V Ljubljani, 21. januarja 1929.
Poštnina plačana v gotovini.
Leto L
Štev. 8.
PRIMORSKI GLAS
Izhaja 1., 11. in 21. v mesecu. Naročnina za SHS celoletno Din 60 • —, polletno Din 30’—, četrtletno Din 15’—. Za inozemstvo Din 80 — letno.
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 7/D. Tel. 20-01. Rač. pošt. hran. v Ljubljani št. 12.487. Posamezna številka 2 Din.
Konec slovenskega tiska
Zgodilo se je, kar smo predvidevali že v poslednji številki našega lista, ko smo poročali o šikanah proti slovenske; mu tisku v Italiji. Z odklonitvijo vpisa odgovornih urednikov vseh slovenskih časopisov in revij, ki so še izhajali v Italiji, je bila dejansko v deželi dvatisoč; letne kulture popolnoma zadušena slo; venska tiskana beseda.
S sklepom fašistovskega novinar; skega sindikata v Trstu je bil naš narod v Italiji po nalogu iz Rima kar čez noč potisnjen za nekoliko stoletij nazaj v ono dobo, ko je bila tiskana beseda last samo nekaterih srečnih izvoljencev. To; da ne, tudi ta primera ne drži, zakaj v resnici je usoda našega naroda v Italiji še mnogo bolj bridka.
Takrat, pred enim in več stoletji, široke ljudske plasti niso čitale, ker či; tati niso znale, dočim danes 95% našega naroda v Italiji čitati zna, a ne bodo imeli več kaj čitati. Zato je usoda našega na; toda v Italiji mnogo bolj podobna straš; ni usodi človeka, kateremu so nasilno ugasnili luč oči, dočim je bila usoda ši; rokih ljudskih plasti v prejšnjih stolet; Uh bolj podobna težki usodi človeka, kateremu luč oči nikdar svetila ni.
Če bi hoteli presojati to najnovejše nasilje fašizma nad našim narodom v Italiji zgolj iz ozkosrčnega, nacionali; stičnega stališča, tedaj bi nas ne smelo prav nič vznemirjati. S tega stališča Pomeni zatret je poslednjih slovanskih časopisov, ki so še izhajali v I ali ji, za nas samo dobiček, kakor so za nas iz tega stališča dobiček sploh vsa ona na; sUja, katera izvaja že skozi več let Italija nad našo narodno manjšino, ker se z njimi samo poostruje odpor in poglablja sovraštvo našega naroda v Italiji proti njegovim zatiralcem. Poleg tega niso mogli slovenski časopisi, ki so še izba; j ali v Italiji, naši narodni manjšini v na; rodnem pogledu prav nič koristiti, ker so bili pod pritiskom razmer pritirani ta; ko daleč, da so postali suhi informativni organi brez kapljice krvi.
Docela drugače pa izgleda udušenje slovenske tiskane besede v Italiji, ako ga presojamo iz kulturnega in gospodar; skega stališča. Odkar je bil naš jezik iz; gnan iz šole, odkar so bila razpuščena naša kulturna društva, je ostala našemu narodu v Italiji kot poslednja uteha, razvedrilo in zabava samo še slovenska tiskana beseda. Sedaj mu je bila ugrab; Ijena tudi ta uteha, uničeno tudi to raz; vedrilo in preprečena tudi ta nedolžna h} zdrava zabava. In posledice se že ču; tijo. Piscu teh vrstic piše sestra od do; ma: V dolgih zimskih večerih jaz šivam ‘n pletem, oče in brat pa — ker ni več kaj čitati — igrata na karte...«
Enake ali morda še težje posledice za naš narod v Italiji bo imelo udušenje slovenske tiskane besede tudi v gospo; darskem pogledu. Odkar je bil naš jezik tzgnan iz javnih uradov, je bilo sloven; sko časopisje ono, ki je obveščalo in po;
učevalo naš narod v Italiji o najrazlič; nejših odredbah in zakonih ter ga opo; zarjalo na razne postavne roke, ki igrajo veliko važnost v gospodarstvu našega kmeta v Italiji. Gospodarsko propada; nje našega ljudstva v Italiji je treba v znatni meri pripisati tudi okolnosti, da trpe naši ljudje veliko škodo radi iz; ključno italijanskega uradovanja, ker se morajo v skoraj vsaki uradni zadevi za; tekati radi neznanja jezika k odvetnU kom in tolmačem in jih drago plačati, kar bi bilo nepotrebno, če bi se urado; vanje vršilo tudi v slovenščini. Zato je bil slovenski časopis dragocena pomoč, ker jih je obvaroval pred marsikatero škodo in jim prihranil marsikatere iz; datke, dočim so jih gospodarski strokov; ni listi navajali k boljšemu in naprednej; šemu gospodarstvu. Vsega tega sedaj ne bo več in zato se bo gospodarsko propa; danje našega naroda v Italiji še bolj stopnjevalo.
Evo, ti so uspehi, katere bo dosegel fašizem s popolnim udušenjem sloven; ske tiskane besede v Italiji. V narodnem pogledu bo še bolj poostril sovraštvo našega naroda do njegovih zatiralcev, v kulturnem pogledu bo napravil — v ko; Ukor tega še ni naredil — iz kulturnega naroda narod analfabetov, v gospodar; skem pogledu pa bo še bolj pospešil nje; govo gospodarsko propadanje. Ne ve; mo, v koliko so mu ti uspehi zaželjeni, vemo pa, da se vara, ako misli, da bo z udušenjem slovenske tiskane besede pospešil raznarodovanje našega ljudstva v Italiji.
