#  Vprašanje razmerja med evroskim katoliš- tvom 19. stoletja in vznikom ter razvojem mo- dernega pojmovanja narodnosti še ni celovito raziskano. Zgodovinopisje je veliko pozorno- sti posvetilo odzivu katolištva na pojav mo- derne “svobode”, manj njegovemu sooèenju s pojavom moderne “narodnosti”, in to kljub temu da je bila narodnostna prebuja v 19. sto- letju nemara enako pomemben politièni de- javnik kot razpiranje prostora svetovnonazor- ske, politiène in ekonomske svobode. V 19. stoletju je bila narodnostna prebu- ja marsikje tesno povezana z verskim prero- dom. To ni nakljuèje. Dosledna uporaba maternega jezika vernikov je bila namreè vse od prvih stoletij eno temeljnih kršèanskih naèel pri oznanjevanju evangelija. V trenut- ku, ko je torej jezik postal politièna katego- rija, se je utegnilo zgoditi, da so oznanjeval- cem evangelija, samo zato ker so pridigali v domaèem jeziku, oèitali izrabljanje vere za “narodnostno propagando”. In tako se je Cerkev, zlasti na narodnostno mešanih po- droèjih, v 19. stoletju nehote znašla v vrtincu narodnostnih bojev. To pa ni vse. Najbr` ni daleè od resnice niti domneva irskega zgo- dovinarja Donala Kerra, ki je zapisal, da vera jaèi narodno zavest `e samo zato, ker po svoji naravi te`i k oblikovanju »moènega prepri- èanja« in ker deluje v smislu ohranjanja trd- nih skupinskih vezi (Kerr 1992: 1). Na dru`beno-zgodovinski ravni je nespor- no, da je katoliška duhovšèina kot ozavešèena dru`bena elita v 19. stoletju pospeševala na- rodnostne prebuje. Njen doprinos k narod- nim prerodom je bil navadno toliko veèji, ko-  !5(## ,@  /@ 2 '   likor bolj je doloèenemu narodu primanjko- valo vzvodov moèi na ravni posvetne oblasti. Za nekatere narodne skupine (na primer za Albance v Italiji ali za Furlane v Avstriji in potem v Italiji) so katekizem in pridige v do- maèem jeziku ali prevod Svetega pisma pred- stavljali zaèetek in temelj narodnega preroda (Kerr 1992: 22). Najoèitnejši je bil zato pris- pevek duhovšèine k narodni prebuji pri za- tiranih in malih narodih ali pri narodih s sla- bo razvitim vodilnim razredom. @6  ;$ Toda kakšen odnos je zavzela kultura nes- pravljivega katolicizma do ideje naroda, ka- kršna se je na evropskih tleh izoblikovala po francoski revoluciji? Sprièo dejstva, da so se evropska nacionalna gibanja 19. stoletja tako ali drugaèe navezovala na liberalizem, je ra- zumljivo, da nespravljivi katolièani na splo- šno niso bili posebno naklonjeni narodnostni ideji. To ne pomeni, da so bili narodnostno manj zavedni od liberalcev in liberalnih ka- tolièanov. Nasprotno, mnogi med njimi so bili iskreni rodoljubi in so veliko storili za svoj narod. Njihovi pomisleki do narodnostne ide- je niso bili vezani na narodnost kot tako, am- pak na politièni okvir, znotraj katerega so se v liberalni Evropi odvijali narodnostni boji. Nespravljivi katolicizem je namreè odloèno odklanjal mo`nost, da bi narodnostno ali ka- tero koli drugo naèelo, utemeljeno v “volji naroda”, pogojevalo urejanje dru`benega in politiènega `ivljenja. Izhajal je iz naèela, ki ga je `e leta 1819 ubesedil Joseph De Maistre v svoji znameniti knjigi Du Pape, ko je nagla-      sil, da doloèa narodu dru`beno ureditev vla- dar, in ne narobe (Traniello 1992: 327). Ge- neral jezuitov Johann Philipp Roothaan je leta 1849 napisal: “`e veè kot pol stoletja po- tekajo velike prekucije v imenu nekaterih èa- robnih in la`nivih besed. Za Italijo in tudi za Nemèijo je ena taka beseda narodnost. Za bo`jo voljo! Kje je enotnost naroda v Italiji