Litt m k«—II da la v -Itv4«tva. Dalav-oi m «privll«»! do *nh kar pr«ëu«ir»|o. Thé» p*p«r I« dUvoiMl M t h* lai«r«ti« of lK« working oUn. Worker* ar» •» ti tUdI t« al! what they producá. BturNM • t oklmso IU. im« 'üWm'Jol^'jmxjrstfm: Of«..: 4001 W. 11. Str.. CI...f., HI. "Delavci vseh dežela, združite ae!" PAZITE na étavilko v oklapafu. ki m naha|a poU| va-éaga naalova. piikpl|»* naga «podal ali _____ na ovitku. Ako (467) I« étavilka . . tadal vam • prihodnfo itovilko naftoga llata p o-toé» naročnina. Prooft-mof ponovit« t« takot. ŠTEV. (NO.) 46«. SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE. V • j« CHICAGO, ILL., DNE 15. AVGUSTA, (AUGUST) 1916. LETO (VOL.) XI. Vsa rdeča je zemlja po severni Minneaoti daleč naokrog po hribih ob jezeru Superior. Iz njenih globočin je prišla ta barva na površje, ki so jo poznali že stari Indijanci, dasi niso vedeli z njo početi kaj drugega, kakor da so si namazali kožo 44 za olepšan je". Moderni človek ve, da pomeni ta barva najdragocenejšo snov naše dobe, dragocenejšo od dragega srebra iu zlata, ker ne bi mogla vsa naša kultura imeti svoje oblike iu svoje podlage brez nje. V železni dobi živimo. Mladost človeštva, dolga, mnogo tisoč let trajajoča, je bila kauinitna. Potem je baker zamenjal kamen, a ker je bil premehak, se je kmalu umaknil zmesi, imenovani bron. Velik je bil napredek, ko je človek začel rabiti rudo namesto raznovrstnega kamenja, epo-halnejši je bil, ko je železua ruda premagala železno. Železo! To je snov, na kateri sloni naša kultura. To je snov, ki omogoča najboljše, najrazno-vrstnejše orodje, najkompliciranejše stroje, najmočnejše motorje, najgigantnejše stavbe in — na-uspešnejše uničevalne naprave. Železo! Kovano železo, vlito železo, jeklo, to so čudežne besede, označujoče sredstva vstvarja-uja in bogatenja in razdevanja. Blagoslovljena je zemlja, ki ima železno rudo v svojem krilu. Čarobna je sil», ki izhaja iz imena, mogočna je sugestija rdečega prahu in rdečega blata. V Severni Minneaoti je železno okrožje. Vsa zemlja je polna rude. Naselbina poleg naselbine je izrastla iz tal — nad rudo, zaradi rude. Ob jezeru se je razvilo mesto in se razvija dalje, krepko, hitro, hoče postati resnična metropola, hoče vstopiti v tekmo z največjimi, fantastično zrast-1 i tu i mesti te dežele. Severni Chicago hoče postati Duluth. Zaradi železa. Stekališče železnic — zaradi železa. Velikanska Inka — zaradi železa. Ljudje kopljejo železo iz zemlje. Kakor krti se zarijejo vanjo, pa grebejo in grebeo in mečejo rudo na dan, cele vozove, cele vlake. Voziš se iz Dulutha v Chisholm, ali v Ilibbiiig. pa srečavaš vlak za vlakom; sama ruda, železna ruda; dolarji, miljoni. Ljudje kopljejo železo iz zemlje. Ne zase. Za ljudi. Za druge ljudi. Za ljudi, ki so znali stopiti na Uoa *o*razp**)streti roke, pa reč»: To je moje! Nikjer ni narava postavila table z napisom, da je do tega potoka Jožetovo. onkraj potoka pa Naeetovo. Zemljo je ustvarila in na nje ljudi. Ali izmed te-h ljudi je bil .lože in Nace in John drznežnejši, pa je dejal: Moje je! Za tiste, ki pravijo, da je njihovo, kopljejo železo tisti, ki "ni njihovo." Bilo bi tudi njihovo, ako —--ampak to je druga povest, vprašan- nje dolge zgodovine, ki se bo rešilo, ko bo zrelo. Toda oni, ki "ni njihovo," kopljejo miljone. Sami jih nimajo ker jih izročajo tistim, ki "je njihovo." Sami zahtevajo le kos kruha, strešico nad glavo