I. letni tečaj, število: 20.
1914. maj. 17.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁ JA VSAKO NEDELO.
CENA NOVIN JE :
Za domáče, če jih več
vküp hodi..................2 K,
če samo edne............... 3 K.
Za amerikance, če jih več
vküp bodi..............4 K 20 f,
če samo edne . . . . 5 K 40 f.
Cena vsakoga falata domá je 4 fllere ; v Ameriki 10 filerov.
Dobijo se
v Čerensovcih pri KLEKL JOŽEFI plebanoši v pokoji. Cserfőld, Zalamegye.
Na té naslov se naj pošilajo: naroč nina, glási i dari za Novine. Vsak pa naj podpiše svoje imé, ki kaj novi-nam naznánja.
Nedela pred vnébo hodom Gospodovim, ali po vüzmi péta.
„ Gospon Jezuš je gori vzéti v nébo.“ (Marko XVI. 19.)
Lehko právim, ka je naš lübléni Odküpitel, gospon Jezuš v vseh 33 letaj, štere je na tom sveti, v toj suz-noj dolini preživo, ni eden hip ne bio brez trplenja. I na zastoplenje je to trplenje kak sv. evangelium svedoči, dokončano „ Gospon Jezuš je gorivzéti v nébo“. Oh ti tolažliva reč: neba, kelko i ka vse mi ti dnes na pamet ne pri-neséš, keliko i ka vse mi pred düšo ne skladéš, naj se ona veseli i veselo trpi; keliko i ka vse mi v srcé ne vleješ, naj je omočis na vojsküvanje.
Jezuš je ostavo suzno dolino i po-digno se je z düšov i stelom v to lepo nebesko, krajino gde ne ga več joča ne križa. Oh potolaži se krščanska düša ; potolaži se ár ne ide on samo za svojo volo, za tvojo tüdi ide tá, naj i ti, kak, on sám svedoči, mesto priprá-vi v očinskom domi da „kje sem jaz tam more i moj sluga biti“ (Jan. XII. 26.) prgivi on.
Vnébo ide Jezuš, tá pela zemels-ki žitek; je vekivečno živlenje, je ve-sélja domo vina, je pláča pravična, je počinek po trüdi, vživanje po trplenji; v nébo zastoplenje Jezušovo nam do-káže to versko pravice. Mámo pa pred nebeskimi vrátami samo dve stubi če na njidve stopimo, bláženi bodemo. Prva je poniznost, ta drüga mirovno trplenje.
„Ki se ponizi, zvisi se“ (Mát. XXIII. 12.) právi Gospon Jezuš Kristuš. Nišče ne more na visino priti, ki spodkar ne začne svojega potüvanja. Ponizni mo-remo biti na zemli, či do nébe ščémo zvišeni postáti. Ve dobro známo, ka vláti, štera visoko glavo drži hižni oča mema rad, pa to tüdi známo, ka ki
visoko glavo nosi i jo nagnoti nešče, nad nisike dveri ne more notri. Ne-beske dveri so pa takše. Jezuš posve-doči to „vozka so vráta i tesna je pot, štera v živlenje pela< (Mát. VII. 14.) ,Ftič, šteri visiko leti, nisiko sede“ právi nás domači predgovor. Ki šče záto po svojoj smrti vu visiko nebes-ko domovino priti, on preveč globoko more začinjati romanje, on more jáko ponizen biti.
Glédajmo toga nájzmožnéjšega Bo-ga, kak na svet pride ? Ne v hiši med lüdni — vštalimed márhom i ki natjráni z vsako-vrstniini dári celi svet, je zadovoleu spros-tom mleki kak vsako dete svoj živež iskati. Ponizen je bio v narodjenji, naj nam pokaže, ka starišje tüdi ne smejo giz-de kázati pri svojih novorojenih sinih i hčérah, nego kak je cerkvena práv-da, naj je po narodjenji pohitroma dájo okrstiti i ne en tjeden, ali ešče duže je doma skrivati i štera gospostvo kázati.
Glédajmo našega lüblénoga Rogá, kak beži pred Herodešom, pa je té hü-doben, král od njega, dobo králesko čést.