in Nemèiji? Kolikšne razlike v kulturi, zna- èaju, navadah, interesih med de`elami in sa- mimi mesti! Nakana, da se iz njih tvori en sam narod, bo imela ravno nasproten uèinek: razkol. Strašilo narodnosti je v oèitnem nas- protju z duhom evangelija in katolicizma. S tem da zdru`uje v eno vse narode, le-ta gradi univerzalno Cerkev, ono pa vodi v sistem raz- kolniških narodnih cerkva” (Martina 1968: 386; Martina 1978: 153). Jezuiti okrog revije Civiltà cattolica so bili sicer nekoliko previdnejši in so v narodnosti videli vrednoto, odloèno pa so ji odrekali pra- vico do dr`avotvornosti in so nacionalna gi- banja kratkomalo izenaèevali s “poganskim nacionalizmom”. V najbolj dovršeni obliki je njihovo stališèe izoblikoval jezuit Luigi Ta- parelli D’Azeglio. Leta 1847 je v Genovi izšla njegova krajša polemièna,2 èeprav strokovno zastavljena razprava Della nazionalità, v ka- teri je na podlagi pravnih, moralnih in filo- zofskih argumentov dokazoval, da so narodne vrednote sicer pomembne, vendar morajo biti podrejene “pravnemu redu” . Bistvo narodnosti je skupni rodovni in jezikovni iz- vor, ne pa politièna neodvisnost, je trdil. Po sledeh De Maistra je zato zakljuèil: “Narod- nost izhaja iz pravnega reda, ne pa pravni red iz narodnosti” (Taparelli D’Azeglio 1928: 396), kar pomeni, da po Taparellijevem mnenju narodnost ne more biti vir nove za- konitosti in pravnega reda. Vendar, je takoj dodal, mora biti zakonitost povezana s pra- viènostjo. »Èe je kak narod po krivici v po- drejenem stanju, ima pravico do osamosvo- jitve. Toda èe je po priznanem pravnem redu narod ab antiquo podrejen drugemu narodu in je bila ta podrejenost obojestransko priz-  Ustolièenje na kne`jem kamnu. Grafika iz Valvazorjeve Slave Vojvodine kranjske, 1689.  # nana in potrjena na mednarodni ravni ter je nadrejeni ne zlorablja, v tem primeru pomeni zahteva po osamosvojitvi za vsako ceno, èeš da morajo biti vsi narodi neodvisni, niè dru- gega kot to, da mora zakonitost priznati pre- moè zemljepisa, jezika, trgovine in podobnih materialnih interesov, kar se seveda upira po- štenjakom, v katerih gori resnièna domovin- ska ljubezen. Pravica do neodvisnosti je zato podrejena dru`benemu redu in moralnim za- konom« (Taparelli D’Azeglio 1928: 397-399), je zakljuèil.3 Z drugimi besedami, zgodovinsko pravo naj bi v normalnih okolišèinah imelo pred- nost pred naravnim pravom. To stališèe je v Italiji zagovarjal velik del takratne katoliške kulture, vkljuèno s cerkvenim uèiteljstvom. V razmerju s katoliško Cerkvijo je to pome- nilo, naj bi se »narodnost vkljuèevala v kato- lištvo kot del v celoto, kot sredstvo v odnosu do cilja«, kar pomeni, da se mora »narodnost podrejati katolištvu v dejanjih in èustvih, ka- kor to narekujejo razlogi logike in ontologije, kar v nadnaravnem redu izra`a isti zakon, ki smo ga prej spoznali v naravnem redu, da se morajo namreè narodni interesi prilagajati pravnemu redu, ne pa pravni red narodnim interesom« (Taparelli D’Azeglio 1928: 406- 407). Kdor sprevr`e ta red stvari, zapade v malikovanje domovine, v narodno sebiènost ter v poganski nacionalizem. Katoliško naèe- lo, zakljuèuje Taparelli D’Azeglio, je temu nasprotno in narodom narekuje spoštovanje reda in zakonitosti. Kot je Cerkev osvobodila su`nje, s tem da jih je nagovarjala k pokorš- èini, tako danes vzgaja narode za svobodo, s tem da jim priporoèa spoštovanje zakonitosti (Taparelli D’Azeglio 1928: 408-40). Toda v drugem delu svoje razprave se je Taparelli D’Azeglio, potem ko se je ogradil