in nekoliko zraka. Tisti, ki "je njihovo," režejo majhne kosce kruha in zraka za dihanje dajejo le malo. Z majhnim kruhom in ob neohilnem zraku e težko živeti; a živeti se mora. In tisti, ki kopljejo onim drugim miljone, so si domislili, da bi za to lahko vendar zahtevali vsaj malo več kruha in dovolj zraka. Ali oni, ki sprejemajo miljone, so odgovorili: "Ne!" Iu dodali so: "Mi smo gospodarji. Vi ste hlapci." Tedaj so hlapci razumeli in so si domislili: "Če ste gospodarji, pa ukažite rudi, naj pride sama iz jam. Ali pa pojdite sami ponjo." To je štrajk. V železnem okrožju je štrajk. Hudarji so odpovedali delo. "Delo je naše blago, naše edino blago. Ce Vam ga prodajamo, moramo dobiti zanje vsaj toliko, da moremo živeti človeško." Na "renču" vlada jeklarski trust. On je tam glavni gospodar, mogočen gospodar! Predsednik Zcdinjenih držav je le uradnik. Angleški kralj sine nositi krono, da reprezentira, in z reprezen-tiranjem je njegova moč pri kraju. Nemški kajzer, ruski car? Kajhstagc in dume in ministrstva imajo poleg sebe in nekoliko tudi nad seboj. In za* kone in ustave. Jeklarski trust je mogočnejši od prezidentov in kraljev in cesarjev. Jeklarski trust je dejal: "Plače za Vaše delo določim jaz. Vaša stvar je, da ubogate, moja, da ukazujem. Vrnite se v jame!" % "lllapci" se niso vrnili. Zazdelo se jim je, da jim ne bi bilo treba hlapčevati, ampak da bi bili lahko vsaj svobodni delavci. Bili bi lahko tudi svobodni gospodje, svobodni tovariši enakih tovarišev. Ampak — čas še ni prišel, ker je še preveč hlapcev, ki so radi hlapci. Vsaj svobodni delavci da bi bili. In niso se vklonili. Jeklarski trust je mogočen ; ampak v jame jih ne more zapoditi, če nočejo. In oni niso hoteli. Mogočni trust se je razsrdil. Ne da jim ne bi mogel dati, ker so hoteli. Mogočnega trusta mogočni predsednik je pripovedoval strmečemu svetu, da so zlati časi za jeklo. Ampak "hlapci so postali nesramni." In. tega ne trpi mogočni trust. Uprli so se. Kdo se upa upirati mogočnemu truatu? Veliki gospodje se mu klanjajo, narodni zastopniki sprejemajo njegove ukaze, sodniki % lj ¡o v? njegove želje. A -hlapci se puntajo! Ponos mogočnega gospodarja je vzkipel. Na kolena, puntarji! Nazaj v jame, in prosite za odpuščen je!" Kako bi pognal v jame žive ljudi z mislijo in voljo, če nočejo t Mogočni trust ima svoje načine za to. Porabil jih je, kakor jih je bil že davno vajen. Odbor za industijske razmere, naslednik bivše zvezne industrijske komisije s predsednikom Frankom P. Walshem je posla) svojega člana Ge-orge P. Westa v Minnesoto, da se ozre, da razgleda in da pove! George P. West ima oči za take reči. Bil je v Coloradi, ko je bilo tam podobno pri premogaijih in je sestavil poročilo o ondot-nih razmerah. Sedaj poroča, kaj je opazil v Minnesota Amerika je svobodna dežela. V njej vlada red in zakon. Ameriški duh je duh prostosti, neodvisnosti in pravičnosti. Amerika je zaščitniea pod jarmi jenih in.pregunjanih. Zapomnimo si to, preden poslušamo Westa. Preiskovalec iudustrijskega odseka pripoveduje : "Mesto Duluth, okraj St. Louis iu država Minnesota, kukor jo predstavljajo guverner Burnquist in drugi jevui uradniki, si podajeta roke v neusumljenem stremljenju, da bi štrli stavko 15000 rudarjev, ko se vodi sedaj na Mesa-ha renči, 70 niilj severno od Dulutha. Šerif John H. Meining v Duluthu, distriktni pravdnik Green in duluthski policijski šef se