Lanu (Po Justinu Keiner-ja.) Inogo res cvctic me mika, Sneg pokril je polje, ko8e, Kn sprehajivm se po leti, Z neba svetijo zvezdlce Vseh cretic pa lan je dika, V 6nej sobi kaj ropože? Lanu hoSem slavo peti. Oj to pridne bo predice! V lanu se neb6 zrcali, Trska sveti mesto sveže, Višajeva, glej, vsa je njiva, Oj kako živahno v hišil Gleda ga deklfe in hvali: Petje, žuj, milo doneče, ,,Ti si cvetka Ijuheztijiva." Zgodba mnoga, t« se sliši. Stebelce zeleno, aibko, Zunaj tulijo viharji, Cvetje kot nebo milfitno; I-Iiti, potuik pozui, hiti! Jfadar reter Aahne, gibko Trske svit podoben zarji Val za valom gre tihotno. In zlate se zde ti niti. Ko lnu cvetje obletelo, Tkalec tke, Šivilja šiva Treba lan je poruvati; Kovo krilo za nevesto; Beklice h\t& veselo, Platno mrtveca pokriva, Razprostro ga tam po trati, Spremlja nas do kouca zvesto. SHšiš Ii ropot in šaloV Ti odevas dete malo, Kaj vrŠi se tain za njivo? Ti nas kril bos v tihem grobi; Tam so se tari^e zbrale, Tebi, lan, sem pel zahvalo, Lau spreroinjajo v prodivo. Tebi slaya se spodobi! Fr. Krek