od razumevanja narodnosti kot izvora pravne suverenosti in neodvisnosti in se umestil kot nekakšen teoretik nadrejenosti zgodovinskega prava nad naravnim, razpisal o pozitivnih vi- dikih narodnosti ter o razmerju med narodi in Cerkvijo. Narod je po njegovem mnenju posledica naravne te`nje èloveka, da se zdru- `uje in prepoznava v èedalje širših skupno- stih, katerih temelj je dru`ina kot osnovna celica dru`be. Res je, je trdil, da narodi, »ko èastijo Kri`anega, izgubijo tisto absolutno neodvisnost, ki je znaèilna za osamljenega po- sameznika, za divjaka v svojem brlogu. /…/ Toda ko izgubijo to primitivno neodvisnost, povzdignejo svoje bivanje v edinstveno od- liènost« (Taparelli D’Azeglio 1928: 401). Cer- kev, je nadaljeval, ima v sebi moène prvine, ki narodom pomagajo, da svojo enotnost utrdijo. Taki dve prvini sta zlasti red in tra- dicija. V tem smislu Cerkev šèiti narodne znaèilnosti, »v prvi vrsti narodni jezik«. In ker je Cerkev zašèitnica reda, »varuje jezik pred kvarnim tujim vplivom«. Dalje je Cer- kev varuhinja naroda, ker zagovarja dru`ino in neloèljivost zakonske zveze, dru`ina pa je osnovna celica narodnega tkiva. Zato, za- kljuèuje, je »poglavitni dejavnik narodne enotnosti verska enotnost« (Taparelli D’Aze- glio 1928: 404). V jedru Taparellijevega pogleda odkriva- mo tako neko dvoznaènost, ki je znaèilna za katoliško-konservativno pojmovanje naroda in narodnosti. To pojmovanje je sicer zavra- èalo narodno naèelo kot kriterij politiènega preurejanja Evrope, nikoli pa ni zanikalo pra- vice vsakega naroda do lastnega jezika, kulture in polnega duhovnega in materialnega raz- voja. Sam De Maistre je na primer v polemiki z razsvetljenskim racionalizmom trdil, da pozna »Francoze, Italijane, Ruse itd.«, da pa »kar zadeva èloveka na splošno, izjavljam, da ga v svojem `ivljenju nisem sreèal še nikoli« (Spektorskij 1933: 24-5). Ta pozitivna narodna misel, ki je na narodnost gledala kot na vred- noto, je bila v okviru nespravljivega katoli- cizma 19. stoletja sicer manj opazna in raz- vpita, vendar vseskozi prisotna. Svoj prastar izvor je imela seveda v Jezusovi zapovedi:       »Pojdite in uèite vse narode« (Mt 28,19). Od vsega zaèetka je torej Cerkev te`ila k temu, da ponese evangelij vsem ljudstvom sveta, kar pa bi bilo brez naklonjenega odnosa do na- rodnih jezikov dolgoroèno nemogoèe. V tem smislu je torej katoliško gledanje na narod- nost nadaljevalo izroèilo iz èasa pokristjanje- vanja in solunskih bratov svetega Cirila in Metoda. .@?$ # ;$ V prvi polovici 19. stoletja je tradicional- nemu katoliškemu odnosu do narodnosti dala novega zaleta in novih vsebin misel, ki je izšla iz Chateaubriandovega in Schleglovega ovred- notenja vsega, kar je bilo srednjeveško, kra- jevno, ljudsko. Ta misel, znaèilna predvsem za nemški kulturni prostor, je ubesedovala narodna gibanja na romantièni, konservativ- no-tradicionalni osnovi ter »povezovala reli- gijo, ljudskost, legitimizem in nacionalno vo- ljo« (Langner 1985: 7). Po eni strani je slonela na tradiciji, po drugi pa ni bila imuna pred vplivi zgodnjeromantiènih mislecev Herderja, Fichteja in Novalisa. V politiènem pogledu je vzniknila iz duha protinapoleonskih vojn, iz odpora do vrednot razsvetljenstva in fran- coske revolucije. Šlo je paè za konservativni, restavracijski patriotizem, kakršnega so pred- stavljali sociolog Adam Müller, literarni kritik Friederich Schlegel in zgodovinar Joseph Görres in ki se je skladal z Metternichovim razumevanjem evropskega dru`benega reda. Sem spada kajpak tudi katoliški patriotizem tirolskega junaka Andreasa Hoferja, ki je pa- del kot `rtev protinapoleonskega odpora. Ta oblika narodnostne ideje je v evropski kulturi odigrala pomembno vlogo zlasti pred letom 1848 (Lill 55-59). Na Slovenskem je odloèilno vplivala zlasti na Jerneja Kopitarja in na nje- govo ljubezen do jezika in do ljudske pesmi, medtem ko jo je krog Èopa in Prešerna `e presegal, saj je jezikovni in folklorni sestavini narodnosti dodajal tudi politièno vsebino.  