Glédajmo ga, kak boga on, pred koga zapovedjov se vsi nebeski prebi-valci naklonijo, glédajmo ga kak Boga edno prosto žensko, BI. Devico Marijo gda ga po drva, po vodo goni, kak je podložen ednomi prostomi človeki, sv. Jožefi, gda ga pri meštriji, pri tesanji na pomoč má ; svéto pismo nam po-svedoči to z etimi rečmi: „i podložen je bio njima“ (Luk. H. 51.)
Glédajmo gospoda vseh stvárih, koga so vsi kinči nébe i zemle, z koga darovitnosti se oblači v svilen z drá-gočami oklajen ableč veliki svet, z ko-ga blagoslova se vživa prevnogo do-broga, se naredi prevnogo bogatoga stánka, kak se prosto oblači, kelkokrát pride čas jesti, i za njega je ne pres-
treto, kelkokrát pride čas nočnoga po-čivanja i za njega je ne posláno, da „lesice, kak sám se toži majo brloge, ftice pa gnjezde, a sin človeči si pa neve kam glave nagnoti“ (Mat. VIII. 20.)
Na slednjoj večérji se opaše i 12 prostim ribičom ešče izdajniki Judaši nogé operé, na drügi dén brez edne protivne reči dopüsti, da ga za vüha mlátijo, da plüjejo nanjega, ešče te muči, gda sodbo doprinesejo, ka je hüši, on, kak Barabbás, ki je lüdi klao; ešče te nikaj ne právi gda ga na tisto mesto od.vlečejo, gde sa sámo razboj-nike márjali ino ga križajo.
„ Včite se od mene ár sam jaz krat-koga i poniznoga srca* (Mat. XI. 29.) nam právi te ponizen Jezuš.
Ponizni bodimo, zničem se ne hvá-
limo.
Bogástvo naše je samo posoda boža i ne naša lastnina, nespametno delo je zato s tistim se zvišávati, ka moremo nazájdati. V žitki na posodi mámo, po smrti pa od vsega račun dámo ka kelko siromákov smo 'z svojov vrednostjov nahránili, keliko cerk-vih olepšali, keliko nági oblekli keliko žejnih napajili. — Za nami pa drügi dobi na posodo naše vrednost. Nemamo zato juša sa preštimávati.
Ponizni bodimo i v siromaštvi i zato ne občüdüjmo bogatine i ne že-limo si njihove velike odgovornosti za-' volo njihove vrednosti, nego ostanimo rajši v bližini toga siromaškoga Jezuša.
To je prva stuba vu vekivečnost.
Ta drüga je mirovno trplenje. Pi-; tam, odket se je zdigno Jezuš v nebé-sa? Z olivetánskoga brega. Ali tam se je tüdi začelo njegovo trplenje. V trplenje i v nébo po ednoj poti ide. Vidi te drági krščeniki, kak je veliko delo to, če trpimo. Ne je bilo na sveti vekšega i svetešega dela, kak odküplenje naše i zgodilo se je po — trplenji. I néga
2.
NOVINE
1914. ma?. II.
želnjšega za vsako jedino düšo, kak njéno zveličanje . i zgodi se po — trplenji. Jezuš lübléni posvedoči to s svojim trplenjom, i gučom. Ve Znamo ka je nezgovorno trpo i vnogokrát pravo „Ki ščé za menom iti, naj se, zataji naj vzeme svoj križ i naj me nasledüje.“ (Mátaj. XVI. 24.) „Nej li je eta potrebno bilo trpeti Kristuši i tak notriiti v diko svojo ?“ (Luk. XXIV. 26.)
Gospod Jezuš Kristuš je ednok pravo sv. Tereziji, ka se tiste düše Oči nebeskomi nájbole dopádnejo, štere náj-več trpijo. Té reči si je tá svetica na telko na srcé vzéla, ka je vnoga leta v nájvékšem vesélji prenášala te náj-vékše telovne i düševne bolečine i za vse kinče celoga sveti bi je ne tá dá-la-ešče več si jih prosila. Njéna ná-vadna reč je bila : Gospodne ali trpeti, ali mreti; i gda se je po smrti ednoj düši prikázala i njoj razodela, ka je v nébi preveč blážena, ovádila njoj je, da je to diko ne tak za volo dobrih del, nego nájbole za trplenje dobila i ešče z nebeske dike bi nazajprišla na te svet jedino zatoga zroka volo, če bi njoj Gospod Bog dopüsto, kabi še več mogla trpeti za njega.