trgajo za naklonjenost jeklarskega trusta in teptajo vse pravice delavcev, ki so večinoma tujci, s petami ..." So li gospodje Burnquist, Meining, Oreen itd. uslužbenci, uradniki, eksekutivni organi jeklarskega trusta in gospoda Garyja! Ne I Javni uradniki so, uradniki naroda, u-tadniki ljudstva. Od njega so izvoljeni, od naroda plačani, po zakonih odgovorni uradu. Ali oni služijo jeklarskemu trustu proti narodu. Več kakor 1000 ljudi je šerif zaprisegel kot svoje deputije. Oboroženi so z revolverji in puškami in imajo uradno oblast. Skrbeti morajo za red in mir in zakon . . . Ljudje, ki vedo kaj o velikih štrajkih v A-meriki. se smehljajo, ko slišijo to. Tisoč deputy - šerifov iu zakon? To se navadno slabo vjema. No, pa morda jc topot izjema ; nemara je v Minneaoti drugače . . . Nič ni treba dvomiti. V Minnesoti ni izjeme. West, ko je bil tudi v Coloradi, pravi, da je tu oborožena truma ustanovila strahovlado zoper štrajkarje, s katero se more primerjati le strahovlada "glasovitega" Jeffa Farra iz Colorade. Spomin na to ime pove več kakor debela knjiga. Ne, v Minnesoti ni izjeme, v Minnesoti ni drugače, kakor v Coloradi! V Duluthu in po okrožju fso se tudi trgovci postavili na noge zoper štrajkarje. Trgovci in tr-govčki igrajo veliko vlogo. Tudi v času štrajka je treba jesti. A kramarji so razumeli željo jeklarskega trusta. Veletrgovci ne dajo manjšim trgovcem kredita, ampak zahtevajo tedenske obračune, mali trgovci odpovedujejo štrajkarjem k red it Mali trgovci postajajo tudi agitatorji. Agitatorji za trust postajajo. Delavce nagovarjajo, naj se vrnejo v jame. Vesti raznašajo in prenašajo, ki naj uplašijo rudarje. Kakor znajo in morejo pomagaj3 trustu. Ž*vc li od trusta? Kaj še! Gary in ostali miljonarji ne žive po "kempah." Rudar je tam kupo valeč. Po vse, kar potrebuje za družino, hodi rudarjeva žena v šta-cuno. Mnogo rudarjev mnogo potrebuje in mnogo pokupi. Od mnogih malih kupčij se tudi polagoma nabere paofit. Sčasoma se zgradi hišica, poveča se, lepše se opremi, nekaj denarja se naloži v banki, pa še nekaj, iu mali kraniaček postane polagoma gospod. Ker je kupčeval z rudarji, , Ampak sedaj je štrajk; sedaj ne pozna ru-dar ja. Sedaj je trustov prerok! Tudi kri je tekla v Minnesoti. West pravi, da so dobili oboroženi pretepači vsakovrstno oblast. V nekem slučaju s«» vdrli v rudarjevo hišo, streljali in ubili nekoliko ljudi. Namesto da bi prijeli morilce, so obdolžili rudarja, v čigar hišo so vlomili, in nekoliko organizatorjev I. W. VV. Ta slučaj ui osamljen. Kri je tekla že večkrat tekom stavke. Nekatere izjeme je našel poročevalec West. Župan Michael Boy lan v Virginiji, K. K. Webber v Chisholmu, Victor Power v Ilibbingu so javno protestirali proti brutalnemu nastopanju guvernerjevih zastopnikov, ter so se obrnili do zveznega posredovalnega oddelka s prošnjo, naj poizkusi pošteno posredovanje. Zvezna posredovalca Davies in Fairly sta vsled tega odšla v železno okrožje. Od ene lastavice ni pomladi, tudi od treh ne. Nekoliko izjem ne ovrže pravila. In Westovo poročilo potrjuje, kar smo tudi mi že poročali: Jeklarski trust gospoduje, straši, zatira in tepta zakone v Minnesoti kakor drugod, in večina javnih oblasti in organov ga podpira. Zakoni ... O, zakon je dober, kadar se lahko obrne zoper delavstvo. Zakon se brcne, kadar bi moral ščititi delavstvo. Pravica! . . . Ej, pravico ima tisti, kdor i-ma moč. Imajo