Knez sedi na vojvodskem prestolu (desno prizora Gradnièanov, ki da so smeli “kositi zase tujo seno`et”, in Portovèanov, ki da so “imeli moè in oblast” po`igati po de`eli, dokler je knez sedel na prestolu). Grafika (Anton Trost) iz Valvazorjeve Slave Vojvodine Kranjske, 1689.  # Med ideologi tovrstnega restavracijskega patriotizma je bil eden od najpomembnejših Karl Ernst Jarcke, sicer spreobrnjenec iz pro- testantizma in z Görresom sourednik vplivne revije Historisch-Politische Blätter. Jarckeja je Metternich imenoval za vodjo svojega tiskov- nega urada in ga zadol`il za vprašanje odnosa med dr`avo in Cerkvijo (Hosp 1971: 356). V okviru svoje nemško-restavracijske ideologije, ki je rešitev vseh te`av modernega èasa pri- èakovala od ponovne vzpostavitve germansko- kršèanskega cesarstva, je Jarcke razmišljal, kako uskladiti nacionalno dr`avo z univerzal- nostjo katoliške Cerkve. V protestantskem delu Nemèije, od koder je prihajal, je namreè vladalo preprièanje, da sta katolištvo in do- moljubje neuskladljivi. Jarcke se je temu pre- prièanju odloèno postavil po robu. »Res no- benega razloga ni,« je trdil, »da bi moral èlo- vek izbirati med Cerkvijo in narodom; toda èe bi ga kdo prisilil v tako nesmiselno izbiro,« je priznaval, »potem nobena narodnost, ki bi se postavila proti kršèanstvu, ne bi mogla biti upravièena« (Shnabel 1987: 178). Toda do tega sklepa èlovek pride samo v primeru, da proti vsaki logiki primerja dve tako razlièni vrednoti, kot sta kršèanstvo in narodnost. Kršèanstvo in Cerkev sta namreè na neki dru- gi, višji ravni od narodnosti, zato omenjeno protislovje ne le da ni umestno, ampak je tudi nemogoèe. Zato so Jarcke in njegovi so- mišljeniki trdili, da ima narod pravico in dol`- nost opredeliti se z ozirom na druge narode. Pomanjkanje domoljubja so šteli za moralno pomanjkljivost, saj naj bi katoliški nauk zah- teval vzgojo celega èloveka. Tudi narava in  Duba Sambolec, Dva predmeta, poliester in razlièen material, 1976, zasebna zbirka.      »svet« naj bi namreè sodelovala pri odrešenj- skem naèrtu. »V kraljestvu Cerkve, ki tvori most do Nebes, mora biti èloveštvo v svoji iz- virni enotnosti ena sama velika dru`ina. Nas- protno imajo razliènost, loèenost, narodna in politièna mnogostranost svojo polno domo- vinsko pravico v Dr`avi, v obèini, v stanu in v dru`ini. Ni v interesu Cerkve, da bi na tem podroèju priporoèala plitev kozmopolitizem,« so pisali (Shnabel 1987: 179). Posebno razumevanje naroda in narodno- sti, vezano na organsko pojmovanje dr`ave in na teorijo stanovske dru`be, sta v restavracij- skem duhu izoblikovala tudi `e omenjeni so- ciolog Adam Müller in Friedrich Schlegel, sloviti utemeljitelj nemške romantike in ra- ziskovalec slovanske knji`evnosti. Pomen Müllerjeve vizije je v tem, da je opozoril na tesno zvezo med preteklostjo in prihodnost- jo, med preteklimi in bodoèimi rodovi, in s tem pripravil tla pojmovanju, ki narod razu- me v prvi vrsti kot tradicijo, kot predajanje izroèil iz preteklosti v prihodnost po liniji krv- nega