■The best mediu m to me a ch the best customers Izhaja dvakrat na teden. o Velja za celo leto $3.00 Published semy weekly. Subscription $3.00 yearly. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. ,f ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11. 1919., AT POST OFFICE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879. ^uroimnmmnnnHiuuiiiHiMt 5 I "EDINOST** i j 1849 W. aa. St. Telephone: Canal 98. □ I Chicago, 111. I I ZA RESNICO I IN PRAVICO. ŠTEV. (No.) 15. CHICAGO, ILL., TOREK, 22. FEBRUARJA, 1921. <0> □imnimnmnummiaummrotn LETO (VOL.) VII. Published and distributed under permit (No. 330) authorized by the Act of October * 1917, on file at the Post Office of Chicago. PL — By the Order of the President A. S. Burleson, Postmaster General. nonpartisan league napovedala bankrot. GEORGE WASHINGTON. Danes praznujemo rojstni dan prvega predsednika Združenih držav, Goerg-e-a Washington. Rojen je bil leta 1732 in umrl je leta 1799. Bil je vrhovni poveljnik ameriške armade v ameriški revoluciji. ( Washington ni bil veleum, niti velik politik, pač pa blag, miren značaj, ki je znal poravnati nasprotstva, ki ni izgubil poguma in še manj potrpežljivosti. Bil je velik strateg; kadar je bila britska premoč prevelika se je spretno umaknil, kadar je pa videl, da doseže uspehe, je bliskoma napadel kraljeve čete in jim prizadel hud u-darec. S to taktiko je popolnoma upehal čete angleškega kralja Jurija. Britski generali niso drugače govorili o njem, kot o *' starem lisjaku'' Njegova največja voditeljska nadarjenost se je pokazala v zimi 1777— 1778, ko je branil strategično postojanko v Forge Valleyju. Revoluci-jonarci so strašne trpeli. Stradali so in bili so brez tople obleke. Mnogim so zmrznile noge ali roke. Wa- Delavstvo, prečitaj na drugi strani poročilo o homatijah nesrečne Severne Dakote, ki se je dala premotiti raznim rdečim agitatorjem, da jim je zaupala svoje politično državno vodstvo. Kam so jo zapeljali danes? v strašen bankrot! Deset milijonov delavskih žuljev ne bo dosti da bodo popravili škodo, ki so jo naredili delavski in far-marski "rdeči prijatelji" v nesrečni bogati Dakoti. ZOPET NOV DOKAZ. Ko so po Minn, zastopniki Town-leyeve Nonpartisan League agitirali tudi med slovenskimi farmarji in delavci in jih vabili k pristopu k stranki, dali so se mnogi zapeljati in so res pristopili. Nekateri farmarji so verjeli, da bodo res naredili po vseh farmarskih distriktih velika skladi- tamkaj- pustil" svoj kovčeg, ko je od-šča, kjer bodo farmarji prodajali j potoval Carinski uradniki, ki so svoje poljske pridelke. Delavstvo; med tem začeli paz;ti nanj, so odprli1 Washington so vzdržali in s tem je bilo jasno povedano, da je revoluci-jonarna armada nepremagljiva, čeprav je bila sestradana in oblečena v cunje. Thomas Paine je v zadetku leta 1776, v drugem letu upora proti angleškemu kralju izrekel pomenljive besede: "To so časi, v katerih se preizkušajo duše mož". Washington in njegova revolucionarna armada v Forge Valleyju so dejansko pokazali, da so to preiskuš-njo dobro prestali. Njegovo zadnje strategično delo je bila kamparfja pri Yorktownu, kjer se je podal britski general Cornwallis z vsemi svojimi četami Vsa leta v revolucijonarni vojni je Washington potrošil štiri in šestde-)hoče šols^a uprava \z šolskih prosto- PRVI ZAČETKI KULTURNEGA BOJA V JUGOSLAVIJI. Sokolstvo v šolah. Višji šolski svet je izdal v zadnjem času dve okrožnici, ki ozna-njujeja kulturni boj, boj za šolo. V okrožnicah ukazuje višji šolski svet vsem šolam, da morajo gojiti med šolarji sokolsko idejo. V ta' namen morajo šole, kjer so telovadnice, dajati sokolom na razpolago telovadno orodje in telovadnice, nasprotno se pa morajo šole posluževati sokol-skih telovadnic, če jih nimajo same. Kadar ni prikladen čas za telovadbo, morajo učitelji učencem razlagati pomen sokolstva. Iz teh dveh okrožnic je jasno, da shington je bil pri svoji armadi, spodbujal je mlačneže in trpel enako z njimi. Trpljenje v tej dolini je bilo nepopisno, ali odvisno je bilo od zadržanja revolucionarne armade, set tisoč dolarjev. Poleg je pa potrošil precej svojega denarja, katerega ni nikdar postavil v račun ali rov, ki jih je s svojimi žrtvami zidalo katoliško ljudstvo, napraviti u-radne agitacijske lokale za sokolsko zahteval, da se mu vrne. Bil je dva- a&itacijo. Sokolstvo po svojem da-krat izvoljen za predsednika in ko• so;našnjem prog^mu jn delovanju po- mu tretjič ponudili predsedniško kako konča upor proti britskemu1 kandidaturo, je Washington odklo-kralju Juriju III. Revolucionarji in [nil. — _ Kitajec, ki je obiskoval le najboljše hotele, je znal izvrstno odvračati od sebe vsako sumnjo. Pretekli pon-' deljek pa je prišel v Springfield, se nastanil v prvovrstnem hotelu, in SENAT OMEJIL IMXGRACIJO. Ta odlok bo veljaven za 14 mesecev ako so sprejet med postave. Samo 355,000 izseljencev sme priti v Združene države. to mesto. "Charles Evans Hughes je bil vedno prijatelj Francije", piše 4'Echo de Paris'*- Uplival bo na republikance, ki se niso samo odpovedali Ligi narodov, ampak so stremeli za tem, da bi se Združene države popolnoma izolirale od Evro-*^ katoli4nom. meni avantgardo svobodomiselstva^ To se ni nikjer tako jasno pokazalo ko na Češkem, kjer stoji Sokolstvo ir odkritem boju proti katoliški Cerkvi. Tam se svobodomiselci niti ne skrivajo več za plitvi izraz "klerika-lizem". Sokolstvo na Češkem, služeč ciljem in namenom svobodomiselne buržo-azije, se je postavilo v prvo fronto S pomočjo So- Zadnje dni je glasoval senat o o jim je verjelo, da bodo res spolnih j kovčegr in na$n morfija in opija za!17iejitvi naseljevanja v Združene dr-obljube, katere so mu delali. Tudij^^ doiarjev. Kakor hitro je Lee ; žave. Qd 1. aprila f. 1. pa do 30. vsi naši rdeči listi so hvalili to or- j teiegrafično zahteval svoj kovčeg, so]junija sme priti največ 355.000 ganizacijo in jo priporočali. Edini naš list se je postavil proti temu in večkrat svaril in sicer resno svaril slovenske farmarje in slovenske delavce, naj nikar ne gredo na limanice tem ljudem. "Pro-sveta" se je iz nas norčevala radi i tega in nas napadala. Danes? Kaj pravite k razmeram v Severni Dakoti, gospodje? Pojasnite svojemu članstvu! In tako gre naprej ! ga v Chicago«Kgrabili. V istem času so zaprli v Springfieldu dva njegova pomagača, namreč Singa Lee in Charlieja Lee. MIROV-NA POGODBA S TURČIJO SPREMENJENA. Turki dobe del grškega ozemlja. London, 21. febr.—Danes sta razpravljala Lloyd George in Briand o reviziji Sevreške pogodbe. Zedinila Pred leti so priporočali I. W. W. |'sta se v tem> naJ se zahodna turška Mi smo svarili. .Napadli so nasj meJa v Traciji postavi bolj proti zahodu in naj sega od Enosa ob Egej-skem morju do Črnega morja. V smo pred Nonpartisan radi tega. Danes? — Ali nismo imeli prav, da smo svarili ? Svarili smo pred Kristanom in mi-lijondolarskim fondom. Napadali so nas. Tožili celo. Danes? Kaj pravite na to, rdeči tovariši ? Smo imeli prav mi ali rdečkarji? Svarili League. Danes? Toraj kateri list je pravi delavski prijatelj ? Kateri list dela nesebično za ko risti delavstva? Tisti, ki piše in priporoča to, za kar se ga dobro plača pa če je delavstvu v korist ali škodo? Ali oni, ki pove vedno samo resnico naravnost in odkrito, pa naj se komu do-pade ali ne, pa naj ga potem tudi napadajo in bijejo? Slovensko delavstvo, sodi samo! Zato, slovensko delavstvo, kedaj boš začelo misliti? In sicer samostojno misliti? Kdor bo vsaj malo samostojno mislil, ta bo kmalu obrnil hrbet rde-čkarjem. naseljencev semkaj. Dillinghamova .predloga je bila sprejeta z 62 glasovi proti dvema. Iz vsake države bodo smeli priti, v tem času trije odstotki tistega števila rojakov, kakor jih je bilo v Združenih državah leta 1910. Edina dva ki sta glasovala proti tej predlogi, sta bila^ senator Recd iz Missouri, demokrat, in senator France iz Maryland, republikanec. Kdo sme priti v Združene države. Kakor sedaj kaže, bo smelo priti iz posameznih držav naslednje število imigrantov: Francija ................... 