Poleg tiskane besede poznamo nam; reč še eno drugo neprimerno važnejšo in neprimerno starejšo besedo, ki je ob; stojala, dokler bo obstojal človeški rod. Je to sladka materina beseda. Ona spremlja človeka od zibelke do groba. V njej govori on svojo prvo in svojo po; slednjo molitev. Te besede pa ni mo; goče zadušiti z nikakim odlokom in z nikakim sklepom. Lahko prepovedujejo otrokom govoriti v šoli med seboj v ma; terini besedi, toda materi ob zibelki in družini za domačim ognjiščem tega ne morejo prepovedati. Zato se bo sloven; ska beseda razlegala po našem Primorju vse dotlej, dokler si ne pribori zopet onega mesta, ki ji pristoja po božjih in človeških pravicah. Da bo ta dolg en; krat iztirjen, zato so nam porok sloven; ske matere.
Bratje!
Italijanske oblasti so v svoji besni jezi do Slovencev ustavile vse slovanske časopise v zasužnjenem ozemlju. Kako bomo mi odgovorili? Proč z vsem italb janskim! K a r je le količka j 1 a s skega, naj izgine iz Ju gosi a* vij e! Mi pa podpirajmo brate, da ne omagajo. Skrbimo za svoj glas — »Prb morski glas«! Darujem zanj 120 Din. Vsi darujmo zanj, da se razširi, da se zboljs ša in da bo pripeljal ubogim bratom lepšo bodočnost!
Bratje, vsi na delo!	N. N.
Usodni sklep
12. t. m. so prejeli odgovorni med; niki tednikov »Istarska Riječ«, »Pučki Prijatelj«, »Mali list«, mesečnikov »Žen* ski svet«, »Vez«, »Naš glas«, »Naš čol* nič«, »Zbornik svečenikov sv. Pavla«, »Jaslice«, »Gospodarski vestnik«, »Sta* ničev vestnik« in »Narodni Gospodar« dopis sledeče vsebine:
»Z ozirom na Vašo prošnjo z dne ... 1928., s katero je Vaše blagorodje pro* silo za vpis v strokovni seznam časni* karjev, je ta odbor (t. j. vladni odbor, ki vodi seznam) v zmislu odredb čl. 5., zadnji odstavek, kr. ukaza z dne 23. febr. 1928., št. 384., po storjenih in pregleda* nih potrebnih ugotovitvah soglasno skle* nii, da Vas n e vpiše v strokovni seznam časnikarjev. Predsednik odbora ...«
Zadnji odstavek omenjenega člena pravi, da se ne smejo vpisati v seznam tiste osebe, ki so vršile javno delo v na* sprotju z interesi »Nacije«.
S to odredbo so vsi navedeni listi prenehali izhajati, kajti novi urednik, ki bi se priglasil za vpis, bi moral dokazati, da je bil 18 mesecev časnikarski priprav* nik in prijavljen sindikatu. Ker takšnih pripravnikov med Slovani v Italiji ni, so ti listi kratkomalo pokopani.
Slovenski javnosti
Naši zatirani 'bratje pod fašistično Ita* lijo krvave iz neštetih ran. Dan za dnem zapuščajo politični in gospodarski bedneži nesrečno grudo in se zatekajo k nam za pomoč in podporo. In tu izačenja za nje nov križev pot. Slovenska javnost ne po* zna niti v najširših obrisih te strašne tra* gike, ki jo preživljajo na naših tleh vedno nove trume teh bednih brezdomovincev. Brez sredstev, strehe in dela tekajo na* vadno brez uspeha od vrat do vrat zaprtih domov.
Sila je priklpela do vrhunca, pomoč jo nujna.
To žalostno spoznanje je izsililo usta* novitev meddruštvenega odbora za pomoč primorskim emigrantom, ki ga sestavljajo po svojih delegatih:	»Jugoslovenska Ma*
tiča«, »Slovenska' Straža«, »Organizacija ju* goslovanskih emigrantov«, »Soča«, »Kolo jugoslovanskih sester«, »Klub primorskih Slovencev« in »Klub Primork«.
Odbor se zaveda, da bo uspela ta pod* porna akcija le v koncentriranem prizade* vanju vse slovenske javnosti in najboljših njenih sinov. Kot prvi svoj korak smatra iza potrebno, da se obrne z gorečo prošnjo na vsje naše časopise, da otvorijo v podporo nesrečnih beguncev in v znak narodne ma* nifestacije takoj stalno kolektoi, kjer naj se tedensko izkazujejo vsi došli prispevki v lajšanje bede in trpljenja tega najbolj pre* ganjanoga dela našega naroda. Vsak naj* manjši dar pomenja gmotno in moralno po* moč ter izraz solidarnosti z našimi trpinče» nimi brati.
Zmešnjava
Že prebivalstvo Gornje Italije težko in bridko občuti,, da sestavlja osobje italijanske državne uprave v vseh njenih panogah po večini uradništvo in uslužs benstvo iz Južne Italije. Finančna straža obstoji v ogromni večini iz južnjakov, v pretežni večini so južnjaki uradniki po prefekturah, skoraj vsi policijski ko= misarji so iz »Terre matte«, policijskega agenta pa vidijo naši ljudje že v vsakem majhnem, drobnem, črnem meridionah cu, toliko jih je v policijski službi.
Ne more se odrekati tem južnjakom krepka intuitivnost duha, manjka jim pa vsaka resna volja do dela. Silna površ» nost je njihova najodličnejša lastnost. Poleg dobrega poznanja laške literature ne poznajo ti komisarji ničesar, kar bi jih usposabljalo za »politično inform a« cijsko službo med Slovenci. Delajo le z običajnimi policijskimi triki, poslužuj joč se pri tem v veliki meri nasilstev in pretepanja baš radi krutosti in brezstrč* nosti svojega značaja, na katerega vplb va pač velika mešanost sredozemskih, saracenskih, latinskih in drugih ras.