Jezuš je pravo, da malo*lüdih bodi po poti, štera v nebo bodi. Ščem znati, na kakšoj sem ? Če delam, kak večina *lüdih i preklinjam, pijančivam, nečistost lübim, živem posvetno — sem na ši-I rokoj cesti štera v pekel vodi. Dol ž njé, če ščem se zveličati! Na vozko pot ; hajdií Prignimo se i trpimo radi, po-niznost i potrplivost nas pripelala k Jezuš! v nebo.
Krščanski navuk.
Zakaj pravimo mi v „imeni“ i ne v „imenah“ Očé i Sina i Düha sve-toga ? Zato, ka vse tri osebe edno ime májo „Bog“. Vse tri so samo eden Bog. Gledajte, kak lepo imenüjemo z križanjom sveto Trojico ali Trojstvo.
Dom i svet. — Glási.
Novi nadbiskup (érsek) v Kaloči i so Dr. Várady Leopold Árpád, bivši gyürski püšpek.
Govor Jankovich ministra zago-várja verske šole proti onim slobod-nozidarskim vučitelom i njihovim pris-tašom, ki navuk verski namenijo iz šol spravili. Nadale minister za potrebno spozna, naj se deca ešče v državnih šolah vči po svojem maternom jeziki pisati i čiteti, zato ka, je to ne nevarno za vogrski narodni düh. Vsik-dar smo mi glasili, ne iz političnoga
namena, nego na podlagi krščanske vere da se materni jezik more poštü-vati — a razkričali so nas zatoga volo nespametni slobodnozidarje _za izda j-nike države itd. 1 glšdajte, zdaj sam minister toistc glási. Kaj bodo koli njemi za to pravili? Ali ešče bole, kak čobasto bodo te gledali tisti neprijá-telje Kristušovih pravic, štere i ma-ternoj reči pisati i čteti včiti! Pridite čem hitrej vi blaženi časi! V nadal-nom govori minister odkrije, da ne nikšega zadržka proti tomi, da bi se na sterom vogrskom vseučeliščí za slovaški jezik vučitelska stolica postá-vila ; Žele pa tüdi, da bi se dühovniški dohodki (pametiva. zberica) v gotovih penezah rešüvali, kak se že dühov-ništvo i farniki pogodijo.
Firma je dnes na Tišini. Milosti-ven püspek so včeraj ob petih prišli sem. Lüdstvo jih je z velikov sloves-nostjov sprijelo., Vütro bo firma na Cankovi, v tork pri Jeléni, v sredo pri Jürji, v četrtek pri Gradi, v nedelo pri Nedeli.
Bavarski kral III. Ludovik je po-hodo z svojov ženov i decov mesto Sárvár ne daleč od Szombathely-a, kje svoje imánje ma. Železne županije dostojanstveniki i plemenitaši, so ga čakali na lepo okinčanom kolodvori i z neštetimi1 kóČSjami sprevodili v grad. Naš višešnji pastér i bližanji dühovniki so se tüdi hodili vklánjat kraleskoj drüžini, od štere so i na obed sijajni bili pozváni.
Krute grozovitosti v Albiniji. Pun-tarji epiruski so v Hormovi 250 mo-hamedanskih Albancov vlovili, jih odeg-nali v bližanjo vés: Kodra i tam vse žive na križ pribili v staroverskoj cerkvi, štero so zatem vužgáli. Al-bansko redarstvo je najšlo na pol zgo-rene v cérkvi.
Veliki potres je bio v Sicilia de-želi na Taljanskom v Cataninskoj kra-jini. Celi varaši i vesnice so porüšene i več što lüdij je spokláno. Acireale mesto, štero je štele 35 jezér prebivalcov, je popolnoma porüšeno, ravnotak Lipavi šteri je meo 4700 düš. Ni edna hiša je ne na mesti ostala. Lüdstvo potrto joče i čáka, kda je odpela vlak iz do-mačije, kje so same razvaline i podr-tine. Menšim vesnicam niti broja ne znati, teliko jih je vničenih. Kiretta mesto je pogorelo. Na zemli so takše odprtine postale ka mosté morejo prek njih deteti, če ščejo po nesrečenim po-mágati. Na Etna ognejenom bregi se je novi kráter (lüknja) odpro. Žalüje celo Taljansko nad nesrečov tembole, ar komaj šést let, da je v Messini ne daleč
od zdajšnjega, ravno po potresi vse opüstošeno. Sv. Oča so 50 jezero lir (koron) dáli na pomoč nesrečnim sta-novnikom.
