejel številna priznanja oziroma nagrade. Na svojem umetniškem področju je aktiven že več kot trideset let. Med razstavljenimi eksponati v Kosovi graščini je poleg zbranih umetnikov različnih starosti in različnih poklicev tudi Krajnčevo delo.
Vabljeni na ogled razstavljenih del, katerih predstavitev na Jesenicah sta omogočili tudi jeseniški podjetji SZ Acroni d. o. o. in Elektrode d.o.o., za realizacijo pa je v celoti poskrbel kolektiv Gornjesavskega muzeja Jesenice.
Vabljeni !
Irena Lačen Benedičič, kustosinja za železarsko zbirko
Vse združuje ljubezen in zagledanost v kovino, ki se jim je porodila v mladih letih in ostala njihova trajna spremljevalka, kot sta zapisala oba organizatorja, člana in aktivnejša akterja pri društvu, v vabilu na razstavo. Razstavljena dela predstavljajo živalske like, človeške podobe, junake in antijunake iz slovenske ljudske mitologije. Občutenja avtorjev in njihovo znanje in poznavanje različnih tehnoloških posebnosti obdelave kovin nas vodijo do različnih umetniških stilov. Pri vsem tem pa lahko razberemo in moramo upoštevati osebne odnose umetnikov do kovine in do umetniškega ustvarjanja.
V nekdanjem fužinskem gradu na Jesenicah, v središču nekdaj mogočnega gorenjskega železarstva se s svojimi stvaritvami predstavljajo:
Aleksander ARHAR.
umetnostni varilec;
Ivan DVORŠAK, umetnostni varilec;
Alojz JERČIČ, umetnostni varilec;
Aleksander KOVAČ.
umetnostni varilec;
Janez KRAJNC, umetnostni varilec;
Adam KRŽIŠNIK, umetnostni kovač;
Leopold MAVSAR, preoblikovanje v hladnem; Lojze POGOREVC, umetnostni varilec;
Rudi STOPAR, umetnostni varilec;
Robi STRUNA. umetnostni kovač;
Bojan ŠTINE, umetnostni livar;
Jože VOLARIČ,
umetnostni varilec;
Drago VUKOVIČ, umetnostni livar;
Dejan ŽAGAR, umetnostni livar;
Marjan ŽIDANEK,
umetnostni varilec.
s
MUZEJSKI
13(2003)
069(497.4 Jesenice)
GORENJSKI MUZEJ KRANJ Tomšičeva 44, 4000 Kranj www. gorenjski-muzej.si
ŽELEZNA NIT
(stalna arheološka razstava)
Mestna hiša, Glavni trg 4, Kranj
ODPIRALNI CAS:
TOREK 9.00 - 12.00. 16.00 - 19.00 SREDA 10.00- 12.00. 16.00- 19.00 ČETRTEK 10.00- 12.00. 16.00-21.00 PETEK 9.00 - 12.00, 16.00 - 19.00 SOBOTA IN NEDELJA. DRŽAVNI PRAZNIKI 10.00- 18.00
NAJAVA ORGANIZIRANIH OGLEDOV Tel.:04/20l 39 60 04/ 201 39 50
MUZEJSKI ČASOPIS
Ustanovitelj: Muzejsko društvo Jesenice Izdaja MDJ in Gornjesavski muzej Jesenice Gradivo za izdajo pripravlja Razinger Borut.
Hrušica 175, tel.: 04/587 12 41 Naslov: Muzejsko društvo Jesenice, p. p. 138. ž.r.: GB 51530-678-50064 Naklada 250 izvodov.
Cena: za člane MDJ brezplačno
m
4
cobi ss a
OSREDNJR KNJIŽNICA KRANJ