Popolno nepoznanje slovanskih je» zikov jim čisto onemogoča pravilno in hitro izvrševanje službe. Slabi tolmači nezanesljive konfidentske vrste jih vo» dijo s prave poti. Nazivanja slovanskih institucij in organizacij so zanje prava muka. Tako je napisal dopisnik rimske» ga »Giornale d’ Italia« na podlagi inf or» macij tržaške kvesture, da je Vodnikova družba učiteljska organizacija, ki pod» pira slovansko učiteljstvo v Italiji in na» domešča nekdanjo Zvezo slovanskega učiteljstva v Italiji. Nobene razlike ne more opaziti policijsko oko med raz» nimi maticami. Prosveta, zveza, društvo, odbor in podobna društvena terminolo» gija je za policijo isto tako nerazrešljiva povodenj tujih besed, katere ne ve kam uvrstiti. Sicer si pa to napravi čisto pre» prosto na gordijski način: Vsaka družba v Primorju je podružnica kakšne orga» nizacije preko meje. Naš narod ne sme imeti nobene vezi z brati onkraj meje, njegov jezik je samo »dialetto carsico isontino« in to so »dei buoni semplici italiani, traviati ehe stanno riprendendo di nuovo i nomi latini« (dobri preprosti Italijani, zapeljani,, ki zopet dobivajo latinska imena).
Kljub silnemu policijskemu aparatu — samo v Trstu je okoli 1000 tajnih po» licijski agentov, v Gorici okoli 100 — pa ne more ta južnjaška, sicilijansko»napo» litanska policija doseči nikakih uspehov niti v navadni kriminalistiki, a kaj šele v političnih zadevah napram Slovencem. V zadnjih dveh letih so se n. pr. na Go» riškem zgodili sledeči krvavi umori: Umor posestnika v Trenti, Šorlija v Kneških Ravnah, umor šoferja Batiča v Foglianu v Furlaniji, umor starega Črno» logarja v šebreljah, dva strašna umora na Vipavskem, eden na Cesti, drugi na Planini, dalje dvojni umor Ventin»Ko» gejev sredi goriškega mesta, polno ro» pov v raški dolini na Krasu, tatvine po vsej deželi ter vse polno najrazličnejših deliktov! In kaj je doslej izsledila go» riška kvestura pri tolikem prelivanju krvi, kako je pokazala svoje sposobno» sti z enim kvestorjem, podkvestorjem in petimi komisarji, vrsto marešalov, tucati agentov,, s svojo desetorico luk» suznih avtomobilov, armado konfiden» tov v mestu in na deželi, z nebrojnimi karabinierskimi, miličarskimi in finan» čnimi postajami na deželi ter z neštevil» nimi drugimi osebami in oblastni jami, ki
ji stoje na razpolago? Nič, popolnoma nič! Zagrabila je pri vsakem deliktu osebe, ki so občevale z umorjenim, pred vsem sorodnike, karabinierji in preoble» ceni agentje so sedeli po vseh bližnjih gostilnah in prisluškovali, konfidentje so si morali izmišljati lažna poročila, tisk pa je dobil sledeča poročila: Komi» sarju X. Y., marešalu Z. se je posrečila sijajna (brillante) operacija. Po dolgem poizvedovanju, napornih preiskavah itd. je naša izvrstna policija izročila roki pravice vse krivce itd. — Sedelo je po deset, dvajset ljudi po nedolžnem po eno leto v ječi, tam so jih mučili, silili vanje po tolmačih, jih pretepali, toda nedolžni niso mogli ničesar izdati. Spu» stili so jih nato prav po tihem na prosto. Sled za pravimi zločinci je bila tačas že izbrisana. Vrsta umorov je ostala ne» kaznovana, zaupanje prebivalstva v moč postave omajana, drznost pri zlo» činih večja.
Tako se čudi prebivalstvo sledečemu dejstvu: čim bolj raste in postaja mo» gočna policijska armada, tem več zloči» nov ostaja zavitih v temo, tem' več ne» dolžnih žrtev odsedi mesece preiskoval» nega zapora, tem večja je nekaznjenost in moralno razsulo med slabimi.
Naravnost smešen pa postaja ves ogromni aparat pri zadevah, ki jih srna» trajo političnega značaja. Čim so tele» fonično obveščeni, da je kdo zapel slo» vensko pesem,, izustil njim nasprotno besedo, bil obtožen sovražnega zadrža» n j a, se odpeljeta dva avtomobila agen» tov iz Gorice, so mobilizirani v dotičnem kraju vsi karabinierji, finančni stražniki in laški prebivalci. Vse mrgoli ljudi, ki od samega preiskovanja nič ne vidijo in so drug drugemu napoti ter zmešani od ovadb laškega trgovca, konfidenta, žensk, političnega tajnika, tajnika mi» lice itd. Telefon poje neprestano, ves dotični kraj je v obsednem stanju naj» manj nekoliko tednoV„ gostilne so praz» ne, ulice in ceste zapuščene. Zadeva se nato vedno enako konča: kriv ali nekriv obsedi obtoženec nekoliko mesecev ječe, zaprejo eden ali dva javna lokala, ne» koliko Slovencev pretepejo prav pošte» no policijske pesti. Preiskave po hišah ne vrši nikdar manj nego 5 agentov, do» stikrat pa tudi 20 do 30.
S smehom so brali Slovenci in Itali» jani trditev žurnalista Virginija Gayde, da je meja premalo zastražena, da bi bilo treba pomnožiti obmejno milico, karabinierske postaje in finančno stra» žo. Po cestah srečuješ samo oborožene patrulje varnostnih organov, v gostilni sede konfidentje, vsak količkaj vpliven človek je zastražen in zasledovan korak za korakom, po vlakih, na postajah, povsod čuječi uniformiranci. V vseh večjih obmejnih krajih, v Soči, Trenti, Logu, Bovcu, Kobaridu, Tolminu, Pod» brdu, Cerknem, Idriji, Godoviču, Po» stojni, Črnem vrhu, Ilirski Bistrici se» stoji skoraj polovica prebivalstva iz ka< rabinierjev, miličarjev in financarjev. V primeri s predfašistovsko dobo se je samo število karabinierjev po slaven» skih krajih početvorilo. Na vsakega bivšega avstrijskega žandarja pa pride dobra petdesetorica karabinierjev.