3,523 - i pe- • • Prav tako iondorrsko časopisje z veseljem pozdravlja njegovo imenovanje. Ponovno naglaša, se v ia, da je prijatelj Anglije. Angleži pričakujejo od njega, da bo v spravljivem dnhu rešil spore med Združenimi državami in Anglijo, ki čaka-io nanj. tem slučaju bi Grčija zgubila četrtino ozemlja, ki ga je zasedla v Tri- Nemčija ...................75,040 ciji. „ i Bivša Avstroogrska ........50,117 Nadalje naj bi bili Turki zasto- Srbija ..................... 139 pani tudi pri internacijonalni komi-!^ta^ia .....................4°»294 NASA ZMAGA. {kolov so skušali odpadli duhovniki jemati katoličanom njihove cerkve-Dosegli so, da se je začel prej tako mlačni češki katoličan zbirati in organizirati. Katoliška verska misel na Češkem še nikdar ni tako rasla kot sedaj v boju proti sokolsko-svo-bodomiselnemu prizadevanju. Nam se £idi, da je šolska uprava s tem odlokom načela brez pfttrebe I, I I ■ vprašanje, ki bo pretreslo vse naše Kaj doseže složni skupni nastop,1- • "r^ J __,, . , javno življenje. Dvomljivo pa je. če interes države to prenese. Če hočejo gospodje v Belgradu za Ijud- se je pokazalo pri predlogi, o kate- j ri smo poročali- v Edinosti nekoliko tednov nazaj in za katero smo pro- stvQ res kaj koristnega napravitir sili slovenske državljane, naj prote- naj začnQ naj Q brezobziren boj .rajo proti nji. proti korupciji, ki jo je centralizem Danes se zahvaljujemo vsem o- razpasel po naših krajih. Gospodar, mm, ki so pisali v Washington in sko delQf socialna zakonodaja, boj pomagali, da se je kongres ustrašil izkoriščanju — to so temelji, na ka-toliko protestov, kajti predlog je za- terih lahko belgrajska vlada poskusi vržen.^Tako imenova Smith-Tow-1 kazati svojo avtoriteto. Gospodje siji, ki bo kontrolirala Carigrad. Vse to mora kajpada potrditi^ še konferenca. ŠOLSTVO V PALESTINI. Danes imajo v Palestini 128 učilnic s hebrejščino kot učnim jezikom. Vseh šolarjev in študentov je 12.740, učiteljev in profesorjev pa 564. Zio-nistovski učni upravi so podrejene naslednje šole: 8 gimnazij, 48 ljudskih šol, 4 glasbene in umetniške u-čilnice ter 36 preskrbovalnic. Proračun za zionistovske šole znaša 103.000 funtov, od katerega krije prebivalstvo samo 10 odstotkov. so všteti pod Avstro- nerjeva predloga je toraj propadla. "Vigilantibus jura", so rekli latin-či. Tisti, ki pazi na svoje pravice, tisti jih bo ohranil. Katoličani, zavedajmo se vedno, da imamo ena-,ke pravice kakor nasprotniki. Če HUGHES ZOPET NA POVRŠJU, toraj ne bomo na nje pazili in jih Izvoljen je za bodočega državnega ne bomo branili, jih pa imeli ne botanika. mo- — Slovenci ogrsko. avtoriteto, v Beogradu za vse to nimajo smisla; boje se tega dela; zato vži-gajo v teh trenutkih kulturnobojne instinkte svobodomiselnega dela ljudstva, misleč, da bo tako pozabljeno gospodarsko in socialno vprašanje med nami. Ta se motijo! Po "N. Č". obenem z Wilsonom kandidiral za predsednika Združenih držav. Bil je pesimist, dočim je bil Wilson optimist. Ljudstvo pa je raje verjelo Wilsonu in se odločilo zanj. - Francija in Anglija sta zelo veseli, da je ravno Hughes izvoljen za / PRIJELI KITAJCA, KI JE PRODAJAL OPIJ. Springfield, I1L, 21. febr.—Po obvestilih, ki so jih prejeli iz Spring-fielda, so prijeli v Chicago nekega F. H. Lee, 22letnega Kitajca, ki je, kakor trdijo, vodja opijskega kroga, ki baje dela na vso moč v Čhicagi, Detroitu, Minneapolisu in St. Pau-lu. H KONCU GRE NASA ZALOGA MOHORJEVIH KNJIG ZA L. 1921. Med njimi je tudi novo delo: TAKO SI OHRANIMO ZDRAYJE." Notri je obilo koristnih nasvetov ZA ŽENE IN DEKLETA. Ne zamudite prilike in pohitite z naročilom! Pozneje teh knjig ne bomo imeli več. * * * NAJLEPŠE PIRUHE boste dali svojim v stari domovini, ako jim pošljete nekaj denarja. $ NAJVEČ DENARJA bodo prejeli Vaši, če ga jim pošljete po našem posredovanju. O tem se boste prepričali. NOBENIH SITNOSTI za one, ki prejmejo denar, kajti ne bodo imeli nobenih potov, temveč bodo dobili denar naravnost na dom. NAJHITREJE IN NAJCENEJE PO DNEVNEM KURZU ZVEZE Z VEČ BANKAMI Obrnite se osebno ali pismeno na: EDINOST, * + * + * * * * * * + * * * * * * * 1849 West 22nd St. CHICAGO, ILL. f Vlfill-. ..'.. -a . 'edinost" 11 SLOVENSKIH NASELBIN. Chicago, 111. — Sklad Republikanskega Združenja gre h koncu. Treba bo zopet denarja. Toda kako, ker še celo njihovi pristaši jim ne zaupajo več. Aha, jo že imajo l— Banko in konzumno društvo bo potreba ustanoviti. To bo vleklo, ker je nekaj novega, so si mislili. Pri tem pa hočejo biti previdni. Zbrali so svojo vojsko, ter imenovali generala v osebi "Jurčka", lajtnanta ""Spulo", pot jim pa naj kaže pre-svitla "Zvezda". Tako zbrano vojsko so pognali v boj, in sicer naj-prvo v društvo Zvon št. 70 J. S. K.J.; to društvo naj gre po kostanj v žerjavico. Pa ne boš Jaka kaše pi-lial, pravočasno ste se izdali. Slovensko ljudstvo Vam ne zaupa več, ako si po 10 krink na glavo nataknete. Niti za lote ne boste skupaj spravili. To tudi sami dobro vedo, hočejo le škodovati slovenski Šoli, pravemu Narodnemu Domu. ki je že gotova -stvar, ker ljudstvo je zelo navdušeno. Kjer je navdušenje, je tudi napredek zagotovljen. In to bo po kazala bodočnost. Torej naprej za Slovensko Šolo, naš pravi Narodni Dom! Faran. za škofijo Duluth. S pozdravom Štefan Mohor ko. Opomba urednika: Te dni se je v "Amerik. Slovencu" nekdo obregnil ob Koledar. Mi mu v odgovor povemo samo, da takih priznanilnih pisem, kakoršno je to-le tukaj, smo dobili na kupe. Veliko slovenskih duhovnikov, ki poznajo naše razmere, vsi odobravajo naš nastop, ker vidijo, kam plove katoliška organizacija s svojim hinavskim katoličan-stvom. V glavnem odboru so možje, ki so sovražniki in nasprotniki katoliških šol in katoliških župnij. Odločnih katoliških mož pa ne marajo. Da to vsak pravi in zavedni katolik vidi, samo kaki omejeni za-slepljenci in pa "koritarji" ne vidijo in nočejo videti, kajti ko bi organizacija postala odločno katoliška, bi bili nemogoči pri njej. Toda dobra molzna kravica je, škoda za njo! Greaney, Minn. — Iz tukajšne far-marske naselbine malokdaj zveste kaj novega, zato Vam bom jaz nekoliko opisala naše razmere. Zimo imamo prav dobro; za tiste, ki delajo po gozdovih, je bilo še celo preveč topla. Ko vozijo drva, imajo premokro in se bojijo, da ne bi sneg prehitro skopnel, ko imajo še toliko lesa izvoziti do postaje.— Les se zdaj lahko proda za prav dobro ceno. Sprus osem feetov dolg stane $^6.50 seženj ali klaftra, topolov les pa 16 dolarjev. To je za farmarje zelo ugodno, ker si bodo mogli vsaj nekoliko opomoči. Na umu je obolela žena Johna Peršič, Antonija Peršič. Prepeljali so jo na Forgesfals v bolnišnico za slaboumne. — Mr. Ignac Babich je v bolnišnici na Cisholmu, kjer je bil operiran zaradi poškodbe črevesa. Upamo, da bo kmalu okreval. U. B. Slovenski bogoslovec Mr. Štefan Mohorko iz Collegeville, Minn., nam je poslal pismo, katero je dobil od svojega brata iz stare domovine, v katerem mu piše med drugim: "Iskreno se ti tudi zahvaljujemo za poslano nam pismo in za poslane nam zvezke "Ave Maria" in ''Koledarja Ave Maria", ker jih vsi zelo radi beremo. Zdi se mi, da so amerikan-ski pisatelji in uredniki pač boljši mojstri v svojem poklicu, kakor pa -naši tukaj, ker taka lepega lista tukaj nimamo. Prosim te tudi v prihodnje, če mogoče, nam jih pošiljaj. Delim jih tudi sosedom in sorodnikom, ki jih ne morejo prehvaliti, tako se jim dopadejo. Posebno "Koledar" je nekaj krasnega in zanimivega. Želel bi si naročiti sem ta rfa-božni list ali sedaj je valutno stanje previsoko. En dolar bi bil 150—160 kron . . K temu pismu pa dostavlja Mr. Štefan Mohorko: "Prosim Vas, gospod urednik "Ave Maria", ali bi ne hoteli nekoliko delovati med našimi rojaki po Ameriki, da bi skupaj spravili svoje prečitane številke "Ave Maria" in jih pošiljali svojim sorodnikom in prijateljem domov. Od šest listpv "Ave