Pisma do naših ljudi po Kranjskem
o novih srenjskih zadevah. *)
1. Pismo.
Cesarska deželna vlada je 31. sušca izdala postavo, po kteri naj se na novo ustanovijo občine (v srenje ali komuni) po deželi.
Prevažna je ta nova naredba, da ne bi govorili marsikaj o njej in nekoliko sveta ne dali našim ljudem v tem ali unem.
Presvitli cesar, bivši v Budi na Ogerskem, so 17. svečana potrdili to postavo, kakor jo je izdelal deželni zbor kranjski. Ona razglaša občinski (srenjski) red, to je, vse, kar se tiče županovanja, in pa red za volitve po občinah (srenjah). Brž ko bodo nove volitve glavarjev (županov), odbornikov in svetovalcev gotove, stopi ta postava v vseh razdelkih v djanje.
Prvo, kar nam je že zdaj posebno pri srcu, pa je to, da želimo, kolikor mogoče, velikih občin ali srenj. In to željo dajamo našim ljudem pred vsem v resen prevdarek.
1. stavek nove občinske postave pravi: „Sedanje selške občine ostanejo  take,   kakor so,  dokler  se   po
*) Kar je tukaj   Kranjcem  rečeno ,   utegne  koristiti  tudi  drugim slovenskim deželam.                                                       Vred.
------    118    ------
tej (novi) postavi ne prenarede." S tem je rečeno, da se smejo (kar sledeči 2. in 3. stavek na drobno popisujeta) občine (srenje) na novo ustanoviti, to je, da se dve ali več dozdaujih selških občin sme v eno (novo) občino združiti, ali da se smejo dozdaj združene tudi razdružiti, ako je ktera izmed teh sama za-se ali pa po združbi z drugo dovolj bogata, da bode lahko izpolnovala dolžnosti, ktere jej naklada opraviljstvo njeno in zlasti tako imenovano izročeno področje.
Po takem je tedaj dozdanjim srenjam na voljo dano, da se na novo ustanovijo, in nova postava izre-kuje željo , naj se pri tem , kolikor se da, gleda na farne meje.
Naj bi te želje ne prezrli naši ljudje, kajti far a je matica, ktera na več strani veže farane vv en panj; v fari se stekajo najbolj zadeve njih. Ce bi vsaka fara, ako ni zelo prevelika, bila tudi občina (srenja) za-se, najbolje bi to kazalo na vsako stran, kakor tudi to, da se združite dve fari, ako je vsaka za-se majhina. Ko so se Francozi umaknili iz naše dežele, osnovale so se pri nas — kar še pomnijo starejši ljudje* — prav velike občine, ki so se imenovale županije (Hauptgemeinden) in so svoje župane (Ober-richter) imele; pod njimi so bile soseske (Unterge-meinden), ki so imele podžupane(Unterrichter). Tedaj tudi te nekdanje velike   občine naj nam bojo v izgled!
Ce ima ktera občina kake svoje posebne dohodke ali posebno lastnino ali kak poseben zalog (fond), se ji zavoljo tega nikakor ni bati združbe z drugimi, ker taka lastnina ostane njena, če tudi je združena z drugimi, in po stavku 2. se morejo občine o tem že zmeniti, predno se združijo.
Postava ta tedaj jasno kaže, da nikomur noče delati sile; vse je na prosto voljo dano vsaki občini in modremu prevdarku tistih mož, kteri imajo veljavo med svojimi soseščani in v važnih zadevah morajo tudi zanje misliti.
Zakaj pa tako živo priporočamo velike občine?
Iz več vzrokov.
