Ruski ear na Dunaju. Drie 27. avgusta dopoldne se je v sijajnem spremstvu z mlado svojo soprogo pripeljal na Dunaj sedanji ruski car Nikolaj II. Skoro vsi člani naše cesarske hiše, na čelu jim presvetli cesar in cesarica, so se zbrali, da pozdravijo rusko carsko dvojico, ki je prvič dospela v glavno mesto Avstrije, da izrazi našemu vladarju in državi spoštovanje in prijateljstvo. To je gotovo, da je ruski car hotel s svojim obiskom v prvi vrsti izraziti svoje osebno spoštovanje Nj. veličanstvu cesarju Francu Jožefu, ki skoraj že pol stoletja vladajo Avstrijo. Kakor so naš cesar prijatelj miru, pospeševatelj vseh teženj, ki morejo osrečiti človeštvo, isto tako se to mora reči tudi o mladem ruskem earju Nikolaju II. In zato sraemo trdili, da dnevi 27., 28. in 29. avgusta, katere je Trrski car preživel iia Dunaju, se lahko imenujejo praznik miru. Zlasti je bilo dne 29. avg. krasno defiliranje dunajskih vojaških čet, katerim so zapovedovali naš presvetli eesar, v pričo ruskega earja. VojaSka godba je igrala rusko in avstrijsko cosarsko pesem. Nato sla se odpeljala vladarja s carico in za njimi ostali dostojanstveniki na kolodvor severne železnice, kjer je čakala naša presvella eesarica. Tukaj sta se oba vladarja zopet in zopet objela in poljubila, in sta se tudi vladarici najprisrčnejše poslovili druga od druge, in pOtem sta car in carica odpotovala v Kijev. Toda ruski car menda »ni rojen po srečno zvezdo.« Komu še ni v živein spominu grozna nesreča o njegovem kronanju letos v Moskvi, ko je žalostno smrt našlo okoli 3000 Ijudij? In zdaj po velikih slavnostih na Dunaju ga na potu v Kijev zopet zadene sila občutljiva zguba. Njegov slavni minister za vnanje zadeve, knez Lobanov, je večer dne 30. avgusta nagloma umrl za mrtvoudoi Pred postajo Šopetovsk je -pri nekeaa gozdiču bil ukazal vlak ustaviti in je bil Sel z v^mi spremljevalji na izprehod. Ko se je vrnil na vlalc, bil je knez banovže mrtev. Knez Lobanov se j.e porodil leta 1825. Na Dunaju je bil blizu 13 let ruski poslanik in kot tak je bil po Giersovi smrti pred poldrugim letom imenovan vnanjim ministrom mogočne Rusije. To imenovanje je vse Avstrijce razveselilo; kajti knez Lobanov je dobro poznal avstrijske razraere. Vedel je, da so v našem cesarstvu prav za prav le Madjari nasprotniki Rusije, ker ne morejo pozabiti, da si jih Rusi leta 1848. natepli, pošteni Slovani in Nemci pa si želijo zveze z Rusijo. In tega avstrijskega prijatelja zdaj ni več! Ali Avstrija se vsaj za bližnjo prihodnjost nima ničesar bati; saj je bil ruski car Nikolaj, II. ravno pred smrtjo Lobanovo na Dunaju, k[er je bilo toli prisrčno in sijajno vsprejet. Daj Bog, da si car izbere zopet takega vnanjega ministra, ki bode prijatelj miru, prijatelj Avstrije! Potem se nam tudi ni bati onega trenotka, ko se bode zrušila skoz in skoz gnila Tnrčija.