Maria" se plača približno osem centov poštnine za Evropo. Tukaj Vam pošiljam lepo priznanje od svojega brata, kateri Vaš list jako rad čita. Kakor razvidite iz tega pisma, bi se jako rad sam naročil na Vaše liste, pa revež nima toliko denarja, ker je valuta previsoka. Zato pa prosim, pošiljajte mu list "Edinost" za pol leta in naročnino bodem jaz poslal. Tukaj v St. John semenišču nas je letos pet slovenskih bogoslovcev dijakov. Štirje se uče za duhovnike PISMA IZ STARE DOMOVINE. Iz Adlešič v Beli Krajini, 27. jan. Danes sem prejel iz Pittsburga od našega rojaka in župljana g. Mikota Skubeta iz Adlešič h. št. 6. prav lep znesek 16.890 K, katere je nabral v Pittsburgu in okolici za naše nove zvonove pri farni cerkvi, katere mislimo naročiti. V amer. denarju je nabral $125. Pri nabiranju mu je pomagal, kakor mi piše, največ g. Peter Ritmanič iz Dole-; njec h. št. 17., bivajoč v Rankinu. Darovali so: Skube ,\Iiko Adle-šiči $6.14, Fabina M. Vrhovci $3.10 Po $5 pa so darovali: Skube Anton Adlešiči 6., Milek Jure in sopro-j ga Adlešiči 8., Veselič Jure in soproga Marindol 6., Miketič Matija Gorenjci M., Kozan Matija Pribinci 3., Črnič Peter Bedenj M., Hotuje Rudolf Bedenj 27, Ritmanič Peter Do-'enjci 17, Ritmanič Ivan Dolenjci 17. in Jug. Slov. Samost. Podp. Društvo "Danica" v Rankinu. $4 pa je daroval Vardijan Ivan Dolenjci 2 Po $3 so darovali: Štampahar Jure in soproga Vel. Sela 14., Veselič j Joža Vrhovci 6- in Veselič Anton Vrhovci 5. Po $2 so darovali: Kapele Miko in soproga Mala Sela 9., Rahorič Josip Dolenjci 1 1., Mušič Matija Adlešiči. Požek Miko Adlešiči 4. in Požek Ivana omož. Rudman Adlešič 9. Po $1 so darovali: Ka-Dele Peter Bedenj 14. Kozan Miko Pribinci 3. in pa 3 otroci Ivana Rit-maniča, Ivan, Matija in Dora iz Ran-kma, vsaki po $1. Izmed tujcev, ne naših župljanov„pa so darovali: Po $3 Frančič Ivan Lonjgari-Kuniči in ^igon Ivan in soproga iz Metlike. Po $2: Turkovič Tomaž Ogulin Hrv., in Knez Jakob iz Palice. Po Si : Mrak Anton Sovodnje, Križe Miko Griblje 19., Arviža Tomaž Re-"ica Hrv., Cunič Franc Prilišče, Beg Josip Prekriže Hrv., Cunič Josip Prilišče, Borkovič Stj. Kamonije Hrv., Cindrič Marija Ogulin Hrv.. Hudak Marko Sečje Selo, Vinica, Brozovič Bartal Severin Hrv., Si-čan Bartol Severin Hrv., in iz Ran-kina Čunko Mihael, Jakič Josip in [Čunko Anastazija. Vsem, ki so kaj •darovali se prav srčno zahvaljujem za lepe zneske, prav posebno pa še g. nabirateljema Mikotu Skubetu in Petru Ritmaniču, ki sta se toliko trudila in žrtvovala, da sta tako veliko svoto nabrala. Naj bo vsem skupaj plačnik Bog, v čigar čast in slavo bodo prepevali in se glasili novi zvonovi. Prav rad bom pa ustregel tudi želji, da bi se za darovalce po njihovi smrti zvonilo, če bomo le dobili poročilo. Naznanjam še, da sem že v četrtek pisal v Ljubljano zaradi zvonov, če bi mogla zvonarna prevzeti že naročilo in po čim je kilogram bronovine. Upam, da bom mogel kmalo" sporočiti, kaj smo ukrenili zaradi zvonov. Do tje pa bo ves denar v hranilnici v Ljubljani. Lani je bilo pri nas rojenih 38 o-trok, 23 dečkov in 15 deklic. Umrlo je 19 oseb, 11 mošk. in 8 žensk, spola. Najstarejša oseba je dosegla 74 let. Ozovov ali oklicev je bilo 29. porok pa 25. Toliko morda (Dalje na 4. strani.) I i + 4* + + X X ** ++ ++ + 4-+ + X * + + + + + * + + + 4* 4» 4* 4*4- + 4» ** 4» 4» ** 4>4- $17.000. "Sedemnajst tisoč dolaijev" smo nabrali prvih deset dni našega "Drive-a" v Chicago med našimi rojaki za našo novo šolo in Narodni Dom. To je krasni vspeh, ki kaže kako veliko je navdušenje med Chicaškimi rojaki za to prekrasno misel j. - Sedemnajst tisoč in to v današnih tako težkih časih, ko je toliko rojakov brez dela, ko se tako slabo zasluži. Pomislite. To je nepričakovano velik vspeh'. To je liakaj za kar se mora naši slovenski naselbimi v Chicago častitati. Kolektanje seveda se vrši dalje in se bode vršilo dokler se ne obišče vseh družin. Veliko rojakov je odgovorilo ko-lektorjem, da bodo dali, ko se bode začelo zidati. Ta izgovor seveda ne velja, ker mi sedaj kolektiramo ravno za to, ker bi radi začeli. To mora vsakdo vedeti da ako nimamo denarja, tudi začeti ne moremo. Kdor tako pravi, ta pravi s tem ravno toliko, kakor če bi rekel, jaz nočem, da hi se začelo. Pozivamo pa vse rojake naj pridno agitirajo med svojimi prijatelji, da bodo vsi pristopili in vsi žrtvovali vsak po svoji moči. Velikrat se zgodi, da kedo kolektorja zavrne, češ da ne da nič. Ako pa pride pozneje k njemu kak dober prijatelj, ki mu pa pojasni celo stvar, mu dokaže, da je njegova dolžnost da se pridruži drugim, ki so že dali, mu pove zlasti kako veliko korist bode imela cela naselbina od tega, potem se pa pogosto zgodi, da tak še več da, kakor kedo drugi. Ako imaš kakega takega svojega prijatelja, o katerem veš, da ni dal, pojdi k njemu, govori mu in pojasni mu celo stvar in pridobi ga, pa se bode tudi on pridružil. Kolikor več na nas bode toliko lažje bode skupno breme. Kolikor več nas bode, ki bomo zidali, toliko manj bode prišlo na enega. Tudi bomo ta teden izdali poseben način zbiranje denarja in prispevkov, kar bode pa veljalo zlasti med našimi prijatelji drugih narodnosti. Začeli bomo namreč nabirati dobrotnike, ki nam bodo pomagali kupiti opeko. Pojasnjeno je bilo v cerkvi, v čem obstoji ta način zbiranja. Prosimo vsakega, da si bode vzel vsaj eno knjižico in jo skušal razpečati med svojimi prijatelji, kjer dela. Naše žene so pa začele priprave za fer za ta namen. Tudi fer nam mora prinesti več tisočakov, ako ga bomo prav speljali. Prav ga bomo pa speljali, ako bodo vsi farani pomagali, ako bode vsakdo naredil svoj del, da ne bomo pustili, kakor se pogosto zgodi, samo nekaterim delati. Vsaka družina naj nekaj žrtvuje in vsaka družina naj skuša za ta dar nekoliko knjižic napolniti. Tako bode šlo in le tako bomo dobili lep vspeh. Chicaški Slovenci, to delo, katerega smo se lotili, je največje delo. Lotili smo se ga na veliki način in izpeljati ga moramo, kaj ne, pa naj nas stane truda kolikor hoče! Začelo se je pa v Chicagi med nekaterimi gibanje za še drug narodni dom poleg našega. Kak namen imajo ti možje s to agitacijo, ne vemo. Vemo pa, da gotovo ne mislijo nam pomagati. Najbrže ravno nasprotno. Vendar Chicaga je velika, ljudi je dosti in vsi imamo enake pravice. Mi pozivamo društvo "Zvon", ki je sprožilo to miselj, naj gre z nami solidarno. V društvu "Zvon" ste tudi očetje, ki boste rabili katoliško šolo. Vedite zato, da sami sebi sedaj1 nasprotujete, ako sedaj skušate škoditi našemu delu. Vedite pa, da si bode naselbina to zapomnila. In ako boste pozneje kedaj prosili za svojega otroka sprejema v našo šolo ali za svoje društvo prostore za zabavo, takrat se bomo pa preje nekoliko pomenili. Takrat pa nikar ne dolžite nikogar in se ne hu-dujte nad nikomur, temveč samo nad seboj. Dajmo raje skupno delati za skupne koristi. Lepa šola in Narodni dom, kakoršne-ga bomo zidali mi, bode v ponos in čast vsej naselbini. Vsakdo bode s ponosom tujcu pokazal to krasno stavbo kot "našo". Kako čudno se bode pa čulo, ako bode kak katoliški Slovenec, ki je tudi faran, moral reči: to je NJIH šola! Ali ga ne bode tujec pogledal začudeno in vprašal: njih? Katerih njih? Ni tvoja tudi? In reči bode moral: Ne! Ne samo, da nisem pomagal, še podiral sem drugim, ki so zidali. Vsi zavedni Chicaški Slovenci, mi pa kar naprej odločno in neustrašeno. Vspeh je že zagotovljen! X* 4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4- 4*4-** 4*4-4*4-4*4-4*4- 4*4-4** 4*4-4*4-4*4-4*4-4*X X4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4** 4*4-4*4-4*4-4*4» 4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4* + 4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4* X 44-4*4-4*4-4*4-4*4-4* + 4*4-4*4-4*4- 4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4> 4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4** 4*4-X 4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4-4*4- ■ - ■ . ii ;. . . ■••.