Gospodarske stvari. Kako rediti žrebeta. Znano je sploli, da treba žrebetom prirediti ograjeno tekališče, koder sb morejo prosto gibati in letati, ko likor hočejo in morejo. Tako se jim krepijo udi ter postajejo gibčni in prožni. Manj znano pa utegne biti, da jih moremo mlade privaditi rečem, katerih bi se sicer pozneje strašili in plašili konji, in to je lahko uzrok hudim nesrečam. Tega se je lahko ogniti že pri žrebetib, kadar so sprebajajo po tekališčih. Na večih prostorih se nastavljajo predmeti, o katerih je znano, da se jih konj rad uslraši. Na primer se nastavijo beli listki na črnem dnu, ali črni predmeti na belcm dnu, dalje predmeti, s katerimi se igra veter, majhne in večje cunje, z vožinci na drevesa privezane, in katere pritegujemo na nitki, da mahajo simotamo. Gasi jih kaže tako nastaviti, da se vzdignejo naglo od tal in padejo zopet k tlom. V to svrbo služi primerno razpeljan drat. Tudi stare konje privadimo dirjajočim vlakom železniškim. Vcndar ravnamo dobro, ako spravimo žrebe z materjo večkrat k železniti tfa vidi, kako prihajajo in odhajajo vlaki, ter da je ob enem navadimo, kako padajo ali se vzdigujejo pregraje. Na tekališčih kaže prirediti jame, katere podaljšamo sčasoma. Stara debla položimo Iabko tako, da morajo žrebeta čez nja skočiti, ako hočejo do hrane priti. Preskočne ograje morajo iz prva biti nizke in zatem zmoraj veeje in višje, toda vse naj se vrši previdno in polagoma. Tako navadimo žrebela marsičemu, česar bi se sicer strašila pozneje. Konj pripada sploh živalim, ki se jako rade učijo. Posestnik mora vsaj nekoliko poLrpljenja in Ijubezni do živalij svojih imeli, ler tako jih nauči marsičesa. So li žrebela v to sposobna ali ne, opaziti je itak kmalu. ¦ Kmetovalec. Poštna branilnica je v letu 1895. skupila čistega dobička za 1,341.123 fl. 25 kr. Po postavi se od dobička nekoliko obrne za penzije poštnoliranilničnih uradnikov, drugo pa pride v pošlno, oziroma v državno blagajnico. Pri c. kr. pošlnoliranilničneni uradu na Dunaju je konec leta 1895. bilo 1183 uradnikov, (med njimi 157 spola ženskega), potein 168 strežnikov. Poštnohranilnično vložno knjižico jeimelo 13.016 kmetovalcev, 8829 hlapcev in dekel, 12180 težakov ali dninarjev, 91.434 strežnikov in drugih s]užnikov, 338.765 dijakov in učencev, 140.653 otrok. Število vložnih knjižie, ki se sedaj nahajajo med ljudstvom po Avstriji, je do danes naraslo čez 1,154.000, vredne so pa čez 103 milijone goldinarjev. Po krajih, kjer ni »Posojilnice«, tam priporočamo, naj bi vsakdo, ki pač ima z denarjem kaj opravili, imel vložno knjižico poštnohranilnično. Sejmovi. Dne 12. seplembra pri Sv. Petru pri Badgoni in pri Sv. Antonu v Slov. gor. Dne 14. sept. v Brasloveah, Ivniku, Rušab, Rogatcu, pri Sv. Ani na Krembergu, v Golobinjaku in pri Sv. .lanžu pri Spod. Diavogradu. Dne 15. sept. v Zilolah in Ljutomeru. Dne 17. sept. na Dobrni.