sorodstva. »Dr`ava je zaveza minulih ro- dov z bodoèimi in narobe, je zveza veè dru- `in, ki `ive druga poleg druge in ki si sledijo druga za drugo,« je uèil (Müller 1922: 59) ter kot enega od razpoznavnih znakov »neumr- ljivega obèestva« doloèil jezik (Müller 1922: 146). Tragedija sodobnega èasa je bila po nje- govem mnenju v tem, da je en rod, in sicer »sedanji rod«, v vseh ozirih in v celoti zatajil vse pretekle rodove. Po mnenju Friedricha von Schlegla pa je pojem »naroda« povezan s pojmom »nravi«, kjer pozitivno pravo vodi nazaj k naravnemu pravu, ki ga sicer lahko dopolni, ne pa raz- veljavi. Bistvo naravnega prava pa je po Schle- glovem mnenju v »nravnosti«. To bistvo le`i v »absolutni edinosti« dru`ine, veè dru`in in rodov pa se dru`i v eno samo veèje zdru`enje – narod. »Narod je velika vseobse`na dru`ina, ki v moèi skupne sestave, nravi, navad, jezika in splošnih interesov povezuje veè dru`in in  rodov v eno dru`beno celoto« (Schlegel 1846: 357). V skladu s svojim organskim dru`be- nim pojmovanjem je dalje trdil, da so èlani enega naroda dejansko en sam »individuum«. Èe pa je tako, je sklepal, »morajo izhajati sko- raj vsi iz istega rodu, kajti bolj je rod staro- daven, èist in nepremešan, bolj je nravstveno odlièen in resnièno stanoviten, skratka, bolj je narod. /…/ Stari narodi skrbno èuvajo na- rodnost, stare nravi, skrbno varujejo plamen domovinske ljubezni, da bi škodljivi tuji vpli- vi ne zmanjšali moèi èiste krvi. Od tod ono goreèe navdušenje, èudovita moè in sposob- nost za izredne podvige, ki jih poznamo iz zgodovine« (Schlegel 1846: 358). Po Schleglo- vem mnenju – in tu je romantièni estet dol`- nik Herderjevi misli4 – je med najpomem- bnejšimi pokazatelji narodnosti jezik, ki je neovr`no znamenje obèestvenosti, poleg nravstvene povezanosti najgloblja medèloveš- ka vez, pa tudi poglavitni kriterij za razme- jitev med narodi. Schlegel je sicer priznaval, da je bila delitev na narode in jezike posledica »notranjega nereda« (Schlegel 1971: 34-35), vendar ni delil mnenja onih, ki so zgodobo o babilonskem stolpu razumeli tako, da so v narodni mnogovrstnosti videli zgolj posledico greha. Nasprotno, »zelo primerno je, da je èloveštvo razdeljeno v narode, primerneje, ka- kor pa da bi se narodi spajali v višjo celoto. Zdru`itve, katerim smo prièa danes (leta 1828, op. pis.), niso naravne. /…/ Ljubezen do domovine mora biti naravno èustvo, ki vznik- ne, ko je narod dejansko in resnièno narod, ne pa ko se samovoljno oklièe za velik narod« (Schlegel 1846: 358-359). Izhodišèa te konservativne smeri v nemš- kem katolištvu je do njenih skrajnih, `e skoraj prevratnih posledic izpeljal münchenski teo- log in zgodovinar Ignaz Döllinger, in sicer v obdobju, ko je veljal za nosilca nemškega konservativnega katolištva. Nasproti glasni- kom nemške ideje, ki so bili z izjemo Görresa vsi protestanti, je skušal uveljaviti katoliški  #  pogled na nemštvo. Na nemški škofovski konferenci v Würzburgu leta 1848 je imel ob- se`en referat, v katerem je oèrtal razmerje med katolištvom in narodnostjo. V svojem posled- njem temelju, je trdil, izhaja narodnost od Boga. Zato pripada duhovna razliènost zgo- dovinskih ljudstev, ki se zrcali tudi v njihovi religioznosti, »ekonomiji Bo`je previdnosti«. V tem smislu, je nadaljeval, obstaja med nemštvom in katolištvom še izza srednjega veka neloèljiva vez. »Katoliški del naroda,« je sklenil, »je nosilec in predstavnik nemške na- rodnosti.