Prvo sveto obhajilo je opravilo v Szombathelyi 600 decé zdaj v tork. Višešnji paster so jim sv. meso slüžiíi njim navuk držali i ž njimi donovili krstno oblübo.
Vučitelski zbor so meli lendavske okolice katoličanski vučitelje v četrtek v Čerensovcih. Po svetoj meši, štero so njim Vogrinčič Boldižar pleb. sluzili, so v šoli meli potrebne razprave o šo!s-kih rečeh. Sküpni obed je bio v gos-tilni Bauer Samuela.
Nesreča v mlini. Tompa Marka iz Velike Polane je na Hotizi mlinsko kolo dobilo, obleko ž njega dolstrgalo i ga zdrüzgalo.
Samomor. V Sobočkoj bolnišnici se je na drevo obeso Jerebic Matjaš, beltinski stanovnik, ki se je duže vre-mena tü zdržávao. Samomor je v zblod-jenoj pameti včino.
Med sv. mešov je mro v Vrbeniki na otoki Krk plebanoš Volarič Ferenc.
Naraščaj naročnikov »Novin“-skih. Sedemsto jih je bilo, kda so izišle na svetlo, zdaj smo pa prišli do 1800. Hvala naj bo za to obprvim dobrom! Bogi, obdrügim pa vrelim širitelom šterih trüd i nadale prosimo.
Amerikanski katoličanci močno protistojijo, naj ne bo Taljanskoga zástopnikErnesto Nathan, rimski mestni župan, ki je židov i slobodnozidar, pri otvoritvi Pauamskoga prekopa. Tak právijo ti katoličanci, ka pri njihovoj slavnosti ne trebe takšega moža, ki je razžalo svetoga očo rimpapo i celo katoličansko dühovčino. Prav je tak.
Bramba verskoga navuke v šolah. Na vse kráje se protipostávlajo na Vogrskom verni krščeniki nakáni prosto zidarov i slobodnomislečih šteri navuk ščejo iz šol spravili. Za düše nemrtelne, za kristušove pravice se vojsküje tü. Blaženi i veseli je té boj. Ne bojmo se ga i mi ne, ešče bole podpirajmo svoje brate z molitvami. Ne pozabimo pa tüdi da v naše šole, v naš verski navuk že tüdi segajo slobodnozidárje. Sčejo — kak smo čiteli v ednih okrajnih vogrskih novinah — nastopiti pri dü-hovnikah, da bi tei vogrski včili navuk i ne slovenski. I to vüpajo proti ministerskomi ukázi napraviti. Če ščejo košaro na hrbet dobiti, naj, li začin-jajo kaj. Nam Rim ravna i ne Sobota.j
Podgan objela dete. V mesti Kr-min je gospodarska Gasparuti za kra-tek čas brez! pozitelstva püstila svoje
5914. ma]. 17.
NOVINE
S.
tri mesečno dete, pa je odišla po nekšem posli. Gda je nazaj prišla, je najšli, ka je podgan odglodala deteti nos pa vüha. — Starišje, pazite na dece!
Z smrtjov je plačao iskanje belic. V vesnici Horjul je te dueve šo 4 leten sin kmeta Matije Jernek iskat ko-košinje belice. Med iskanjom je spadno s poda na glavo, pa tak nesrečno, ka je včasi mogeo mreti.
Nagrobni spomenek ga je bujo. Zi-dar Vincens Virgolino je te dneve v Blatogradi poslavlao na pokopališči eden kameni spomenek. Pri prenášanji težkoga kamla je pa njegovomi po-močniki odnemogla roka; püsto je zato kamen, šteri je potegno za sebov tüdi Virgolinija pa ga je do smrti zmüzgao.
Žrtev žganice. V ednoj krčmi poleg Gradiške sta preminoči tjeden sta-vila Ivan Marko pa Travain, šteri bi prle spio pol litra žganice. Stave jiva je nieden nej dobo, zato ka je Marka zadela srčna kap (boži žlak), pa je bio na mesti mrtev. Travajni je pa tüdi že med pitjom postalo slabo, pa je šče zdaj betežen.