Nova občinska postava daje nam veliko več oblasti v roke, kakor smo jo imeli dozdaj. Le poslu-žiti se bo treba te oblasti, da se sami sebe vladamo in da se ne bo, kakor dozdaj, celo v male stvarce vtikala gosposka. Pokažimo visoki vladi, da nismo več otroci, ki ne znajo še sami hoditi! Taka veljavna občina pa more le tista biti, ktera je velika. Kakor je veliki posestnik bolj obrajtan kakor kajžar , tako tudi velika občina bolj mimo male soseske. Častitljivost, mogočnost  tedaj   že   zahteva velike občine.    To je eno.
Drugo je to , da dobijo občine po novi postavi v domačem, lastnem, še bolj pa v tistem opravilstvu, ki ga jim vlada izročuje, da ga namesti gosposk opravljajo , tako obširno polje za delavnost svojo , da bojo velike občine veliko lože med seboj našle pametnih mož, ki bojo za glavarje, odbornike in svetnike sposobni, kakor pa majhne. Velike občine pa bojo tudi veliko lože izhajale, svoje stroške poplačevale in, če bo treba za pisanje pripravnega človeka na strani predstojnikovi imeti, ga bojo tudi lahko zdrže-vale. Lože pač 6000 ljudi 200 gld. skupaj spravi kakor le kakih 600. — Vse to je treba dobro prevdariti.
„Ce se pa združimo — utegne kdo reči — nas bojo uni goljufali ali za nos vodili." — To je bosa, dragi moji! Saj bo vsaka soseska imela svoje namestnike v občini. Sestava občinskega zastopa vam bo to sama pokazala, ako našim besedam morebiti ne verjamete. In ali ne veste, da se mora po sedanji postavi vse očitno (javno) goditi, in da vsak ima pravico v zbor priti poslušat,   kako se godi?    Potem se bo že vedelo,
po čim je kaša. Tudi morajo letni računi (rajtenge) biti vsacemu na razgled odprti, in tako bode vsaki goljufii in vsacemu igranju pod klobukom konec gotov.
„Mi nočemo, da bi uni bili naši gospodje; raji smo sam os vojni" — tako slišimo druzega ugovarjati. Al ta ošabnost je le kratkoumnost, ki ni piškavega oreha vredna. Vse soseske, ki se združijo veno veliko telo, ostanejo to, kar so, in le enakopravni udje so vse enega večega telesa. Tu nam na misel prihaja tista basen, ko so se ošabni udje enega života spuntali, češ, da nočejo več, da bi jim glava zapovedovala; al ka-košen konec so vzeli, ko glava ni hotla več za nje misliti? Saj pač ne bo nobeden postavljen na čelo občini, Jsogar ne bote^sami volili! Sentpeter zmiraj ostane Sentpeter, in Sentpavel zmiraj Sentpavel, čeravno se v eno poglavitno, veliko občino združita, in tudi menda bo vsak rajši 1 groš plačal (v velikih občinah) kakor pa JI goldinar (v majhnih soseskah)! Kar pa ima soseska Sentpeter svoje lastnine, to ji pač tudi ostane njeno, če tudi je združena z veČimi v veliko občino.
Naj tedaj obračamo kakor koli to stvar, konec se zasuče zmiraj na to, da ninikakoršnezgube na nobeno stran, ako se združi več manjših sosesk veno veliko, dobička pa je mnogo.
Podajte si tedaj prijazno med seboj roke* v napravo velikih občin; gospoda in kmet pogovorite se bratov-ski, ker ste ravnopravni udje enega telesa — samostojne o bči ne! Ne poslušajte nasprotnih besednikov, ker niso vaši prijatli, kajti star prigovor je že, da nesloga (razprtje) tlači, sloga (edinost) pa jači.
Da pa so naše besede resnične, dokazali vam bomo drugi pot, ko vam bomo našteli opravila, ki jih dobijo nove občine. Videli bodete iz tega, da bo nova občina častitljiva naredba, ktero pa more dostojno oskrbovati le velika občina. Duhovni gospodje po deželi v ta cilj in konec s svojo podučno besedo lahko veliko pripomorejo , da se napravijo saj velike občine, ker nimamo še okrajnih občin.