„.. t . .... L p "edinost' ¥ PUSTIY JE ŠLA. Spisal Fr. Jaklič. (Nadaljevanje.) II. Toda Matija Novljan je bil v gostilni svojo ženo pozabil popolnoma. Ker ni bil vajen pijače, je postal kmalu zidane volje ter je vesel objemal svoje sosede, kateri so slastno pili za Novljanov denar. Bili so pravi bratci, kakršnih je mnogo v Hudem Koncu, katerim se denar za pijačo ne smili nikdar. Trkali so z Novljanom, peli zdravice in mu dopovedovali, da je Matija Novljan šele sedaj pravi mož, ko je prišel v jezila na-njo. Kaša je že vrela, njega pa le še ni bilo. Sedaj se pa ne more več premagovati. "Mati, poglejte malo v peč, da se ne zasmodi", veli stari in gre po moža. "Meni nič mari", zavrne jo mati jezna, ker prej ni hotela govoriti ž njo. In tako se je kuhala kaša sama pri ognju. Trda tema je bila že po vasi, ko je hitela Novljanka po moža. Premišljevala je, kaj bi govorila v gostilni, kako bi ga spravila domov.— Ugibala je, kdo bi bil še v gostilni, in kakšen je mož, ali je že hudo vin- njih družbo. In Novljanu je to govorjenje tako ugajalo, da so mu sto- ski še ne. pale solze v oči. Nespameten se je Pride do gostilne. Glasno vpitje zdel samemu sebi, da je doslej ostajal doma. "Tako je, Matija, tako! Kdo bi vedno stražil ženo doma in zibal!" pravi sosed Meden in ga udari na ra- mo. Vsi se zakrohotajo in urežejo za starim Kozarčkom, kateri je krožil staro Kančnikovo: Ne dajte ženam, Da b' hlače nosile, Da bi prot' vam Oblast zadobile! Varujte vsaj Največje blago! "Kaj? Ali jaz nisem mož? Ali . „ ne nosim hlač?" vzroji Novljan, ko ^^ na& asuJOC-razume pomen pesmi. "Kdo tega in govorenje se razlega v tiho noč. Postoji in posluša, da bi ujela glas svojega moža. Ko spozna moški glas, osupne, zakaj v tem kratkem času, kar ni slišala moža, je dobil hripav, votel in odljuden glas, kakršnega ni bila vajena. Gostilničarka stopi na prag, Novljanka pa gre bliže, da bi Skobčev-ka ne slutila, da je poslušala. "Ali je naš notri?" vpraša na videz mirno in brezskrbno. "Oh, lej jo, lej! Kaj mu ne zaupaš, da bi prišel sam domov? Ali je tako daleč? Notri je, notri!" pravi Skobčevka, nekatere besede ža- ne ve? Vina na mizo". "Tako! Tako! Novljan! Pijmo, dokler je denar in nedelja!" Po so zopet pili in zopet peli. Denar je ginil Novljanu iz mošnjice, glavo mu je polnilo vino, in tako ni videl nič drugega, kakor pijačo v steklenicah in vrtoglave sosede o-koli mize. Zatonilo je zlato solnce in tihi mrak se je spuščal na zemljo. Trežnejši so drug za drugim izginjali iz gostilnice in bežali skrivaj domov, kamor jih je podila vest. Po nekatere so pa prišle žene in jih odtrgale od pijače. V mraku je bila Novljanka zakurila in pristavila večerjo. Celo popoldne ni bilo moža domov ; celo popoldne je popival. To je bilo mladi ženi vendar že preveč. Zdelo se ji ie, da jo zaničuje in draži nalašč, ker je ni povabil s seboj, niti povedal, kam gre. To dozdevanje jo je tako jezilo in žalostilo, da je prejokala skoraj vse popoldne. Smilil se ji ie tudi denar, katerega daje za pijačo. Mati je nekaterikrat pričela pogovor, toda, ker ji snaha ni odgovarjala, je obmolknila in se na tihem Novljanka je čutila zaničljivi odgovor, odvrnila pa ni ničesar, le mislila si je: "Oh, ti nesramnica, vse bi ljudem izpihala rada iz mošnjič-kov". Vstopi. -Slab, z vinskim duhom, s smradom goreče sveče in z dimom pomešan zrak ji pade na pljuča. Okoli mize so sloneli nekateri pivci, ali tolkli po mizi in vpili, ali so pa dremali. Oči so jim že slabo svetile, na žare-čih obrazih jim je odsevala nekaka dušna topost. Gostilničar jo ugleda in ogovori: "Ali si prišla tudi ti ponj?" "Oh, recite mil, recite, naj gre domov", poprosi žena in vstopi nazaj med vrata. "Novljan, pojdi!" pravi Skobec in namigne k vratom. "Kaj hočeš?" "Pojdi!" "Kaj praviš?" "Matijec, pojdi, pojdi! Noč je in večerja te čaka", oglasi se Mica. "A-a, noč je, večerja je? — Na, pojdi pit!" izpregovori počasi Novljan, ko spozna ženo. "Nisem žejna, plačaj in pojdi do- mov!" prosi ona. Ujezila ga je, ker ni hotela piti. "Po kaj pa hod,iš sem, ako nečeš vina?" . Z vustmi se je smejala, v srcu se jokala, kakor poje pesem, pa mu užaljena na videz veselo in mirno odgovori: "Matijec, nikar se ne huduj, večerja se hladi, pojdi!" "Ti in tvoja večerja!" "Le pojdi, le pojdi, da ne bodo vsi tebe čakali", poseže gostilničar Skobec vmes, ker se ni hotel zameriti Novljanki, ako bi moža kaj u-stavljal. "Meniš, da nimam več denarja, ker me podiš iz hiše? Pa pojdiva, saj vidim, da še jesti ne morete doma brez mene! Vse poravnano?" "Vse". Sedaj vstane in gre opotekajoč se iz gostilne za ženo. "Oh, kakšen je", vzdihne Novljanka po tihem in hiti pred možem saj se ni mogla hliniti več, da bi go^-vorila ž njim prijazno, ko jo notri .jezi in kolje. Postal ji je zoprn. "Počakaj! Kam bežiš tako?" vpije mož za njo in se opoteka po temni. poti. Ona pa le hiti, da "bi se ž njim ne sporekla že na poti. Ko stopi v vežo, udari ji v nos zoprni duh po smodil. Hitro stopi pred peč in odstavi kašo, toda bilo je že zamujeno; kaša je bila predolgo pri ognju. Vedela ni kaj početi. Jeza jo zgrabi še bolj. ker je slutila, da je mati to naredila nalašč, ali je pa premalo pazila. "Kakršno so skuhali, tako naj jedo, on pa tako ni zaslužil boljše!" Po te*ji odločnem sklepu strese kašo v skledo, in takrat že stopi tudi Matija v vežo. *'Kje je večerja, ker se je tako mudilo?" "Precej prinesem, le pojdi k mizi!" Kmalu ie kaša na mizi. in Mica pokliče tudi stara dva. Mati je že grede vihala nos, ker je nekaj neprijetno dišalo. Molijo in začno. Stara komaj zajame dvakrat, položi žlico na mizo, rekoč: "Slaba je".- "Prav nič ni vredna", dostavi sin in zažene žlico po mizi. "Zato me je bilo treba pač klicati!" "Sedaj ko imaš vsega zadosti, seveda ti ne tekne kaša". "Molči!" "Ej, ni dobra; kaše ne znaš kuhati, pa je. Ta, ki si jo nocoj skuhala, ni za ljudi", meni stara, nič hudega ne sluteč, fn vstane. Tako stori tudi stari. Kaj hujšega bi mogel človek storiti ženski, kakor očitati ji, da ne zna kuhati? Ker sta odšla stara, bruhne razkačena žena vso jezo na moža, ki je bil stopil k postelji in se spravljal spat. Vsa iz sebe skoči preden j, pomoli mu pest pred oči pa zakriči: "Le sam si kuhaj, ker ti ne znam' več! — Druge poslušaš, mene ne, in pometati hočeš z menoj, pa ti že ne boš. Rajša grem proč, da se ne vidiva nikdar več". "Pojdi, kamor hočeš", odvrne mož ravnodušno in nekoliko zamahne nad njo s suknjo, katero si je bil ravno slekel. "Molči, da prej zaspim". " Pretepati me tudi že misliš, kaj ne, lep mož si!" Žena mu iztrga suknjo iz rok in jo zadrvi v kot pod posteljo. "Vedi, da si me udaril prvič in zadnjič. Tu mi ni obstanka, kjer me vsi zaničujete in sovražite. Kuhajte si sami bolje, kakor sem vam kuhala jaz! — Oh, oh, jaz neumnica, da sem se dala pregovoriti in sem prišla sem uživat jezo in žalost!" Tako je tožila v svoji jezi nad svojo nesrečo. Teh besed pa Matija že ni več slišal, ali vsaj razumel ne, zakaj zibal se ie že na pol v sladkem spanju, i Mica Novljanova pa se ni tako hitro upokojila. Zbere nekaj oble- j ke, poveže trdneje zibel in se odpra-: vi od hiše, ker si je v jezi in žalosti domišljala, da pod to streho ne mo- re več živeti. Bala se ni noči, ampak še prav ji je bilo, ker vsaj ljudje ne bodo vedeli takoj vsega. Zibel zadene na glavo, culo z obleko natakne na roko in gre, "Pa sam bodi, ker sem ti odveč t Živela bom še lože". S temi besedami se poslovi od moža. Mati je poslušala, kaj imata v hiši, in ko je ččula ves prepir in je slišala tudi grožnjo snahino, da gre proč, pravi staremu: "V pustiv misli iti". In nista se bila še dobro pomenila, bila je snaha že pred hišo. Urno skoči mati na vežni prag in zavpije za njo: "Ali se ti blede? Kam divjaš?