Pijanca vmorile pijajce. To se je zgodilo v Bosniji. Marko Brezovič, ki je bio pijači vdani, se je vnoči vračao domo prek pola. Prlé je celi den po-pivao, pa je bio zato zevsema pijan. Na poti je zabredo v globoki jarek, pa se je zato nekak skopao ž njega. Nato se pa poleg jarka légeo pa zaspao. Na drügi den so ga najšli mrtvoga; bio je ves zgriženi od pijajc pa od drügih stvarcov, šteri so njemi scecali telko krvi, ka je mogeo mreti. — Nésréčna žganica!
Nova znájdba. Takso nápravo so najšli gor, štera dim pojé, to je, da se ne kadijo pri njej dimniki (rori.) Na železnici vogrskoj so skušali to i posrečilo se njim je. Za mesta, kje vnogo dima zrak kvari, je velikoga poravna ta najdba.
Dári na málopolansko kapelo. Trátnjek Kata 20 f., Knaus Jüri 1 K, Matjašec Martin 1 K, Sobočan Jožef 1 K, Tivadar Roza 40 f., Matjašec Štefan 40 f., Raj Števan mlajši 1 K, Čéh Jožef 1 K, Čéh Mikloš 1 K, Dugár Jožef, Sobočan Jožef Cigánov 1 K, Gjuran Števan 40 f., Litrop Jožef 50 f., Balažic Bára 2 K, Markoja Gejta 1 K, Maučec Štefan 40 t, Gi-gán Števan 1 K, Raj Jánoš 60 f, Ftičar Ivan 1 K, Horvát Anton 1 K, Balažic Števan 80 t, Zver Števan 50 f, Sobočan Števan 50 f, Lebar Marko 40 f, Jerebic Martin 30 f, Sobo-čan Ivan 40 f, Sobočan Jožef 60 f, Sobočan Števan 1 K, Lütar Ivan 20 f, Rondi Ferenc 40 f, Lebar Jožef 20 f, Žálig Bára 20 f, Re-žonja Gejta 1 K, Gerič Marko 60 f, Törnar Andráš 10 f, Tkalec Orša 1 K, Kolarič Števan 20 f, Görkős Števan 40 f, Žižek Andráš 1 K, Matjašéc Marko 1 K, Markoja Jožef
40 f, Zver Marko 40 f, Dominko Ferenc 50 f, Tompa Ferenc 2 K.
Delile malo i velko so dar Hvala na Ma-njo štero v proseciji nosijo : Lebar Ana 1 K, Rašesan Ana 80 f, Žižek Kata 1 K, Horvát Bára 1 K, Cigán Bára 1 K, Hozjan Ana 20 í, Hozjan Kata 40 f, Hozjan Maria 20 f, Mag-dič Treza 20 f, Horvát Ana 20 f, Smej Treza 20 f, Radošič lista 20 f, Horvát Treza 1 K, Draškovič Ana 40 f. (Dale).
Odgovor na pismo ednoga evangeličanca.
„Vi katoličanci rimpapo za glavo cerkvi držite i za svetoga očo zezavate, šteri je vekši grešnik od drügih, ár šteri se v grehi narodi, tak i on nemre svéti biti." To so vašega pisma reči nadale. To je istina, vam odgovárjam, drági prijateo, da mi rimpapo za glavo materecerkvi držimo. Znate Zakaj ? Zato ka to Kristuš zapovedáva. Sveto pismo, štero i vi spoznate, nam naznanja, da je lübleni Jezuš svetoga Petra za glavo matere cerkvi postavo. On, to je Jezuš sam je pravo naime v Césareji FiIipo-voj Simoni „Ti si Peter (to je pečina) i na to pečino zosidam svojo matercerkev .“ Samo prečitete to v evangeliumi sv. Mataja v 16-tom poglavji i 28-om rédi. Na sv. Petra mesti pa rimpapa sedi. — Če vi kam odpotüjete, si spra-vite ednoga oskrbnika ki bo za čas vašega vüostánja v rédi meo vaše gos-podárstvo, Koga si pa odeberéte na to čast? Koga si ščete, ne istina ? Jezuš je tüdi tak včino. On je v nebo odišo, na zemli je pa nehao mesto sebe za oskrbnika sv. Petra, ki je prvi rim-pápa bio i njegove naslednike. More što z treznov glávov njega za svoje meti: Zakaj si to činio ? More što za-meriti, Zakaj je ne nemški casar, ali ruski car njegov namestnik ? Če vi ne dopüstite, da bi se što v vaše reči not-rimešao dovolite lehko pravice i lüblé-nomi Jezuši, da si on slobodno zeberé rimpápo za svojega namestnika. Dve-jezero let stoji že maticérkev i v teh dugih časah so nezgovorno preganjali rimpápe prvi tristo let so tak skoro vsakoga morili i sledkar tüdi je v vozo metali, njim pravice vse spojemali, je šalili z gučom i z spisom — pa — pa — li so ostali pápi. Znate Zakaj? Ktistušovi namestniki so, on je bráni, zato da je na njé zozidao svojo cér-kev. Obečao je naime Petri, da vrata peklenska njegove materecerkvi, šteroj je on gláva, ne premorejo.