Triletnega otroka, ki hodi v otroški vrtec, zaslišujejo policisti, ženo, kateri je šel mož iskat dela po svetu, dekleta na cesti; pregledajo dnevno vse tele» grame,, telefonske centrale so na razpo» lago prisluškovanju kvesture, v cerkev hodijo poslušat pridige, v bolnice izpra»
ševat bolnike. Pa vse nič ne pomaga. V ječah je v vsaki celici plačan konfi» dent, da izvablja iz zapuščene, osamele odkritosrčnosti ujetnikov priznanja ter jih nato sporoča policijskemu marešalu. In vendar polnijo ječe po večini le ne» dolžni ljudje. Na vest vsakega posamez» nika bi lahko prisluškovali, pa ne bi bili boljši. Zgrešen je ves policijski sistem, ki se ne znajde v deželi, katere jezika, šeg, navad, kulture,, zgodovine, mišlje» nja in čuvstvovanja ne pozna. Tava s tisočerimi rokami kakor ogromen polip v temi in grabi strahove in nedolžne žrtve. Najmanj spoštovanja, največ kri» tike radi svojega lenuharenja, postopa» nja, kvartanja, zasledovanja žensk, pu» ščanja dolgov pa vzbuja pri prebival» stvu izmed vseh varnostnih oblasti baš obmejna milica. Druge oblasti same dobro vedo, kako malo je vredna milica, pa se je ne upajo naznaniti pri višjih centralnih oblastih, ker je povsod pre» ferirana in politično zaščitena. Redki so miličarski častniki, ki niso pustili v kak» šnem kraju nobenega dolga. Obrtniki, čevljarji, krojači, gostilničarji jim mo» rajo dajati za znižane cene in še osta» nejo povsod dolžni.
Zato pa nudi vsa dežela v varnost» nem oziru kljub vsej tej strašni armadi varnostnih oddelkov sledečo sliko: Vrsta nekaznovanih umorov, množeče se tat» vine; kdor hoče uteči brez potnega lista preko meje, lahko uteče; kdor hoče ku» hati žganje brez dovoljenja, ga lahko kuha; kdor hoče kontrabandirati, lahko kontrabandira itd. Lahko bodo po na» svetu žurnalista Gayde še pomnožili var» nostne oddelke, izbrali še več konfiden» tov, uspeh bo vedno eden in isti: Ogra» žanje javnega reda v vseh načinih živ» ljenja, rastoče zločinstvo in propad dr» žavnega ugleda.
Ves ogromni aparat je kakor veli» kanska kača, ki žre samo sebe za rep.
Nettunske konvencije
Nettunske konvencije, ki so bile sklenjene med Jugoslavijo in Italijo 1. 1925., so bile pred kratkim odobrene tudi v jugoslov. parlamentu. Izmenjava listin se je izvršila 14. novembra v Rimu in mesec dni potem, t. j. 14. decembra so stopile v polno veljavo.
Z ozirom na važnost teh konvencij tudi za nas same si morama nobližje ogledati nekatere točke. Celotni kom» pleks teh konvencij se deli v 35 pogla» vij, ki vsebujejo 34 raznih sporazumov; končno poglavje vsebuje razna pisma, izmenjana med jugoslovanskimi in itali» janskimi ministri. Ti sporazumi obse» gajo razne dodatke k sporazumu 1. 1924., podpisanega v Rimu, dalje sporazum o Reki, o občinskem imetju in dolgu, o dobavi električne sile in vode obmejnim krajem,, sporazum o uporabi pokopa» lišča v Drenovi, o prenosu mrličev med Reko in Sušakom, sporazum o spre j e» manju v bolnico na Reki, o arhivih, o pridobivanju državljanstva, o penzijah, o plačevanju davkov, o zboljšanju in re» gulaciji reke Rečine, o komunikacijah, sporazum' o carinskem nadziranju ribo» lova v vodah Reke in Sušaka, o razmerju sodnih oblasti, o čl. 9. rimskega pakta, o odvetnikih, o obmejnem imetju; za» časni sporazum o razlastitvi, sporazum o raznih vprašanjih, o dolgovih in za» htevah, o dogovorih, o rekvizicijah, o povračilu bolniških stroškov, o socialnem zavarovanju; o anonimni organizaciji »Cooperativa Garibaldi«, splošni sp o*
razum o reciprociteti v prašanju social, zavarovanja, konvencijo o preiskovanju in pobijanju prestopkov v obmejnih go# zdovih, o pravoslavnih cerkvenih obči# nah v Zadru, Reki in Trstu, dopolnilni sporazum o obmejnem prometu, spo# razum o razdelitvi bivših avstro#ogrskih podmorskih kablov in najvažnejšo kon# vencijo o obmejnem turistov# s k e m prom e t n ter o delavci h.
Za sedaj bi nas zanimala samo zad# nja konvencija.
V svrho posečanja visokega gorovja, ki leži za ene ali druge državljane na nasprotni strani meje, se bodo izdajale za turiste, ki so vpisani najmanj eno leto v kakšnem planinskem drujdvu, posebne brezplačne obmejne izkaznice (specialna pogranična karta — carta frontaliere speciale). Te izkaznice izdajajo oblasti, kjer ima planinsko društvo svoj sedež, in kakor je predvi# deno v trg. in plov. pogodbi od 24. julija 1925. Te izkaznice mora po ČL 2. konv. o turistovskem prometu vidirati oblast države, na katere ozemlje se namerava turist podati. Te oblasti (za nas laške) pa lahko odrečejo vizum (primerjaj potne liste), če vedenje prosilca ni miroljubno in korektno in če n e d a j e garancij, d a s e b o Posluževal te izkaznice samo 2a namen, v katerega so iz# dane. Če niso dani ti pogoji, obvesti oblast, ki odreče vizum, o svojem ko# raku nasprotne oblasti, na kar se od# vzame izkaznica.