li delavci svojega guvernerja, svojega šerifa, svojega policijskega šefa, svoje sodnike! ... To je moč, in kdor jo ima, jo rabi. "Hahaha! Saj ste imeli pravico, da si izvolite guvernerja in sodnike iu šerife in cel kup javnih uradnikov. Saj ste nas sami izvolili in zadovoljni morate biti z nami. Z Vašimi «'lesovi — liehe — \ am prepovedujemo se^anke, Vas preganjamo, Vas zapiramo, obsojamo. Po pravici Vaših glasov Vas deputy ji in pretepači pobijajo. Kaj se pritožujete?" . . . Da. le;, bi bilo lahko dr.igače. Ootovo bi bilo drugače, ako bi se bili da'-voi prej zavedali svoje moči, ako bi se bili prej organizirali strokovno in politično. Grenke so izkušnje, ki jih imajo štrajkarji v Minnesoti. Iskreno želimo, da bi sedaj premagali zapreke, s katerimi ovirajo njihovo pravično stvar in da bi zmagali s svojimi poštenimi zahtevami. V njihovem interesu želimo enako odkritosrčno, da ne bi pozabili na svoje sedanje izkušnje. Tudi štrajk se bo končal, ali razredna nasprotja ostanejo tudi po njem. In če hočejo v bo-doči-h bojih imeti manj težav in lažjo zmago, se morajo iz sedanjih krivic naučiti, da je najglav-nejše: Organizacija! Strokovna in politična! Organizacija za dosego gospodarske in politične moči. Od te moči pride zmaga! Gorica je padla. Veliko veselje vlada v Italiji — tako poročajo zavezniški listi. Italijanska vojska je zasedla Gorico in se pomika proti Trstu. Dolgo je trajalo, preden so prišli Italijani tako daleč. Ko je izbruhnila vojna med Italijo in Avstrijo, so italijanski oddelki brez težav prekoračili mejo in brez posebnih težav so zasedli večji del Furlanije. Ali ko so se približali Soči, se je stvar zasukala. Tukaj so spoznali, da so dosegli svoje prve uspehe zato, ker ni bilo od avstrijske strani resnega odpora. Kar so Cadornove trume prve tedne smatrale za odboj, je bilo le taktično manevriranje, dokler niso avstrijske čete dosegle davno pripravljenih pozicij. Tedaj je dobila krvava igra povsem drugo lice. Tedaj je italijansko vojaštvo šele spoznalo pomen moderne vojne, njene težave, njene groze. Ni dvoma, da so bile avstrijske postojanke utrjene. Od onega dneva, ko je poslala Avstrija svoj infamni ultirnatum v Belgrad, ni zaupala svoji zaveznici Italiji. Prvi dan, ko je bila mobilizacija razglašena, je korakalo avstrijsko vojaštvo proti italijanski meji. Avstrija se jc potem močno trudila, da bi si bila zagotovila nevtralnost Italije. Nemčija jo je v tem podpirala na vso moč. Da. Nemčija je še več delala nego Avstrija. Knez Buelow je izrabil vso svojo diplomatieno pretkanost in svoje fami-lijsrne simpatije v Rimu. Iz Tiszinih izjav v ogrskem, še natančneje pa iz Bethmann-IIollwegovih v nemškem parlamentu vemo, da je bila Avstrija pripravljena drago plačati italijansko nevtralnost. Vse, kar je v Avstriji res italijanskega bi bila dobila Italija zastonj. Trst z latro bi dobil obširno avtonomijo in Avstrija je hotela garantirati "italijanski značaj" te pokrajine. Italija ni hotela. Šla je v vojno. Že to je vsakemu treznemu jasno dokazivalo, tla hoče Ita- lija več. In vse, kar hoče več, gre na račun Jugoslovanov, prav posebno na račun Slovencev. Polagoma je prihajalo na »lan, kaj hoče Italija. Njeno časopisje je bilo indiskretno iu je iz-blebetalo več nego bi smelo. Povedalo je, da hoče Italija pogoltniti vse severno Primorje, velik kos Kranjske, Istro, kos hrvaškega primorja, vse jadranske otoke in