— Nazaj pojdi!" Toda nihče ji ne odgovori, le nagle stopinje se slišijo s pota. "Kdo bi si mislil, da je tako nagla?" izpregovori starec čez nekaj časa. "Ti pa nisi šla za vsako malenkost v pustiv, hehe". "Strašno je občutljiva! Pa da se upa po noči od hiše!" V hišo gre, da bi govorila s sinom, toda ker je že trdo spal, pospravi z mize, pogleda, kaj je vse vzela s seboj, in pravi: "To bo Matija zjutraj gledal, ko je ne bo!" Stara dva nista nocoj dolgo mogla zaspati. (Dalje prihodnjič.) Izkušena žena. — "... Za uspeh svojih romanov se moram samo svoji ženi zahvaliti". "Kaj pravite?" "Gotovo, da. Kadar v katerem dejanju že ne vem kako in kaj — moja žena najde vedno kakšen izhod za junaka". PODPIRAJTE M0ŽA: KI YAS PODPIRA. FRANK SUHADOLNIK s ,-eliko stori za "Ave Maria" in "Edinost," zato ker je navdušen za kato-iški tisk. On je zastopnik za ta dva lista. Rojaki, ali ne mislite, da tak mož zasluži, da kupujete pri njem on ima VELIKO ZALOGO OBUVAL. Ljubeznjiva in točna postrežba 6107 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO. KDO SE POSLUŽUJE PAIN-EXPELLERJA? Delavec se ga poslužuje, da odpomore svojim bolečim mišicam, ki so se mu pre-tegnile pri težkem dnevnem delu. "armer ga uporablja in noče biti brez njega. . Pain-Expeller zavzema častno mesto v vsaki farmarski hiši, kjer se pojavljajo hitri napadi, nesrečni dogodki in druge stvari. Tovarnarški delavec uporablja Pain-Expeller, če napadejo njegovo moč in en energijo revmatične bolezni, lumbago, nevralgijo in druge neprilike v njegovem težavnem poklicu. ?.Iajnar potrebuje Pain-Expeller pri revmatičnih boleznih, bolečinah v križu, nevralgiji ali vseh boleznih, katere oslabijo telo in odvzamejo vso energijo. Gospodinja uporablja Pain-Expeller, če otroci padejo ter se ranijo, zoper pike muh in vbodljaje drugih žuželk in kjer-koli je potreba dobrega linimenta. Vsakdo! uporablja PAIN-EXPELLER. SLOVENCEM V JOUETU! Naznanjamo, da kdor si želi v Jolietu in tamkaj sni okolici Mohorjevih knjig, raznih molitevnikov ali drugih povestnih knjig in karkoli spada v področje našega podjetja, naj se obrne na nara tamkajšna zastopnika: MARKO BLUTH, 505 N. Bluff St., JOLIET, ILL. JOSEPH MUHIč, 506 Summit St., JOLIET, ILL. jr g? Oba gg. zastopnika proporočamo kar najbolje cenjenemu občinstvu v Jolietu in okolici. SLOVENIAN FRANCISCAN PRESS, 1849 W. 22nd St. CHICAGO, ILL. ROJAKOM V SHEBOYGAN, WIS.! Kadar želite poslati denar v staro domovino se obrnite na rojaka MIHAEL PROGAR 1621 N. gth STREET SHEBOYGAN, Wis. Varno in zanesljivo pošilja denar v stari kraj, vsaka pošiljate v je jamčena. |©©®©©©©©^ Iz Hrvatske. — Prijatelj piše čla-j nu fiašega uredništva: Redno dobivam Vaše liste. Edinost in Ave Maria. Iz njih razvi-dim, kako lepo delate med tamoš-njim našim narodom. Zares divim se Vam. To je v resnici pravo, misijonsko, apostolsko delo . Znano Vam je že, kako so se izvršile volitve pri nas. V našem o-kraju je bilo do pred volitvami vse I za ljudsko "pucko" stranko. Kar pride — bes Radič: celi kraj je premotil in preslepil s svojo — republi ( ko treh županij in s svojimi oblju-' X bami, ki jim more le neinteligenten " seljak verjeti. Nadjamo se velikega preokreta v korist ljudski stranki, ker se bo narod moral obrniti od Radiča, ko bo videl, da ta svojih obljub ne more spolniti. — Slaba di-pozicija vlada med hrvatskim narodom. Draginja je vedno večja, na- lmamo dve * * * * 1* * * * * * Mi pošiljamo denar ) na vse kraje JUGOSLAVIJE, Slovenije, Hrvatske in Srbije. Vse posiljatve garantira AMERICAN STATE BANK 1825—1827 BLUE ISLAND AVENUE, ' CHICAGO, ILL. J. F. ŠTEPINA. predsednik ; * * * * * * A. J. KRASA, tajnik. Novice iz Jugoslavije. Nadučitelj ustreljen. — Posestni-, kov sin Jože^ Petan iz Sromelj, po domači Godler, je na lovu, slučajno, nesrečno ustrelil svojega najboljšega prijatelja, lovca, nadučitelja Dra-gotina Rumpret. Strel ga je zadel smrtnonevarfio. V teku četrt ure je .gospod nadučitelj izdihnil svojo blago dušo. Svetila mu večna luč! Smrt v visoki starosti. V Dolu pri Hrastniku so pokopali pretekli mestec . Nežq Draksler, najstarejšo ženo v župniji. Rajnica je dosegla visoko starost 92 let. N. v m. p. Smrtni slučaj. — Prejšnji mesec je umrl pri Sv. Tomažu pri Ormožu gostilničar in posestnik Mat. Caf, brat pokojnega g. dekana Jak. Caf. Bodi mu žemljica lahka! Brutalni detomor. — Mariborska policija je aretirala pred tremi tedni v Studencih tamošnjega brivca Apačnika in vdovo Kramaršič radi tletomora, ki so ga slučajno razkrili šele po več mescih. Med Apačni-kom in Kramaršičevo se je razvilo ljubavno razmerje, kar domačinom ni ostalo neprikrito. Leta 1919 so se pokazale posledice razmerja in vdova e povila otroka, ki je bil staršema zelo na poti. Sklenila sta ga spraviti iz sveta in v "ta namen naprosila neko že večkrat predkaz-novano babico, da umori otroka. — babica je polila otroka ob navzočnosti staršev s špiritom in ga nato sežgala. Za ta zverinski posel je dobila 1000 K nagrade. Nihče ni slutil ničesar, ker so domačini pri Kra-maršičevih mislili, da se otrok nahaja pri Apačniku. Zločin je težil vest obeh zločincev in Kramaršiče-■va ni imela več miru v hiši; zato jo je prodala za 98 tisoč K. Razmerje med ljubimcema se je pričelo ohlajevati. Apačnik se je vdove naveličal ter jo je nekega dne zapustil. Ker je ob tej priliki vzel s seboj tudi njeno uro in verižico, sta se sprla. Mati je poslala hčerko k brivcu z zahtevo, da naj ji vrne o-menjena dva predmeta. Apačnik je deklico pretepel, jo vrgel na cesto, ona je pa odšla na policijo, kjer je v razburjenju odkrila ves zločin. Policija je izročila Apačnika, zverinsko mater in babico sodišču. Kramarši-čeva je dobila po aretaciji histerične napade, in se obnaša kakor zblaznela. — Žalosten slučaj, ki jasno dokazuje, kam privede brezverska brezvestnost. G. župnik VraČun v Šmiklavžu je 22. januarja popoldne ob 3. urilimrl. R. i. p.! — X'. + + * * 4* + + + + 4* * * + + + + r. ZAKAJ PLAČEVATI PREVEČ? * TAKO naj bi se vprašal vsakdo, ki potrebuje ali bo kedai potreboval kakih notarskih del. Razni zakotni agentje odirajo naše ljudstvo da je groza. Vsakdo ki plača več kot potrebno, meče proč denar! RADI TEGA, naznanjamo slavnemu občinstvu v Chicagi in okolici, kakor tudi širom Amerike, da doli podpisana izdelujeva vsa notarske dela najceneje med vsemi! NIHČE Vam ne bo naredil prošnje (affidavit) za dobiti svoje domače iz stare domovine ceneje kot mi! KADAR ŽELITE dobiti svoje domače ali svoje prijatelje iz stare domovine, tedaj pišite nam in mi Vam bomo dali brezplačna navodila. POMNITE, da ie naše geslo: "Točno in pošteno postreči vsakomur, po najnižji ceni!" Pisma naslavljajte vedno na: JERIC & ŽELEZNIKAR, (Slovenska notarja.) 1849 W. 22nd ST., CHICAGO, ILL. * . po. r.oo 2.00 1.50 1.00 CENIK KNJIG DRUŽBE MOHORJA. SV ■ Varna banka, kamor lagate svoj denar. na- Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kaspar State Bank. Čim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni. Conservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev. KASPAR STATE BANK BLUE ISLAND AVE., CORNER 19th STREET Da ugodimo onim, ko ne morejo priti med deveto uro zjutraj in do petih zvečer, zato bo ta banka odprta ob pondelkih in sobotah do pol devetih zvečer. Katere ima v zalogi knjigarna "Ave Maria". po $ .50 .... 1.50 .75 OO .75 .75 .50 .50 del Jeruzalemski romar, dva zvezka Jedro katoliškega nauka ...... Kazalo za Slov. prijatelja Od blagoslovil................. Kristusovo življenje in smrt!!*!!. 3" Križana usmiljenost .......... Krščansko katoliško nravoslovje Mesija, I. in II. del, zvezek____... Nebeška krona ............ Pamet in vera, I. II. in XIX zvezek ............... Prilike P. Bona ven tu re..... Slovenski Goffine ........ . Slomšekovi pastirski listi ...*.*''.'" V boj za temelje krščanske vere.. V tem znamenju boš zmagal Katoliška cerkev kraljestvo božje na zemlji ................. Zgobe sv. pisma I. in 'il.delzve- zek ................ Življenje našega Gospoda Jezusa ' ^ Pri naročilih naslavljajte pisma na: .50 .75 •50 .50 Kristusa ................ Življenje svetnikov I. in (stara izdaja) zvezek .. . Zore, Življenje svetnikov I, Zore, Življenje svetnikov II Umni kletar .............. Gospodarski nauki Naše škodljive rastline 1— 5. zvezek Poljedelstvo 1. in 2. snopič 11 del Lmna živinoreja 1. in 2. snopič____ Umni kmetovalec, 11. in III. snopič Z i vali v podobah, 2. zvezek Brstje .............*_ Cecilija pesmarica I. in "ii; del po 160 slovenska pesmarica I. in II Poezije .............. Slovenske legende ... Avstralija in nje otoki Bolgarija in Srbija ............ 'ca Pri Severnih Slovanih ..... V Kelmorajn ........... Kitajci in Japonci ........ Podobe iz misijonskih dežel!!!!!.. Domači zdravnik ....... Kako si ohranimo ljubo zdravje 7 in 2. snopič ..............cr. Pravljice .......................... Na smrt obsojeni — Igra" ll'*Rev" Mesko ............................" Lešniki ........................... jagode..._..::::::::::::;;:;;;;;;; il Zimski večeri ........!!!!!! 50 Cerkvena zgodovina 1., k','3. zvezek ^o za pravico, povest..... Deseti brat, povest Deteljica, povest ... Fabijola ............ Izdajavec, povest 1.00 .75 .50 .50 .50 .50 .50 .SO .50 .50 .SO .50 .50 »"*!!!!!!!!! !so Mati božja dobrega sveta Na krivih potih, povest Oglenica, povest ........!! ] Perpetua, povest Pisana mati, povest Ptički brez gnezda, povest *!!!!!!!. 50 Kazne povesti .............."c0 Sorodstvo, povest !.!!.!].*]!!!!!! "?o Svetloba in senca, povest ........ '.50 rvOJe angeljevih češčenj .......... 50 uporniki, povest.......... veliki trgovec, povest !!!!! Za srečo, povest......!!! Življenja trnjeva pot, povest Friderik Baraga Franc Pirc ....... Slovenske večernice od..... 72 zv. po ....... •50 .50 .50 .SO .50 41. zv. do .50 .5 o .50 .50 .50 .50 SLOVENIAN FRANCISCAN PRESS, 1849 West 22nd StREET CHICAGO, ILL. > t« _ »" ■ ,1 .. IV "EDINOST 99 i + * + + KUHINJA. AMERIŠKA J SLOVENKA J _ * Urejuje Miss Marica. Katoliško ženstvo v Ameriki se je! nesrečne hudodelce. Vse to pa de-začelo prekrasno gibati in organizi-, lajte samo iz enega namena, samo rati. Odkar se je ustanovila orga-; radi mene in v mojem imenu. 2e-nizacija "National Council of Catho- ne, jaz potrebujem vaše pomoči, da lic Women", "Narodni Svet Katoli- nadaljujem svoje delo ljubezni do . - - • , „ .. ko so* same ženske1 človeštva po vas, in imele boste po- (Ako hoces redkejšo, pa prilij * - 16. Kimljevka s krompirjem. — ( Pripravi vse tako kakor prežgano juho. Posebej pa kuhaj en debel cel krompir, in ko je kuhan, ga olupi, zreži na tenke kosce in ga stresi v juho. Ako hočeš, tudi lahko okisaš. 17. Kašnata juha z zelenjavo. — Zreži na debele rezance par listov zelja in ohrovta, 1 korenje, rumeno kolerabo, korenino peteršilja, če imaš, par listov karfijole, košček zelene in pora. Deni v lonec in zalij S z 1 litrom vode; ko je že napol kuhano, pridaj 1 na majhne kocke zre-zan krompir; deni v kozo za 1 žlico masti in košček čebule ; ko se zaru-meni, stresi v mast 1 osminko litra oprane kaše, duši jo par minut in stresi v kašo kuhano zelenjavo z vodo vred; kuhaj vse skupaj ure. fefc ^ ^ ^ ^^ Ifc ^ FOR OUR YOUNG FOLKS. jr w TALE OF AN APOSTATE. (Continued from last issue.) škega 2enstva'\ stopile na čelo velikanskega gibanja, ki naj združi katoliško ženstvo cele- tem zasluženje z menoj vred. Moje delo je to, ako ga vršite in jaz sra sveta, je to delo postalo narav- sem vaš dolžnik zanj in jaz vaš plač-nost velikansko. i nik- °> kako vzvišeni je ta namen, Glavni odbor tega Councila ni ka-]fko zanJ katoliška žena posveti živ ka organizacija zase, temveč je samo svoJe del° zlasti Pa svoie nekaka ženska socijalna zveza, precej ukrojena tako, kakor je zamišljena Krekova Socijalna ženska zveza v Ljubljani, samo z velikanskim načrtom in v velikanskem obsegu, je zveza ženskih katoliških organizacij, zveza katoliškega ženstva po posameznih državah, škofijah in župnijah. Do sedaj so se pridružile temu Councilu'vse največje katoliške ženske organizacije, kakor red katoliških Borštnaric, L. C. B. A. in drugih 24, od katerih vsaka šteje nad stotisoč članic. V najkrajšem času bodo načrti gotovi, po katerih se bodo začeli organizirati po vseh Z "For the love of God give me some-mers. Claude Lorimer, satisfied with the thing. My children have had nothing to result of his fiendish work, desired no eat since morning, and my husband is^ dying at home. I was ashamed to beg where I live, so I came out here where this new trophy, he preferred to seek I would not be known—but the people another field of conquest. He left home on the pretence of attending to important business, but in reality to leave his unhappy victim. He bade her a careless adieu, and she saw him depart with that same strange feeling of sadness and relief that he had seemed ever to inspire. The n she became moodily reserved, even to the extent of scarcely ever lifting her eyes to the person she might be addressing. Her broken-hearted parents had the sympathy of the whole place; even their dissenting neighbors sincerely pitied the bowed unhappy old man who had grown so unlike himself, and the white-haired aged women whose health seemed to have succumbed with her spirits. Even hearty, genial Dick lost his wonted gayety, and became taciturn, and at times morose with his best loved friends. There were not wanting tongues to tell these things to Mary, and to tell them in no gentle terms, but she never replied. Only once was she betrayed into something like a confidence. A Catholic lady, noted for her charity, and charming sweetness of manner, and who was well-known to Mary, met the unhappy girl. With affectionate freedom she drew Mary's arm within her own, and forced her to accompany her in a little walk. Hith admirable tact she approached the distressing sub- com- in olupljen krompir. 4- Ajdovi žličniki za v juho. — Vmešaj žlico surovega masla ali masti. primešaj 2 rumenjaka, iz 2 be- rujavo, da, celo rumeno ali črno o- Ijakov sneg in dve polni žlici ajdo-bhčje je lahko lepo, v gotovih slu-'ve moke. Narahlo zmešaj. Nato čajih še lepše, nego umetno nare-jvzemi žlico, jo vtakni v vrelo juho, jeno lilijsko belo. Lepota obraza' zajemaj po polovico žlice testa in odseva iz potez obraza in oči, ki gle- spuščaj v juho, ki seveda mora da iž njih v svet čista, krotka, ple-1 vreti. Kuhaj jih narahlo v veliki menita duša, polna ljubezni do Boga in bližnjega. Tak obraz je zares lep in ima še to prednost, da nikoli ne ovene. Ta lepota spremi človeka v stara leta, se veča s starostjo telesa in plemenitostjo duše in >0 je videti še na mrtvem obrazu, ki so ž njega nevihte življenja že davno o-prale umetno lilijskobelo barvo. Zakaj tako radi zaupljivo in spoštljivo pogledamo marsikateri stari in brezzobi ženici v njen zgubanče-ni obraz? Zato, ker iz preperelih potez na njenem obrazu odseva v živ-ijenskih poskušnjah dozorela, krotka, dobra, plemenita duša. X. Y. Žensko krščansko gibanje med Srbi. — V Belgradu se redno vrše predavanja za krščansko misleče ženstvo. Predavanja se naznanjajo v listih pod naslovom 4'Žensko krščansko gibanje". Zadnje predavanje je imel arhimandrit Mardanij Uskokovič o predmetu: Žena v krščanstvu. Marsikatera naših lepotic porabi dobro uro predno se zadosti sleče, da zamore iti na ples--- "I am miserable—I believe in nothing —all creeds present to me the same blank. The only easy moments I know are those passed in school; there, absorbed in my v.