Po čl. 3. konv. služijo te izkaznice gibanju v obmejnem gorovju izven ca# finskih poti, lahko pa se prekorači ta cona do prve železniške postaje, ki služi za povratek. Prepovedano je kretanje
juristov izven mej dotične pokrajine, ki je potrdila vizum; lahko na vidirajo iz# kaznico istočasno oblasti tudi drugih pokrajin (ljubij. oblast, goriška orovin# cija).
Čl. 4. govori o prekoračenju meje skupin z več nego desetimi osebami. V
običaju je treba to javiti predčasno oblasti, kjer je sedež planinskega dru# stva. To prijavo naredi ena oseba, ki je odgovorna za vse in ki prejme tudi po# trdilo o prejemu prijave. Vse osebe ,r>Orajo biti opremljene z izkaznicami, ki
predvidene v 61. 1. te konvencije, k'seha, ki vodi ekskurzijo, ima javiti to tudi obmejnim oblastem države, v katero ^ Podaja s skupino in sicer 3 dni preje. .° obvestilo je poslati s priporočenim
Pismom.
I	£ovori ° opremi. Vsak turist
ahko nosi s seboj obleko in potrebščine, Prano itd., ne pa reči, ki spadajo pod carino v večji meri, nego zadostujejo za ■to ur.
i i ozemlju druge države mora j Z ^n bk i privoliti v vsak osebno in prtljažno p r e i s k a v o m se morajo tudi legitimirati r sako zahtevo oblasti. Tudi denarja r smejo nositi s seboj več, nego je kvai itativno in kvalitativno določeno p Predpisih dotične države.
Osebe s temi izkaznicami se r li. ej° us^avbati več nego 3 dni na ozen druge države. Po preteku tega rok s^^jo še posebnega dovoljenja, s in s rai°’ Hi™.!» potnih listin v red ® Postopa z njimi po zakonu, der Ji konvencija velja 3 leta od 1 drva, ^ra 1928 dalje; če ne bo noben vj]a;,a eno leto pred potekom roka j; se n ÜrUj' državi svoj namen odpoved letoSOdl3a avtomatično podaljša za en
• • • • X Pod fašistovskim jarmom M
Nova fašistovska nasilja.
V Iderskem pri Kobaridu so bile, -ka# kor smo že poročali, v noči od 2. na 3. ja# nuarja t. 1. pomazane senčne slike Musso# linijeve glave, ki so jih kobariški črno# srajčniki o priliki neke patrijotične slavno# sti namazali po vseh hišnih voglih. Že na# slednjega dne so orožniki aretirali pet do# mačih fantov, katere so potem strašno pre# tepli v kobariškem zaporu. Aretirani so bili: Kurinčič Anton, h. št. 27; Volarič Ja# nez, gostilničar, h. št. 48; Uršič Franc, h. št. 29; Jermol Stanko, h. št. 20 in Kurinčič Anton, čevljar, h. št. 26. Poslednji trije so bili že pred približno enim letom obsojeni in zaprti radi enakega dogodka. Aretacija je bila izvršena na ovadbo domačega ova# duha, 'ki je seveda zaupnik policijskih obla# sti. Čez nekoliko' dni so' bili fantje pr ep e« Ijani iz Kobarida v zapore v Gorico.
Fašisti so že v prejšnjih letih večkrat naslikali po hišnih izidovih senčno sliko Mussolinijeve glave. Vse to se' dogaja z že vsakomur jasnim namenom, da potem radi pretveznega' onečaščenja teh slik zapirajo in obsojajo ljudi, ki so fašistom neprijetni. V resnici jih namreč pomažejo1 fašisti sami ali pa, kar je za poštenega človeka narav# nost neverjetno, celo orožniki. Notorično je, da je v Cerknem pomazal slike orožni# ški brigadir.
Pred približno enim letom so bile po# mazane v Iderskem iste slike. Pai čeprav je ves okraj vedel, da je to naredilo nekoliko fašističnih pritepencev in njihovih doma# čih pajdašev, zaprti, tepeni in obsojeni so bili domači fantje. Ta stvar tudi danes ni drugačna, kajti več žensk in otrok je na lastne oči videlo, kako je domači ovaduh Karl V. mazal slike baš v onem času, ko so se vsi pozneje aretirani fantje nahajali v mlekarni. Plačanega izdajalca j;e obsodila cela vas in kaže naravnost s prstom za njim. Radovedni smo, če bo fašistična ju# stica sankcionirala tudi to podlost? — Mi o tem skoraj niti ne dvomimo, ker vemo, da je to — sistem.
Konfinacije, aretacije in obtožbe. Dr. Janko Kralj je že dospel na kraj svoje kon# finacije Lip ari, jkjer bo jmoral ostati pet dolgih let. Enako je dospel na otok Ponzo Rudolf Uršič iz Kobarida, ki je konfiniran za dobo 5 let. 10. t. m. so odpravili na Pon# zo iz tržaških zaporov Romana Pahorja, a za prejšnji teden je bil napovedan odhod Slavka Tute na Isti otok.
Leojpold Kemperle in tovariši, ki so bili aretirani v Sv. Luciji, pridejo pred posebni tribunal v Rimu. Pred isti tribunal hočejo spraviti Franceta Goloba Jz Grahovega, Maksa Kendo iz Kneže, Ignaca Šturma iz Kneže, Franceta Droleta iz Porezna in An# gela Torkarja iz Podbrda, ki so jih areti# rali, ker so našli pri Droletu nekoliko ju# goslovanskih časopisov. Baje je imela oblast še druga imena na seznamu.