Boža reč se pa more spuniti. Vi-dite tü je zrok, Zakaj ne more pre-pasti katoličanska vera i cérkev. Zato ka v rimpapi Kristuš sam njo vodi,
kak v svojem namestniki, šteri če ravno je grešnik, kak vsaki človek, po oblast! je pa li svéti. Zavolo oblásti zo-vemo mi papo za svétoga očo. To náj-svetejšo oblast kristušovo, oblást očin-sko májo, zato so svéti oča. To pa je mislin ne laž, nego naše dužno poš-tüvanje. Ali ne zovéte vi morebit vi-šešnje svecke oblastnike za „plemenite“, „velezmožne“, „smilene“ gospode, pa so dostakrát, kak je razvidno iz njihovoga očitnoga delovanja nespodob-noga, za volo šteroga tüdi slüžbo zgü-bijo — ne plemena, ne smileni, nego tepešje zanikojni. Ali za njihove oblasti volo njim ide tá čast. Pa za-slüži morebit vsaki oča i mati to čast, da bi se „oča“ i »mati" zvala ? Hüjše ravnata z svojov decov večkrát, kak nema stvár, pa zavolo oblasti roditel-ske slüžita té naslov. Pa kralé, cáre ne zovémo za „svetlo", „presvetle“ ? Od zverine hüjši je bio Vnogi, pa li dobo to častno ime za volo s voje ob-lásti. Dovolite nam zato, ka če svecke vladáre smemo i tüdi moremo za „svetlo" i „presvetle“ imenüvati, naj smemo i Kristuša, Boga nájsvetejšega namestnika, rimpapo za svetoga očo zvati.	(Dale pride.)
viSnjemi pasteriro) 1
Pastér in Oča zdravo ti!
Poslán od sam‘ga Boga si Med vrti rod Med blági rod Nás zvestih ti slovencov Z velkov močjov nebeskov!
Potrdo boš nam , vero ti,
Naj svej" g a žitka cele dni Batrivno jo Priznávamo Domá i vüni v sveti,
Ne davši si jo vzeti.
O velki dár nam ti deliš,
Kda düše mláde posvetiš!
Prevelki dárJ 1 mi nikdár Dostojno povrnoti Ga ne mo ti mogoči!
^Slovesni -dati ti sprjem Ne ve naš rod, pa ne je včen.
Sirote smo Pa nemamo Mi občerí' za veselje,
Ki hiiro nam premine.
Pa Ie! naj máš od nás spomin,
Spomin z slovenskih nás krajin.
Ti dámo tá Naša srcá
Zvesta tebi irí Bogi,
Nebeskomi Gospodi!
Lűbeča srca, to je dár!
Od vsega dragši nam vsikdár. ' '
O vzemi ga Od vernoga Bodo blági Slovencov Vmesto s‘ süšečih vencov!
Mirosláv.
*) V spomin lepih dnevov, štere je za časa firme med vogrskimi sloveni preživo.
4.
NOVINE
19Í4. ma]. 17.
Raznotere reči.