dober del Dalmacije. Kadar smo to omenjali, so nam odgovarjali: "Italija lahko zahteva, pa ne bo dobila. Zavezniki ji ne bodo dali tega." Upozarjali smo, da italijanski državniki niso otroci. Preden so ¡»oslali svojo vojsko zavezni -kom na pomoč, so hoteli vedeti, kaj dobe za to. In če jim ne bi bili zavezniki garantirali več kakor Avstrija, je jasno, da bi bili rajši od Avstrije vzeli brez rizike, kar jiui je ponujala brezplačno, kakor da bi bili vzeli nase žrtve, od katerih ne bi bili imeli toliko dobička. To je bilo lahko uganiti. Ali iz lord Eatono-vih izjav vemo, da je bilo res tako. Vemo, tla obstoji med Italijo in zavezniki pogodba, podpisana in zapečatena, in ta pogodba obljubuje Italiji slovenske in hrvaške kraje. Dokler niso prešle italijanske čete čez furlansko mejo, je bilo mogoče, «la ostane ta pogodba kos papirja. In dolgo je izgledalo, da bo tako. Nikjer se niso avstrijske čete bojevale tako energično in uspešno, kakor na soški fronti. Slovenci so organizirali prostovoljne strelske zbore, in ti lieizvežbani "brambovci" so se bojevali kakor regularno vojaštvo. Zdi se, da je Avstrija po svoji stari navadi "nagradila" to požrtvovalnost s tem, da je oslabila defenzivo na tej črti in poslala del vojaštva v Galicijo proti Rusom. Vsekakor se je Italijanom naposled posrečilo, da so prišli v Gorico. Koliko ima to inilitarističncga pomena, ne spada sem. Tudi nimamo prostora, da bi o tem pi- sali. Ampak za slovensko vprašanje je to usode-poln preobrat. Vsak korak, ki ga napravijo Italijani sedaj naprej, jih približuje ciljem italijanske vlade .in — tudi to je treba povedati — ugro-žava narodni obstanek Slovencev. Dokler niso Italijani zasedli slovenskih tal, se je moglo upati, da se jim bo pri sklepanju miru lahko reklo, da jim ni mogoče dati, česar si niso pridobili. Sedaj prihajajo v položaj, da lahko potegnejo iz žepa pogodbo z zavezniki in se trmasto opirajo nanjo kakor Shvlock na svoj kos papirja. Padec Gorice ne bi bil s čisto vojaškega stališča velikega pomena. S političnega stališča je njegov pomen velik, in za Slovence lahko postane katastrofalen. , Vsak narod ima pravico do svobode, neodvisnosti in nacionalnega edinstva. Slovencem se gre le za to teoretično pravico; lahko se pravi, da gre naravnost za njih obstanek. Narod, ki šteje petdeset, šestdeset miljonov duš, lahko pretrpi izgubo kakšnega milijona. Lahko živi in se razvija, tudi če je razdeljen v dve, tri države. Za narod, katerega je vsega skupaj poldrug miljon, je smrten udarec, če se mu odtrga toliko, kolikor hoče Italija Slovencem vzeti na Primorskem in Kranjskem. Cgovor, da ostanejo Slovenci tudi pod Italijo Solvenci, ne drži. Zgodovina beneških Sloveneev nam kaže, da ni tako. Avstrija je hotela germani-zirati. Res se je tupatam nekaj Slovencev ponem-čilo, nekaj poitalijančilo. Ali Avstrija ni znala, kakor bi bila rada. V Avstriji je vladal po znamenitem relm " Absolutismus, gemildert durch Schlampcrei." Vzlic vsemu pritisku so Slovenci vendar ostali Slovenci. Avstrija je bila država mnogih narodov, in že zaradi tega jih ni mogla meni nič tebi nič pogoltniti. V Avstriji so imele če ne narodi, vsaj dežele nekaj avtonomije. Veliko ni bila vrčtlna; ali nekoliko je vendar olajšala odpor. In ker je prihajal proti dunajskemu sistemu odpor od mnogih strani, je vsakemu delu nekaj malega koristil. Vse to bi bilo povsem drugače za Slovence, ki bi