16. t. m. se je vršila pred sodiščem v Idriji razprava proti bratu Romana Pahor# ja, češ da je šel brez potnega lista čez mejo1.
Napovedan je proces proti poverjeni# ku Goriške matice v Komnu radi razpeča# vanja njenih knjig. Radi sličnega zločina je bil ovaden sodni oblasti tudi poverjenik G. m. v Sežani. Knjige G. m. nisoi bile uradno1 nikoli prepovedane.
Na tržaškem sodišču se pripravlja raz# prava proti nekemu fantu iz Vrhpolja, pri katerem so našli radioaparat. Za Vrhpolje sploh ni treba posebnega dovoljenja za tak# šen aparat in fant ga je bdi v redu prijavil.
Križeva pot Romana Pahorja. Kakor poročamo na drugem mestu so odvedli Ro# mana Pahorja 10. t. m. v konfinacijo'. Zad# nji sestanek so mu dovolili teden dni prej s sestro1. Zaman so bile vse prošnje, da bi mu dovolili poseben transport, tako da pri# de v najboljšem slučaju po nečloveško muč# nem potovanju šele čez mesec dni na do# ločeno mesto. Sorodnikom so skušali pri# kriti dan in uro odhoda. Toda sestri sta zaslutili oboje in sta prišli na postajo v Trstu. Reveža je privedla okoli % na polnoč šestorica karabinierjev, ki se jim je mahoma pridružilo kakšnih 30 policijskih agentov. Pozneje je prišla še naravnost nepregledna četa oboroženih krvnikov pod komando ne# kega marešala. Sestrama so povsem izabra# nili, da bi videle brata še enkrat pred dolgo, petletno konfinacijo* in mu izročile nekaj hrane.
Črne liste. V preteklih dneh je razpo# slala goriška kvestura vsem orožniškim po« stajam okrožnico, v kateri jih poziva, da naj spopoinij'o »črne liste«, t. j. sezname vseh onih jnefašističnih elementov, ki se jim zdijo najbolj nevarni. Vsaka orožniška postaja ima v tem zloglasnem seznamu po« vprečm> 5 do- 20 oseb. Iz tega kadra se po okoliščinah rekrutirajo politični aretiranci, konfiniranci itd. Na ta poziv so orožniške postaje s svoje strani razposlale vsem ob# činskim načelstvom okrožnico sledeče vse« bine:
Prosimo, da nam navedete imena in sedanje bivališčfe predstaviteljev sloven« sikih iredentistov, komunistov, Socialistov, republikancev in ijudovcev.
Kruta obsodba. Dva uradnika škedenj« skih plavžov sta dne 19. septembra 1. 1. nad« zorovaia v tržaškem pristanišču 'nakladanje železa na neko jadrnico. Ker se je med na# kladanjem vsul močan dež, sta šla oba urad« nika vedrit v blizu stoječi tovorni vagon, kjer sta opazila na steni vagona s kredo na# pisane psovke na naslov Mussoliniji Ker se jima je pisava zdela sveža, je padel .nji« hov sum na delavce Alojizija Žorža, Avgu# sta Tomažiča in Josipa Krašno, ki so malo prej tudi vedrili v onem vagonu. Kot vneta fašista,sta seveda takoj; ovadila, one tri de« lavce orožniški postaji v Skednju, ker sta baje potom primerjanja pisave dognala, da je one žaljivke napisal Alojzij Žorž. Pri Žoržu je bila takoj uvedena hišna preiska« va, pri kateri so našli s svinčnikom pisane pesmice, v katerih neznani pesnik objokuje usodo slovenskih planjav in planin, ki so ločene od jugoslovanske domovine, in za« bavlja čez Italijo.
Pretekli teden so se morali višje ime« novani trije delavci zagovarjati radi svoje« ga pretveznega dejanja pred tržaškim tri« bunalom. Žorž jie takoj v začetku in tudi pozneje svojo krivdo odločno tajil. Na opazko predsednika senata, da je v pre« iskovalnem zaporu svojo krivdo priznal, je obdolženec odgovoril, da je moral to nare# diti, ker drugače bi bil tepen. Na opazko predsednika, da je pisal pesmice, ki jasno pričajo o njegovem mišljenju, je obdolženec odgovoril, da on ni nikak pesnik, ampak da si jih je samo prepisal. Iz pazljivega čitanja poročila o poteku razprave mora dobiti vsakdo utis, da obdolženec nikakor ni za« grešil očitanega mu dejanja. Navzlic temu je bil Žorž obsojen na 14 mesecev ječe in na 1000 lir globe.
Statistika) političnih zločinov. V pretek« lem letu je bilo v področju tržaškega pri« zivnega sodišča zagrešenih 'HO političnih zločinov, od katerih je bilo 11 slučajev ža« ljenja vladarska hiše, 18 slučajev sovražnih manifestacij proti režimu, 37 slučajev so« cijalističn'0«komunističnega značaja, ki so bili izročeni posebnemu tribunalu v Rimu, 12 slučajev razžaljenja veličanstva in 32 slu« čajev razžaljenja predsednika vlade.
IX! Dopisi iz Primorja \	•
•••• ••••
Ajdovščina
V	prvih dneh decembra je prišel na registerski urad posestnik Lavrenčič iz Vrhpolja št. 120. Ker ne zna italijanščine in iker je bil v uradu navzoč uradnik Škrt, katerega je rodila slovenska mati, je mož govoril slovensko. Kar naenkrat pa skoči uradnik Škrt ves besen pokoncu in prične psovati Lavrenčiča s tepcem lin norcem, »ker bi moral vedeti, da je tu že deset let Italija, a se še vedno ni naučil italijanščb ne«. Naposled ga je s silo vrgel čez prag.