*ork( I can sometimes forget. Oh, that it would end—that I were dead! but for cowardice I could take my own life". Her gentle questioner could readily believe the last words, for Mary's haggard. wretched appearance corroborated them. "I know your motive in thus speaking to me", she continued, without looking up, "and I appreciate it; and I thank you, for I know you are prompted by the purest kindness, but I cannot avail myself of your efforts. I have gone too far—I feel that God has forsaken me. Mv faith is lost to me forever'*. With a sudden movement she withdrew her hand from the arm whereon it rested, and before the grieved and sympathizing lady Npould reply, she was ^walking rapidly away. Father McGovern had recommended prayer to the Krals: Mrs. Krai's heart 'was continually praying: even when her lips framed no petition, her soul sending up its incessant plaint: "Virgin Mother of God! bring her faith". Every nierht her was široki kozi 8 do 10 minut- 5. Krompirjevi cmoki za v jufto. Skuhaj 4 srednje debele krompirje, jih olupi in še gorke v loncu stlači, primešaj jim žlico masti, rumenjak, iz beljaka sneg. malo drobno zreža-nega zelenega peteršilja, čebule ali drobnjaka,, nekoliko soli, pest drob-tin in žlico moke. Ta krompir po-lagaj po žlici na razbeljeno mast, pri tem ponev tresi, da se cmoki za rumene, deni jih v skledo in nalij nanje čiste juhe. (Za 4 osebe). 6. Zdrobova (gresova) kaša na u' iT p-oveii inl-it xT„i1 T . .. I back to the raitn . tvery ni£?ht her goveji juhi. — Nalij v lonec 1% li-| pillow was wet with the tears she shed tra goveje juhe ter jo pristavi k while her husband and her son slept. ognju, da zavre. Potem pa vmešat the dawn of every coming found i celo iaire in ju -1: - I r on her knees in supplication for the i ceio jajce in 6 dkg (2 žlici) pse- errine one. Masses. Communions. Nove. ničnega gresa (zdroba) in to mešc. "as. Alms-giving—the poor old mother, vlivaj počasi v juho, ki jo pri tem s.fa"nch-hV. ardent faith- employed neprestano mešaj. Ko si juho še *4 ure kuhala, jo zlij v skledo in postavi na mizo. tfce f^Vst weeks of stav. ar- Oh! how much good these souls ef- companyincr them occasionally to their feet a^qut them, but how rare they are! __ Delavca sta se zasmejala z Janezom in razvila svoje nazpre, kako da bi se morale uvozu žita in živine odpreti vse meje, za prevoz po železnicah pa nastaviti znižane cene; potem bi se dalo živeti. Janez je ugovarjal. Obrtni izdelki naj bi se po njegovem mnenju izvažali in uvažali prosto, brez carine, kamor drago; ampak za žito in za ži- povedoval, kako ^sta ga vabila dva delavca, kako sta mu hotela natve-sti vsake sorte; toda nista zadela na pravega; on da je služil cesarja, preživel dve leti na Tirolskem in videl najbrž več sveta nego onadva oba skupaj; zato ju je tudi zavračal, kakor se spodobi. "K Dečmanu pa grem, ker sem jima zagotovo obljubil nogami, plesalke se nasmihale \n spogledovale in pari se zadevali jtlelavci ga poslušajo kakor preroka", v vrtincu drug ob drugega, ob mize in stole in goste. Natakarica se je vila s krožniki in steklenicami skoz metež, in kadar se je vračala, jo je ujel kak plesalec in zavrtel skoz gnečo. Mlada, cvetoča lica so drhtela pod temnimi, brkatimi obrazi in lahka svetla krila so se ovijala Dobro. Pa pojdiva!" je sklenil« okoli črnih oblek, kakor da bi škrati Jože, ker se je nadejal, da se bo tovariš hitro naveličal družbe. "Na nekaj pa te moram opomniti, Janez", je dejal gredoč. "V naših krčmah se shajajo vsake vrste ljudje in govore, kar ni vsakemu« všeč. Najbolje je molčati in poslušati. Zakaj prepričal jih ne boš in ugovarjati se bi on izvoz sicer dovolil, uve- ne izplača, ker jim ne ustaviš bese- vino sti pa bi se ne smelo nobeno zrno in noben rep, dokler ne bi imel domač pridelek primerne.cene, ki bi jo določili poljedelci in živinorejci. Potem bi se izplačevalo poljsko delo. "Za gospodarje bi bilo to že dobro", se je smejal tovariš; "kaj pa bi imel delavec, hlapec? Ali bi bil kaj na boljšem: Ali ne bi bilo prav, da bi imel ta tudi svoj delež pri dobičku?" "O prav; samo prevzeti bi moral tudi delež pri izgubi. Da bi pa izgubo nosil gospodar sam, dobiček pa delil s hlapcem, bi bilo vendar čudno". Delavca, ki bi bila rada poučila Janeza, sta ga vabila s seboj v krčmo. "Nocoj ne", je dejal Janez, da sta čutila, da mu presedata. \ "Pa jutri večer, k Dečmanu! "Pridem, pridem. Lahko ju je odpravljal Janez. "Kmet je kmet", sta dejala moža, ko sta se bila oddalila. "Iz kmeta ne narediš nikoli poštenega delala, ker kmeta je sama sebičnost". Janezu pa se je zdelo, da se je noč!" de nikoli. Ti jih poslušaj; misli si pa, kar hočeš! Kdor noče verjeti, temu se ne da dopovedati; vsak pa verjame, kar mu je všeč. Nekateri pa zamerijo, če jim ne verjameš vsake besede, in kdor ni njih misli, tega imajo za sovražnika. Dandanes, ko se vse združuje, je svoja misel greh". "Ali vešr, Jože, kaj .ti jaz povem?' je dejal Janez. "Če skrivajo pametni ljudje svoje misli, neumni pa kažejo, ali se ne vidijo potem same neumne?" "Seveda**, se je smejal T že, "toda ni tako lahko ločiti pametnih od nespametnih, ko ima svoje vsak za pametne". Janez je zmignil z rameni. Da on, ki je obhodil toliko sveta, ne more biti neumen, to mu je bi[a dog^-nann reč; po kakšni pravici pa da se imajo drugi za pametne, o tem ni hotel govoriti, da se ne bi zbese-dil s prijateljem. Tako je, ljubi Janez! Svoje misli imeti je laže nego jih zagovarjati, ko se ozira človek pred vsako bil dobro odrezal, in toliko* ga je*besedo na toliko strani, da pride v bil raztresel pogovor, da se je vrnil nopolno veljavo le, kdor je brezob- vlačili angele v pekel. Janez in Jože sta se prerinila v drugo sobo, kjer sta stali dve veliki mizi, tako polni gostov, da sta komaj dobila prostora, krog ene mize so sedeli mladi prešerni ljudje, ki so se šalili in peli in si napivali. Štefan vina je romal brez prestanka in gasil žejo, ki je tlela naprej. Naša dva fanta pa sta sedla k mirnejšim gostom, ki niso hodili samo zaradi pijače v krčmo. Imeli so med seboj priletnega delavca z veliko plešo nad rdečim obrazom, od katerega so viseli dolgi sršasti brki. Kratki vrat mu je ovijala rdeča, črnopi-kasta ruta z debelim vozlom. Daleč od sebe je držal mt>ž novine, bral par stavkov, pogledal ostro s sivimi očmi po omizju in razlagal potem živahno, kar je bil bral, dodajal svoje pripombe, navajal zglede in mahal zdaj z eno, zdaj z drugo, zdaj z obema rokama, stisnil časi pest, pokazal figo, se zaničljivo zasmejal ali se raztogotil in zagrozil. Z več", je nadaljeval tiho Jože; Janez je pomilovalno zmignil z rameni, nejevoljen, da je zašel v dolgočasno družbo. Da bi vsaj sosednje Omizje zopet kaj zapelo, si je mislil, da se ne bi vedno slišal ta Brnot iz Gradca! Neumevno se mu je zdelo, kako morejo pametni ljudje tako zvesto poslušati človeka, ki je bil samo v Gradcu; najbrž niso slutili, da je bil on na Tirolskem. Nekako užaljen je premišljeval Janez, ali naj bi se obrnil stran in pokazal očitno, da ga ne zanima ne Brnot, ne njegovi marnji, ali naj. bi segel možu v oblastno besedo. Poslednje se mu je z^ielo bolj moško in začel je poslušati,. Brnot je govoril o kapitalizmu, ki je vir vsega zla na svetu, in o kapitalistih," ki naj bi jih vse hudič vzel. Janez se je čudil, da tako malo razume o tem predmetu. Premalo je bil pozoren. "Zemlja je last vseh ljudi", je nadaljeval mož. "Po kakšni pravici more kdo reči: to je moj svet, to moja last! Naj bi bili prvega lopova, ki se je drznil ograditi kak prostor in reči: to je moj svet, obesili na prvo drevo; potem bi mi potomci drugač živeli in ne stala bi si nasproti kot smrtna sovražnika kapital in delo. Vsi bi bili kapitalisti in vsi delavci, vsi bratje, vsi prosti, ko. "Kdo obdelaval!" se je zavzel Brnot in zavzeti so se ozrli v Janeza vsi gostje pri mizi. ^"Da, da, kdo obdelaval", je poudarjal Janez in gledal zdaj enega,, zdaj drugega. "Ali mislite, da ne vem, kaj je skupna last? Če ima-tata dva kmeta skupno pot, je nobeden ne posiplje in na občinskem pašnik zrase največ osata. Skupna last, da! Jaz vem, kaj je skupna last. Mene ne bo nihče učil, ker sem sam dosti izkusil, doma in po svetu. Na. Tirolskem sem bil dve leti". (Dalje prihodnjič.) njim so brez gospodarjev. In kjer ni go-se zaničljivo smejali ali grozili. in spodarjev, tam ni hlapcev. Imenit-stiskali pesti možje, ki so sedeli za no bi živeli, ko bi bila skupna last icf /-V rv« 1 r> /-V 1 1 I _ _ ^__? * _ _ ■ t * 4 ___ « • «■ boljše volje domov. "Ob nedeljah hodiš v cerkev?" ga je vprašal pri večerji Jemec. "Kako pa!" "No, prav, ker