r—==^-"¦¦1     To ga je zmodrilo.
T^^fcto^^3li^^^^B                 Spisal Ivo Trošt                                            i
-^^m |\I i vselej dobro, če hoče biti mlad Človek prekmalu velik. I^^Bg    1  1   Branikov Vinko je to doživel tisto pomlad, ki ga je dobila
^^^BB___i-^—     v prvih hlačah. DobroduŠni ded je ponosno zrl na njega,
J^^K^SzStiM     a g°tovo še ponosneje Vinko na svoje hlače. Ves srečen
HH^^B^h9Hh     je korakal neko nedeljo po večernicah poleg deda, po-
^^^mm     mislite, celo v gostitnico k Maselcu. Moško je sedel za
mizo  in   previdno molčal, ko ga   je   ded   ce!o  preveč
healiJ vpriČo sosednjih znancev. Saj je Vtnko dobro vedeJ, da ga ima ded jako rad in pa da ni vse tisto res, kakor ga ded povzdiguje med same vzorne otroke, kakršnih menda ni v domači vasi.
-^    243    **-
Naslednjo nedeljo popoldne je zopet silil izpred cerkve deda v gostil-nico. Pridružila sta se namreČ drugim sosedom »na sejmišču« in čakala, da se razkrope domov in k Maselcu; tja je silil Vinko kmalu že na ves glas: »Pojdiva, no, še k Maselcu!« Ded se odhrka in pogleda hudomušno Urog sebe, rekoč: »Šentaj te, kaj bi hodila, saj je tukaj-le Maselc. Lej no!« In mirno mu pokaže zraven stoječega krčmarja, ki je zadovoljno poslušal Vinkovo sitnost, češ: Branikov ded ima prihranjene groše; naj jih nosi k meni za pijaČo! Zato je glasno pohvalil Vinkovo sitoost.
Toda groŠev nista nesla k njemu; to nedeljo sta jo ubrala naravnost domov.
Tisti teden potem, ko so pri Braniku napravljali stavbeni les, da pri-zidajo dedu poseben konec hiše, je bil Vinko z mlajŠo sestrico neki dan pod noč sam doma. Poiskal in pomeril je dedov pražnji klobuk, oblekel tudi dedov jopič in zmagovito stopal pred ČudeČo se Ivanko po sobi. Slednjič najde še črevlje z visokimi, svetlimi golenicami. Sestrica mu zaviha rokava pri jopiču, kjer sta mu roke sezale komaj do komolcev, pa se je lotit obu-vati Črevlje. Lahko se ni obul — in še to samo na pol.
Stopil je namreČ na klop ob zidu in od tam sreČno skočil z Ievo nogo v požrešni črevelj. Toda — °joj' Noga se mu ni dotikala niti tal, a črevelj bi mu bil lahko do pasa. Ko bi že mogel ven! KHcal je mamo, dasi se je že nekaj tednov ponosno ogibal njenega naročja in njenega Ijubko-vanja, klical je deda, očeta in naposled vse sosede na pomoč. Nikogar ni bi!o. Na klop nazaj ni mogel, iz črevlja tudi ne. Z največjo težavo mu je pomagala tudi sestrica, in pri Braniku je bilo krika za. vso vas. V splo^ni skrbi za pomoč se je pa Vinko nehote zasukal od klopi in hkrati prav nejunaški telebnil po dolgem in Sirokem po podu.
ReŠil se je. Sedaj je izlezel iz širne dedove gotenice kakor prerok Jona tretji dan iz ribjega žrela. Mnogo smeha in izpraŠevanja je bilo, ko je Ivanka skrivaje pravila mami, kako je Vinko padel v črevelj. Sratnoval se je v zadregi, a zmodrilo ga to še ni.
II.
Pri Braniku so deJavci končali dozidavo hiše in pili razhodnico. Do-poldne je bilo in v vročem poletju, pa so pili sveže pivo. Vinko dotlej še ni okusil te pijaČe, ker so mu jo vsi branili, češ, da ni prijetna. A kaj je zaleglo to, ko se je Vinku že silno kadit sluČaj, da ga niso povabili k mojstrom id delavcem za mizo. Ali nima že hlač in z dedom je že bil v gostilnici pri Maselcu in — Maselc je stal že poleg njega na sejmiču? — Tisto, da ga je ovadila klepetava Ivanka, kako je lezei iz dedovega škornja, ga je seveda jezilo in mu sililo kri v mlado lice; in tistega zidarji ne vedo. Torej . . .