GrahoViO. V 2. številki našega lista smo iznesli proti gg. Francu Rejcu, njegovemu bratu Ivanu in ženi Justini očitke, da so pla» čani špijoni. V 3. številki pa proti Janezu Rejcu iz Grahovega, da je1 star fašist in go* ljuf, proti njegovemu bratu Francu Rejcu pa, da je ovaduh in pijanec. To smo priob* čili na podlagi napačnih informacij in izjav* ljamo, da nimamo imenovanim osebam v nobenem oziru ničesar očitati.
Kojsko
Že ob začetku šolskega leta je znani učitelj Zgonicchi (ex Zgonik) (zapiral otro* ke, ki se niso hoteli vpisati v balilo-, sedaj pa mu tudi to ne zadošča več. V posled* njem času je strahovito pretepel s palico sledeče otroke: 10*Ietnega Benedikta Sim* siča, vojno siroto; 9*letnega Alojzija Kra* ščeka. (brata onih dveh Kraščekov, ki sta morala pred kratkim pobegniti v Jugosla* vijo); najhujše pa je pretepel 9*letnega Sta* 'kuliča iz Snežatnega. Ubogi deček je bil ves črn po hrbtu. Podobna junaštva tega vzornega odgojitelja so skoraj na dnevnem redu. Ko otroke pretepe, jih pošilja kle* čat, po šoli pa jih zapira tja do 3. ure po* poldne brez kosila. Povrh tega grozi otro* kom, da pošlje orožnike po starše, češ, da jih oni ščuvajo proti vpisu v balilo. Pa se pritoži oče, če se imaš kam pritožiti!
Dne 3. januarja je gorelo v hiši Emila Lenardiča, lastnika motornega mlina in me* sarja (gostilno je opustil radi karabinier* skih šikan!) — najzavednejšega obrtnika v trgu, ki je zato režimu trn v peti. (Poročali smo že, da so mu pred kratkim držali ženo Marto ves dan zaprto, ker je računala bri* gadirju meso 2 stotinki več, kar je čisto po zakonu, ker takega drobiža sploh ni!) Vsled eksploizije motorja se je vnel mlin, vendar bi požara ne bilo težko pogasiti, ker je voda v hiši; krog in krog pa je ležal sneg in je bila najmanj ena stotina ljudi takoj na licu mesta. Toda kaj se je zgodilo? Orožniki niso pustili gasiti, niti niso pustili odnašati stvari iz gorečega poslopja. Le* nardič je zavarovan, ali brigadir mu nika* kor noče potrditi, da je ogenj slučajno na* stal, po nesreči, da bi potem lahko dobil izplačano zavarovalnino.
Knežak
V	Knežaku so odprli lanskega oktobra otroški vrtec »Italic Redente«, v katerega so zvabili po dolgih mukah, moledovanjih, osebnih obiskih od hiše do hiše, obljubah in grožnjah 20 slovenskih otrok. Čudne pe* ripetije te poitalijančevalnice našega ljud* stva so razvidne iz dveh enaikih, besnih člankov, ki sta ju objavila te dni »Popolo di Trieste« in »Piccolo«.
V	oktobru so neznanci zamazali zid otroškega vrtca, v novembru so razbili šipo in odnesli otroške igrače, v decembru so pobrali neko mizo in velike množine drv, ta mesec pa so razhlili vrata v dvorano, raz* bili neko omaro, podrli eno izmed sten, od* nesli božične darove, uničili »didaktična«
sredstva, raztrgali zastavo in jo privezali na neki drog na vrtu ter neznano kam spra*, vili napisno tablo zunaj vrtca.
Za »Popolo« in »Piccolo« je dognana stvar, da so1 izvršili vse to »sovražniki Itali* je, ki so včlanjeni v zločinskih organizaci* jah onstran meje«. Ker poznamo metode fašistovskega kulturonosnega boja, se da reči z isto gotovostjo, da so bili storilci na* ročeni fašist o vski lumpi, naročeni za to, da bi se njih delo zneslo potem na hrbtu do* mačega ljudstva. In ta opomba izadostuje.
Poldraga
Dne 12. decembra se je -nahajal Alek* sander Žgur, sin pesnika Franca Žgurja, na-vasi v fantovski družbi. Mimo- družbe sta prikorakala dva orožnika. Ker ju fantje niso poizdravili, sta se orožnika vrnila ter pozvala Aleksandra Žgurja, da se legitimira. Nato sta vlekla fanta v Št. Vid v zapor, kjer so ga močno pretepli. Izpustili so ga šele naslednjega ,dne.
Reka
Kakor znano, je prešlo poslopje (»Prve hrvatske štedionice«, ki je tako nečastno opustila svojo postojanko na Reki, v last reške »Cassa di Risparmio«. V poslopju sta imela svoj sedež tudi jugoslovanski konzu* lat in hrvaška čitalnica. Sedaj naznanja po* krajinski fašistovski tajnik Marpicati svo* jim ovčicam veselo vest, da se reski fašij preseli v nekdanje prostore hrvaške čital* niče.
Tolmlin
Dne 9. januarja se je vrnil iz dvame* sečne ječe Viktor Logar, ki je bil obsojen radi izobešenja zastave na Kozlovem robu na dan proslave zmage. Kazen mu je sicer potekla že dne 3. januarja, toda policija ga je pridržala v ječi še šest dni, da- so mu odtisnili njegove zločinske roke.
Njegov tovariš Slavko Tuta se nahaja še vedno v goriških zaporih, kjer čaka, da ga odpeljejo v pregnanstvo. O brezmejni brutalnosti italijanski' policije nam priča okolnost, da ne dovoli napol slepemu očetu niti enega razgovora z njegovim sinom* edincem. Niti tega ne dovolijo očetu, da bi se poslovil od svojega- edinega sina, predno nastopi pot v pregnanstvo. Vse njegove pismene in ustmene prošnje nič ne zaleže* jo. Istotako ne dovolij-oi njegovemu sinu poslednje želje konfiniranca, da bi smel na lastne: stroške potovati na mesto svojega pregnanstva-, ampak potovati bo moral z redno eskorto od izapora do zapora, kar pomeni 3 mesece podaljšanega najhujšega zapora.