« Döllingerjeva izvajanja so se uok- virjala v splošna prizadevanja nemške kato- liške Cerkve v revoluciji leta 1848, da bi do- segla avtonomijo od posvetnih oblasti in po- vrnitev pravic, ki so ji bile odvzete v procesu sekularizacije (Lill 1985: 60). Glasno pritrje- vanje, s katerim je del zbranih škofov sledil predavateljevim izvajanjem, razume zgodo- vinar Rudolf Lill kot dokaz, da so si narod- nostne ideje sredi 19. stoletja utrle pot v nemš- ke katoliške kroge. Med katolištvom in nemš- ko narodnostjo je prišlo do zbli`anja, ki je imelo zgodovinski temelj v srednjeveškem ce- sarstvu, politièni temelj pa v velikonemški ideji (Lill 1964: 33). Prav zato pa najbr` v Rimu poseg ni bil dobro sprejet, saj so ga ra- zumeli, kot da pogreva staro zamisel o nemš- ki narodni cerkvi, kakršno je ̀ e na Dunajskem kongresu zaman zagovarjal Heinrich Ignaz von Wessenberg, generalni vikar škofije Kon- stanca (Conzemius 1985: 1-15). (nadaljevanje prihodnjiè) Literatura Conzemius, V. 1985: Kirchen uns Nationalismen im Europa des 19. und 20. Jahrhunderts, v: RR.AA.: Katholizismus nationaler Gedanke und Europa seit 1800. Paderborn. Herder, J. G. 1989: Ideen zur Philosophie der Geschichte der Menschheit, v: Werke, 6. Frankfurt. Hosp, E. 1971: Kirche Österreiches im Vormärz 1815- 1850. Dunaj, München. Kerr, D. 1992: Religion, State and Ethnic Identity, v: Religion, State and Ethnic Groups. Dartmouth, 1. Langner, A. 1985: Vorwort, v: RR.AA.: Katholizismus, nationaler Gedanke und Europa seit 1800. Paderborn. Lill, R. 1964: Die ersten deutschen Bischofskonferenzen. Freiburg, Basel, Wien. Lill, R. 1985: Katholizismus und Nation bis zur Reichsgründung, v: RR.AA.: Katholizismus, nationaler Gedanke und Europa seit 1800. Paderborn, 55-59. Martina, G. 1968: La censura romana del 1848 alle opere del Rosmini, Rivista rosminiana 61 (1968). Martina, G. 1978: La Chiesa nell’età del liberalismo. Brescia. Müller, A. 1922: Die Elemente der Staatskunst I. Dunaj, Leipzig. Pirri, P. 1932: Carteggi del P. Luigi Taparelli D’Azeglio. Turin. Schlegel, F. 1846: Sämmtliche Werke, Supplemente, Vierter Theil. Bonn. Schlegel, F. 1971: Philosophie der Geschichte. München, Paderborn, Wien. Schnabel, F. 1987: Deutsche Geschichte im neunzehnten Jahrhundet, IV, Die religiösen Kräfte. München, 178. Spektorskij, E. 1933: Zgodovina socijalne filozofije, II. Ljubljana. Taparelli D’Azeglio, L. 1928: Della nazionalità. Genova, 1846, ponatis v: Saggio teoretico di diritto naturale, Civiltà cattolica (1928), 396. Traniello, F. 1992: Religione, nazionalità e sovranità nel risorgimento italiano, Rivista di Storia e Letteratura Religiosa 2 (1992). 1. Izraz “nespravljivi” tu seveda nima nobene moralne konotacije, ampak ga uporabljam v zgodovinsko oznaèenem pomenu kot enega izmed tokov katoliške kulture 19. stoletja. 2. S to razpravo je Luigi Taparelli D’Azeglio odgovoril svojemu bratu Massimu, enemu glavnih voditeljev italijanskega Risorgimenta, ki je v knjigi Ultimi casi di Romagna dokazoval, da je “najva`nejša pravica neodvisnost”. Prim. Traniello 1992: 337. 3. Taparellijev bratranec Cesare Balbo, zgodovinar in piemontski dr`avnik, je sorodniku oèital, da so njegova izvajanja naèelno sprejemljiva, toda v obliki, v kateri so bila oblikovana, izpadejo kot napad na vse tiste, ki si prizadevajo za neodvisnost Italije. Taparelli je odgovoril, da ne on ne jezuiti na splošno niso proti neodvisnosti Italije, vendar naj italijanski narodnjaki prej doka`ejo, da je ta zahteva “pravièna”. Prim. Pirri 1932: 221-226. 4. “V jeziku sta vtisnjena um in znaèaj naroda.” Prim. Herder 1989: 353.