Da bi mu vsaj ponudili tiste rjave pijače, ki diži toli vabljivo. Nič. Zares ga je mikalo vedno bolj. Ko bi mu bilo treba tudi še enkrat premeriti globoČino dedove golenice, pa bi vendar rad okustl pivo. Saj je že velik. Stal je daleč tam ob durih in sodii po prijetnera duhu svei^a piva, da mora biti dober tudi njegov okus.
L1 Kdor čaka, vztrajao čaka, tudi gotovo dočaka.
-3n    244    **-
Mojstri so prejeli plačilo, pohvalili Branika, se poslovili, popili in odšli. Oče Branik se je pogovarjal z njimi na dvorišču. V sobi je ostal Vinko sam-
Sedaj je bilo prav dovolj prostora, da ga je radovednost lahko vlekla naravnost k mizi, in njegov ponos zaradi prvih hlač mu je velel, naj sede na očetovo mesto in pokusi pivo, ki ga je ostalo Še do polopice v kozarcu. Vink-u se je zdelo, da je zopet pri Maselcu; le pena na pivu ga je motila, da ni mislil, kako se mu nasproti smehlja rujno vince. Kozarec postavi na stol, sam pa sede na odrezan Čok, da bo bolj složno.
Zato   pa le urno štrbunkelj nli dva: čas je drag. Ročno, morda
|                                                                preročno nagne kozarec k ustom,
f'š&&*-'--                                           nastavr, pije . . . Ojojmine! Pijača
/ M^Bjfb •                                     :      niu pljuskne s silo v usta, v nos,
i k^^BB^ ¦'^fl^^                                     v Srl°-   O, ta grenkobal  Hipoma
'^HfeBfeAkS^t                                    odloži kozarec, kihne, zakaŠlja in
\^^^^Bft?^yf'                             zajoče vse tisti hip.   Nekaj ga je
J^^^Ep\/s^      ,    ^^E^       tišČalo tn peklo v nosu, v ustih,  v
ŠbKI^K^• d^^     ^F     ^^L^^^         Sr'u» v g'avi-   »Ojoj, ojojt  mama,
i^^BH^Vill^^^^MMl         mama-a-a!«
t^^PvV     Sfll^^^^l                  Mama res takoj   pogleda \z
J^^I^MPH^^~?~- ^^ff           kuhinje.   VideČ   dečka s solznimi
^^3h^k!^Vi^>'>    ik               "Črni, mokrimi usti in tudi'po1ito
&W^^^^/   J ¦P^A-                 srajčico v nedrih, takoj izpozna, da
^ŽBt^r    /jlf1^¦ ^          ne bo  liu^ega.   Očita mu,   da je
L^^^sHVM|k.  ^Hr      F4^   |            ^krivaje hotel piti, kar bi ne smel
J^^m_                                    ^^^^-*m,               In ^ar s* Je vze' saiT1 ¦ • ¦
Vinko taji.
»Tiho, Vinko!« ga resno po-
-v.3 w                                                                      -vari mama.   »Na  nosu ti je po-
pisano:   pivo  si   pil,   ki  se  ti je
zaletelo.« Bela pena se je dečku res Še poznala na nosku. Vinko je čutil, da je kriv, čutil je pa tudi, da ima menda res nekaj na nosu, dasi ni verjel, da je tam kaj zapisanega; zatadi previdnosti, da bi ložje Še tajil, je zakril openjeni nosek z roČico in ponavljal svoj: ne, ne, ne!
Mama je le iz težka zadrževala smeh in govorila slednjič že bolj mehko: »Pa bi ne bil skril noska, Vinko, Če ni na njem popisano, da si pil. Vinko, Vinko!« ~ V nosu, v ustih, v grlu ga je Še peklo, a najrajši bi se bi! zjokal zaradi noska, ki ga je izdat. Izpoznal je, da bi bilo veliko bolje, ko bi bil naravnost povedal resnico. Milo je pogledal svojo mamico, pa se je zatekel črez dolgo časa — pomislite, Branikov Vinko je velik in že v hiačahf — zopet v materino naročje in odkrito povedal vse od kraja. Tako je bilo tudi najbolje, in ma-mica mu je rekla, da bo najbolje vselej tako — tudi ko bo velik. To ga je zmodrilo.