Vöter njemi je vzeo dve jezerkl. Z amerike je prišeo glas: Dneva 28. decembra lanskoga leta se je pripeto v Nev Iork kmečki mladónec s Kranjskoga. Doma je od svojega očé sterjao dedščino (herbijo,) ka jo je po materi meo dobiti v zneski 2300 koron. Gda se je pelao z Hamburga v novi svet, je eden n na krovi ladje preglejüvao svojo mošnjo. Vzeo je obe jezerkl vő, nato je pa potegno močen veter, pa je mladenci obe jezerki vne-seo z rok. Mladenec je šče nekelko časa vido, kak se je veter v zraki ober morskih valov zmenjao ž njegovim premoženjom, zatem sta pa spadnoli jezerki v — valove. Mladenec je zdaj omedlo. Obüdo se je šče komaj te, gda je že ležao v ednoj ne?jorškoj bolnišnici. Od žalosti se njemi je zmešala pamet. Mladenec je od dneva do dneva bole betežen postanjü-vao, pa je 24. januara mro.
Najstarejší človek v Italiji. Turinske no-vine prinašajo sliko najstarejšega človeka v Italiji. To je bivši ribič NicoIo Palmendalo, ki se je narodo leta 1803. Zdaj je star 111 Iet človek je šče popolnoma zdrav na dobi pa na teli. Žive se navekše z krühom i mlekom pa je jako pobožen. V njegovoj sobici gori vsaki den sveča pred podobov Matere Rože. Meo je tri žene pa 24 dece. Od teh živeta samo šče dva sina, eden 84, drügi 75 let star. Starček si ešče nikaj ne misli dosta na smrt, liki, ma vüpanje, ka de šče dugo živo.
kelko nesejo železnice. V ednoj fran-coskoj štatistiki stoji, ka največ dohodkov od železüic mala Rusija pa Anglija. Rusija ma na cesti Varšst¾—Beč na vsaki kilometer vsaki den poprek 496 koron. Za njov pride na vršio angleška železniéna cesta Lancashire—Jorks-hire. Ta da od kilometra na den koli 459 ko-ron. Nemška alzaško—lotrinska železnica pri-nese od kilometra na den 281 koron, bel-gijske železnice poprek po 199 koron, aus-trijske pa vogrske po 148 koron, taljanske po 107, španske pa po 102 koroni. Na Francoskom donaša severna cesta po 218, shodna po 147, zahodna po 105, orleanska po 103, južna pa po 93 korone od kilometra na den. Tüdi kitanska velka železničua cesta z Šantunga do-naša po 121 koron na den od kilometra.
Najvekši jünec v Nemčiji. Na živinsko razstavo v Berolin so pripelali z Holšteinske velikankskoga jünca. Da so ga zamogli pripe-lati v Berolin, so mogli napraviti pozoseb že-leznička kda, zato ka so ga v navaden vagon no mogli spraviti. Té jünec je velikanski: vi-siki je 2 metra pa 20 centimetrov, teža njegova pa znaša celib 38 centov. Jünec je zev-sema bele farbe, niti najmenše temne liše ne opaziti na njem. Ves Berolin se prej čüdivao tomi velikanskomi voli.
Drago sadoveno drevo. Z Amerike pride večkrat takši glas, šteroga naš j europski človek ne ve, ali bi vervao ali ne. Takši zanimivi glas je tüdi sledeči. Pri Los Angelesi v Kaliforniji ma kmet H. Voodvorta šestletno grtiš-ko, štera njemi je lansko leto prinesla 3306 dolarov dohodka. To drevo je potakšem zaistino velko vrednost!, pa je zato ne čüda, či je je njeni lastnik dao skrbno zagraditi, proti vremeskim pügübelnostim pa zavarüvati (sakulerati) na 30.000 dolarov.
Stari Indijanec. Na gospodarsko razstavo v čikagi je pred kratkim prišeo tüdi Indija-
nec Vaghunta, ki je star 133 let. Rojeni je bio leta 1781. Té starec je šče pravi korenják za svoja leta. Pri Indijancaj ma velko poštenje na ga držijo kak za velkoga preroka i pogans-kog;i boga V svojem 133. leti bodi ešče na lovino pa j Znani kak eden najbolših strelcov v Ameriki.
Gospodárstvo.
Slinovka ali nasédena bolezen nagobcih pa na šparklaj.