eni hodijo, drugi pa ne. Toda za druge meni nič mar; naša hiša pa hodi". Janezu se je storilo inako, ko je stal med tujimi ljudmi v tuji cerkvi, kjer mu ni ugajalo ne zvonjenje, ne petje tako kakor doma. Toda cer-keV je bila polna. Še bolj pa popoldne krčme. "Pojdiva na polič vina k Dečmanu !" je dejal Janez tovarišu in ga spravil v zadrego. Jože namreč ni hodil v krčmo. "Plačal bom jaz", je bahal Janez, ko je videl, da se fant obotavlja. "Sa i S3- pijeva lahko doma", je dejal Jože. "Pri Dečmanu nastane skoraj vsako nedeljo kak prepir in meni kar nič ne ugaja kričava družba". "Tudi meni ne; toda obljubil sem". j "Komu pa?" — In Janez je pri-1. ziren. Iz krčme se je razlegalo petje in poskočna godba. Prva soba je bila polna. Za mizami so sedeli delavci in delavke in pili in peli, se menili in smejali in gledali plesalce in pesalke. ki so se vrteli v dimu in prahu, žarečih oči in potnih ob -a z o v. Plesalci so vriskali in bi- Slavnemu občinstvu priporočam, svojo dobro trgovino s železnarijo. V zalogi imam najboljše peči, katere se greje z oljem, plinom in tudi take za premog. V zalogi imam tudi raznovrstno o-rodje za vse rokodelske stroke. — Kadar potrebujete kaj takega, pridite k meni in boste najboljše postrežem. F.MNILLES, 1842 W. 22nd St., Chicago, isto mizo, pili počasi in pazili, da ne bi preslišali nobene besede. "Kovač Brnot", je šepnil Jože.— Janez je malomarno prikimat. "Prišel je iz Gradca". "A razume mnogo in govori še YIN KO ARB AN AS f v CVETLIČAR IN PRODAJALECj vsakovrstnih CVETLIC IN ROŽ. Izvršujem vsakovrstne pogrebne vence. Pri meni dobite najlepče šopke za ženitoVanje in druge slavnostne priredbe. Priporočam se Slovencem, kakor tudi vsem Hrvatom in Slovanom v Chicagi in okolici. 1320 West 18th St., Chicago, IP. Phone: Canal 4340.' vsa zemlja "Kd<} bi jo pa obdelaval!" se je oglasil Janez, ki je prežal na prili- če ste varčni pri eni stvari zakaj niste pri drugi? — Slovencem v Chicagi naznanjam, da izvršujem vsa čevljarska dela najboljše in najhitrejše. Sedaj ko je neznosna draginja, si veliko prihranite, če daste svoje čevlje popraviti. Zalegli Vam bodo kot novi, poleg tega pa ostane Vam v žepu nekaj dolarjev. Moje delo je izvršeno z najboljšimi stroji in je nad vse trpežno. — Poskusite in prepričajte se sami! Prodajam tudi trakove za čevlje, kakor tudi razne kreme za čiščenje čevljev. Za vse se Vam priporočam J. ADAMS, 1845 W. 22nd St., Chicago. r RESNICA JE KAR TRDIMO V zalogi imamo najfinejše Edisonove gramofone. Prodajamo raznovrstno zlatnino. Kar prodamo za zlato, ostane zlato. Popravljamo vsakovrstne žepne in stenske ure. Prodajamo tudi raznovrstna očala. Ce ne vidite dobro ali če Vas radi utruje-nos živcev boli glava, pridite k nam in mi Vam bomo dali očala ki Vam boj# pomagala. zdravilo "AKO STE BOLNI." Ako trpite na trganju po ramah, križu in nogah, če Vas trga po vratu ali po glavi, pa naj si bo že od prehlajenja, ali drugače, ter če Vas zdravniki ne morejo ozdraviti te bolezni, tedaj pridite k meni. JAZ SEM IZNAŠEL vam bo poma-zdravniki ni-stanu Vam po- ZDRAVI- lo ki ozdravi vnetje grla (Tonsilitis), brez da bi kake operacije, in prepričajte Repairing. Chicago, I1L DR. OHLENDORFOYA ZDRAVILA so izvrstna proti KAŠLJU, UJEDANJU, ŽELODČNIM BOLEZNIM IN REVMITIZMU. Steklenica stane 75c. 1924 BLUE ISLAND AVE. HARMONIKE! Izdelujem in popravljam vsakovrstne harmonike, bodisi kranjskega ali nemškega tipa. Vsa dela izvršujem zanesljivo in točno, po najnižjih cenah. Se priporočam rojakom ši rom Amerike. ANTON BOHTE, 3626 E. S2nd St., Cleveland, O. N0YE ZVEZE S STARIM KRAJEM. POŠILJANJE DENARJA. Glavno vprašanje pri pošiljanju denarja so zveze z onimi kraji, kamor je denar namenjen. Naše nove zveze za pošiljanje denarja v slovenske kraje izborno poslujejo; o tem smo se prepričali. Pošiljatve so izplačano v 14 do 24 dneh. Nakazila izvršuje Poštni čekovni urad SHS v Ljubljani. Ta zavod tako izborno posluje, da je nova država nanj lahko ponosna. Prejemniki dobe poslani denar na svoj dom oziroma na njihovo domačo pošto. To se pravi, da jim ni treba hoditi po denar na to ah ono banko. Denar se jim izplača v polni svoti, to je, brez vsakega odbitka. Vsaka naša pošiljatev je garantirana proti izgubi. \ se druge naše bančne posle za Jugoslavijo upravlja Jadranska banka v Ljubljani in za Venezio Giulio pa Jadranska banka v Trstu Pripomnjeno naj bo, da je Jadranska banka ena izmed največjih bank v Jugoslaviji. Svoje podružnice ima tudi v Kranju, Celju, Mariboru, BelgraJu, Zagrebu, Dubrovniku, Notoru, Metkoviču, Opatiji, Sarajevu, Spljitu, Sibeniku, Zadru in na Dunaju. Imenovana banka točno izplačuje naše' čeke (drafts), katere zaradi varnosti proti izfuM, tatvini in drugim slučajem, zlasti potnikom priporočamo. Kar se tiče bančnih in drugih denarno-prometnih zvez s slovenskimi kraji smelo trdimo, da nima nobena banka ali firma, pa naj bo še tako velika ali stara, boljših zvez, kakor jih imamo mi. Na$e cene so vedno med najnižjimi. Naročila se izvršujejo na podlagi dnevnih kurznih cen. POTOVANJE IZ STAREGA KRAJA. Do sedaj še ni bila sprejeta nova naselniška postava. Predlogo, ki jo je sprejela poslanska zbornica, bo senat skoro gotovo popolnoma zavrgel in bo izdelal popolnoma nov zakonski načrt. Zaradi tega bo^ nedvomno vzelo več mesecev, predno bo vprašanje v Washingtonu rešeno. In tudi potem, ko bo nova postava sprejeta, bo vzelo nekaj mesecev, predno bo prišla ta postava v veljavo. Vse to kaže, da bodo imeli oni rojaki,^ ki lWe dobiti svoje ljudi iz starega kraja, dovolj časa, da to dosežejo. Za vsa nadaljna pojasnila pišite na naš naslov. Na stotine rojakov je že prišlo iz starega kraja s posredovanjem naše tvrdke, zato tudi vi sami sebi dobro storite, ako tozadevna posle poverite naši tvrdki. POTOVANJE V STARI KRAJ.' Veliko rojakov se pripravlja na odhod v stari kraj in sicer eni zaradi slabih delavskih razmer, drugi zaradi nujnih opravkov, tretji na obisk itd. To ni samo med Slovenci, temveč tudi med drugimi narodnostmi. Vse kaže, da bodo vsi parniki na poletje zopet prenapolnjeni, vsled česar svetujemo onim, ki so namenjeni potovati, da ne odlašajo svojega odhoda predolgo, temveč da potujejo vsaj pred majem oziroma junijem ter se tako izognejo neprijetnemu drenjanju in drugim neprilikam, ki so v zvezi z navalom. V mesecu marcu in aprilu so na razpolago še vsi parniki. Kakor je sedaj odločeno, bodo parniki odhajali v sledečem redu: SLOVENCEM V CLEVELAN-DU, OHIO! * Slovencem v Clevelandu in ta mošnji-' okolici naznanjamo da ima v zalogi letošnje "Mohorjeve knjige" za leto 1921, naš zastopnik Frank Suhadolnik, 6107 St. Clair Ave., Cleveland, O On ima tudi v zalogi vse knjige, ki jih prodaja naša tiskarna. Za naročila in vse stvari, ki se tičejo nas se lahko obrnite vsakokrat na nje ga. Vsem ga najtoplejše priporo čamo. Slovenian Franciscan Press, Chicago, 111. . .., * - NEW "YORK—TRST 15. febr. San Giusto (Bismark) 24. febr. Calabria 16. marca Columbia 19. marca Argentina 26. marca President Wilson 2. aprilu Belvedere NEW YORK—Cherburg, Francija 26. febr. Aquitania 7. marca Saxonia 10. marca Imperator 15. marca Albania 22. marca Aquitania 7. aprila Mauretania 12. aprila Aquitania 13. aprila Saxonia 23. aprila Aquitania NEW YORK—HAVRE 15. febr. Chicago 16. febr. Leopoldina 17. febr. La France 26. febr. La Savioe 2. marca La Lorraine 8. m^rca Rochambeau 15. marca La Touraine 17- marca La France 19. marca. Chicago 26. marca La Savoie 2. aprila La Lorra-ne 12. aprila Rochambeau 14. aprila La France 30. aprila La Lorraine je sedaj odredba v veljavi, da se _ Pri Jugoslovanskem konzulatu mora vsak potnik izkazati s kaVn '^^ZZ' dom n v i rt c Vi . Kako uradno listino, bodisi krstni list, ° *h delaVsko knjižico ali kaj sličnega. Pis- piše na svlfo 2*dostu^ nobene tako listne, naj pise na svojo občino po domovinski list Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na tvrdko: ZAKRAJŠEK & ČEŠARK 70 —9th Avenue NEW york j