VSpalvla
Notar dr. Gioseffi je poslal dne 12. de* cembra po trgu svojo uradnico -s seznamom, v katerem je bilo zaznamovano približno 50 oseb, da poizve za- njihove osebne po* datke. Te osebe je hotel g. notar kar na lastno pest organizirati v »Dppolavoro«. G. notar je namreč računal, da- se mu oni ljudje ne tlodo uprli. Če bi mu namreč dali oni osebne podatke, bi smatral on to dejanje kar za pristop v »Dopolavoro«. Toda mož se je vračunal. Ker je Vipavcem še vednb dobro v spominu podlo ravnanje oblasti o priliki pogreba pok. Bajca, so prizadeti od* klonili sleherne podatke in izato je lepa na* kana g. notarja splavala po vodi. G. notar, kateremu gredo posli zelo slabo, ker ne zna jezika in kef je predrag, bi se- hotel očividno s podobnim zaslužnim delovanjem doko* pati do kakega toplega snoparskega stolčka in s tem seveda do mastnega po-stranskega zaslužka-.
Vrtojba
50*letni Čučič Franc je šel v Šenpeter (pri Gorici) prosit dela k nekemu italijan* skemu podjetju, ki gradi farno cerkev.
»Pojdite iskat delo v Jugoslavijo!« — so nagnali moža. Mož j:e molčal in šel narav« •nost h kara-binierjem prosit potni list za Jugoslavijo. Ti so ga pretepli in nagnali-Naslednjega- dne, t. j. 18. novembra 1928 so ga prišli zopet iskat; vlekli so ga v ka* sarno in ga tam še hujše pretepli. »Ti boio jaz iztepel misel na Jugoslavijo,« j-e kričal divjaški brigadir, ki pretepa vsakogar, ki mu pride v roke.
Drobne vesti
Smrt naj starejšega človeka v Trstu. V sredo je umrl v Trstu v lepi starosti 107 let Anton Perosa iz Marezig. Kot šestdeset« leten mladenič je .zapustil domačo vas in se naselil v Trstu, kjer je veljal že dalj časa za najstarejšega človeka.
Speleologični institut v Postojni Kakor poroča upravni svet postojnske jame, je bil pred dnevi ustanovljen italijanski sp.e* leologični inštitut (za jamoslovje). Inštitut bo imel svoj sedež v Postojni v poslopju, katero je dala na razpolago vlada.
Fašiji na Krasu. Izredni komisar trž. fašija Cobolli, ki se je pred dnevi vrnil iz Rima, je na Graziolij-ev predlog odredil ob* močje posameznih fašijev na Krasu p-o ob* činah. Teh fašijev je sedaj 10 in sicer: se* žanski, tomajski, dutoveljski (tajnik odpad* nik Kompara), repentaborski (tajnik odpad* nik učitelj Albin Furlan), zgoniški, divašk-i (za Divačo in Lokev), sen-ožeški, postojnski, prestranski (za Prestranek in Slavino), šent* petrski. Ustanovijo se nadalje tri podsek* cije: hrenoviška (za- obč. Hrenovico in Bu* kovje), -k-ošanska (za obč. Košano in Šm.l* bel) ter britofska.
Inž. Cobolli je zopet imenovan .za taj* nika fašijev v tržaški pokrajini.
Gorica. Dne 29. decembra je umrl v Gorici g. Andrej Tabaj, katehet na meščan* ski šoli in brat prof. Andreja Tabaja, nek* danjega kateheta na goriških gimnazijah. —
V petek, dne 4. t. m. je zatisnila oči Tere* zija Abu-ja, mati Antona in Andreja Abuje, vinskih trgovcev v Gorici.
Batuje. Med otroci so se pojavile ošpice in šolski pouk je začasno ukinjen.
Divača. 11. decembra je umrla Sabina Rijavec. Podlegla je jetiki v starosti 23 let.
Jelšane. Umrl je gospodar Anton De* kleva v starosti 69 let. Zadela ga je kap.
Skopo na Krasu. Dne 1. januarja je, šla Josipina Švara voščit novo leto svojim so* rodnik-om v vasi. Komaj je izrekla svoje voščilo, sei je zgrudila mrtva na tla. Zadela jo je srčna kap.
Studeno. Dne 29. decembra p. 1. je umrl po kratki bolezni na Ubeljsk-em kurat Jo* sip Likar. Do nedavna je -služboval v naši vasi, kjer -je bil -splošno priljubljen radi svoje dobrosrčnosti.
Šmartno v Brdih. Po zaslugi g. župnika napreduje cerkveni pevski zbor zelo lepo.
Št Vid pri Vipavi. Od 2.—9. decembra 1. 1. so imeli misijonarji iz Mirna misijon. -Obisk je bil zelo velik, a zahvalno pr-oce* j sijo je preprečil dež.
• • • •	• • • »
\Q\ Naše organizacije \Q\
••••	••••
Društvo »Soča« pjodružnica Celje vabi vse svoje članstvo na svoj drugi redni občni ; zbor z običajnim dnevnim redom, ki se vrši v nedeljo, 27. t. m. ob 2. .uri popoldne v restavracijskih prostorih Narodnega doma v Celju. — Istočasno bo naš rojak, profe* sor Gorup Anton predaval o trpljenju na* šib rojakov pod fa-šistovskim jarmom. — Naj ne bo nobenega Primorca v Celju in okolici, ki bi se tega občnega zbora ne- ude* ležil.
Izdaja in urejuje: Za Jugoslovensko Matico, oblastni odbor v Ljubljani: Dr. Janko Pretnar. Za Učiteljsko tiskarno: Predstavnik Franc Štrukelj. Vsi v Ljubljani-