V zadnjem časi je páli v večih krajeh nastopila nasédena bolezen na šparklaj pa na gobcih, štera bolezen se v našem jeziki zove slinovka. Da je to precej nevarna bolezen, zato jo Želemo našim c. čtevcom popisati, ka bodo znali, ka njim je činiti proti toj nevarnosti. Popišemo pa to po navodilaj, štera je dalo objaviti vogrsko kralesko po!odelsko minis-terstvo.
Slinovka ali nasédna bolezen na šparklaj i gobcih*je takši beteg, šteroga živina nasó-de, to je šteri se prime z ednoga živinčeta na drügo. Nasédnost pa povzžročijo beteznih živali sline, mleko pa tekočina z mehórov šteri se pokazejo na šparklaj pa v gobcih.
Ta bolezen se lejko prime govenska ži-vine, vivolov, svinj, ovc pa koz.
Zdravo živinče nasóde te beteg, či z betežna pride vküp, ali pa či jo na takše mesto ženemo, gde je betežna živina bila. Takš-mesto so senjarske štele, krčme, gde potniki živini polagajo pa jo napajajo, či je na teh mestaj bila prle betežna živina; nadale so tak-a mešta občni pačniki, poti, či so po njih na slinovki betežna živali hodile. Prime se pa slinovka zdravih živalih tüdi te, či se dotičejo takših dugovanj, štera so z slinamih betežna živine pomazana, kak na priliko krma, jasli, škaf za napajanje, obleka polagačov ali drügih lüdi, ki okoli takše živine hodijo, nadale raz-na škér kak jarem, krtaöa itd.
Slinovko po takšem širijo: lüdje, živina ali pa dugovanja.
Širi se pa nadale tüdi po mleki, či mleko betežnih živali v drtig kraja spravlamo.
Od takšega mleka ešče lüdje znajo zbetežali.
Kak se kaže al!novka ?
či je živinče dobilo beteg slinovko, potom nešče jesti nikaj, má velko vročino, go-bec se njemi jako slini, na nogaj okoli špark-lov pa nastanejo beli ali pa žutkasti meherje. Tej meherje se hitro razpokajo, pa na njiho-vom mesti nastanejo rane. Večkrat bo!ijo noge takše živinče natelko, ka planta; neštemomi pa ešče šparkli vkraj spokaplejo.
či se je slinovka spravila kravi v vüme, te vüme otečé, na ceckeh pa nastanejo meherje pa rane. Pod takše krave ne smemo püščati telcov, ka bi je cecali, zato ka telci dobijo zalejanost da nam spoginejo.
Pošta
B. J. Szombathely. Veseli me, da se vam je izlet posrečo. Prinas je takrat veliko dež bio kaj me še bole veselilo. Hvala vsem na pozdravi.
Fr. Gi!bert Zagreb. Hvala lepa.
Drvarič F. Steelton. Sv. 'pismo dobila dvoje; cene vam natenkoma odpišem z pošt-ninov vréd. Kalendarje se že delajo, zato silno pošlite, če kaj namenite. Pripovesti more takše biti, štere ste od stárih lüdij slovenskih čüli i ne iz knig vzéte, pa poštene. Horvát mi bo po svojoj ženi poslao peneze — piše. Pozdrav vsem.
Ružič Ferenc. Satahovci. 2 K na novino sem dobo. Bog pláti.
Žerdin F. Chicago. Novim naročnikom so od maja vse novine odposlane — plačajo zato na 8 mesesov. Če pa na ceIo leto na-menijo platitl, z zahvalnostjov sprejmemo dár.
Odaja na licitaciji
bo mája 25-ga, v pondelek, predpoldnom ob desetih na Krajni pri Marič Janoši.
Tržili se bodo levovje hrastovi, párma, štele, gümlo, drevje okoli hrama i v logi, detelica, silje i seno na travnikah.
Ob toj priliki se bodo tüdi njive z arende dávale.
Celo Odajo bota vodila : Klekl Štefan z Krajne i Edsidt Štefan z Grederovec.
To je tisti stroj
(mašin), z šterim si lehko dosta penez správi ešče tisti kmet, ki samo 2—3 kí*ávi má.
Presvetitve dá
Alfa-Separator H. T.
Budapest, VI., Lomb-utca 11.
Nyomatott az Egyházmegyei Kőnyvnyomda körforgó gyorssajtóján SzombatheIyen.