prišli pod italijansko vlado. Beneški Slovenci nimajo ne ene šole; novo anektirani Slovenci bi izgubili tiste, ki jih imajo sedaj. Vzele hi se jim drobtine deželne avtonomije. Prišli bi pod odločnejši in smotrenejši pritisk kakor sedaj. Vrhutega je italijanski način Slovencem bližji od nemškega; bolje bi se mu asimilirali, in to pomeni, da bi radikalneje izgubili svojo narodnost. Slovenci nimajo niti najmanjšega razloga, da se vesele italijanske zmage. Lahko si žele izhod iz avstrijske ječe, ali ne za to, da pridejo pod italijanske vislice. Osvoboditev, ki nas pogoltne, je slabša od zapora, v katerem imatno vendar še upanje, da se danes ali jutri izbavimo iz njega. Ako zavezniki tako odločno zmagajo, kakor si domišljajo tako, da bi lahko diktirali mir, in ako italijanske čete še dalje napredujejo na slovenskih tleh, tedaj je res največja nevarnost za obstanek slovenske narodnosti. Kajti na kakšen način naj bi zavezniki pri sklepanju miru odrekli Italiji, kar so ji dali črno na belem, preden je vstopila v vojno, ne vemo in ne razumemo. Res je. tla se je že marsikatera pogodba popljuvala; toda Slovencem na ljubo ne bo tega storila Anglija, ki računa kakor Francija na italijansko zavezništvo tudi po vojni. Boljše upanje bi imeli Slovenci le tedaj, če ne bi ne etia ne druga stranka tako absolutno zmagala, tla bi mogla nasprotni stranki enostavno vsiliti svoje mirovne pogoje. Ako bi se morali ob zeleni mizi diplomatov delati kompromisi, tedaj bi preti vojno sklenjene pogodbe same ob sebi izgubile svojo veljavo. , , Ali najvažnejše bi bilo, tla ne bi delali pravil v zaklenjeni sobi tisti, ki se sedaj koljejo, tenj-(Konce na 2. strani) več da bi imeli vpliv na mirovne pogoj« tinti, ki lahko gledajo bolj nepristransko položaj. Konferenca socialistov se je v Haagu izrekla za to, da se udeleže nevtralne države mirovnih pogajanj. To je že zaradi tega opravičeno, ker se bo s tem mirom ustvarjala nova K v ropa. Konferenca je pa zahtevala tudi sodelovanje delav- stva, torej sodelovanje "socialistične liiternaeio-ušle pri teh pogajanjih. » In to je najvažnejše od vsega. Ravno mali narodi nimajo od nikogar pričakovati takega razumevanja njihovih interesov kakor od Interna-cionale. Interesi socializma zahtevajo, da se rešijo narodna vprašanja v Kvropi in spravijo io- 66 cialnim vprašanjem a poti. Čim več besede bo imela Internacionala, tem več j« upanja, da se ne bo malim uarodom godila krivica pri organiziranju nove Kvrope. Z ozirom na ta položaj je za Hlovence najvažnejše, da dobi Internacionala do sklepanja miru Čim več moči, da jo tedaj lahko porabi v 99 Časopisje je velesila. Ni ga uspešnejšega bojevitega orožja za napredek in socializem nego je dobro in razširjeno časopisje. te pregledamo samo pri uaa na velike uspehe, ki smo jih doaegli n svojim tednikom "Proletarcem", pa Minemo biti po vsej pravici veseli. Toda če primerjamo izvršeno delo z delom, ki bi ga bili lahko in ki bi ga bili morali opraviti, ne smemo saino zadovoljno prekriževati rok. Zakaj ni še časa za oddih in s podvojeno Vnemo moramo nadaljevati delo za "Proletarea." List ustreza vsem resnim potrebam delavskih čitatetjev in tudi ugaja splošno. To pa še ni dovolj za list, posebno ne za delavski list, ker nima nikakršnih glavnic, iz katerih bi pokrival izdatke. če ima izgubo. Naročniki so delavskemu listu glavna opora, zanesljiva podlaga, na kateri tem bolj uspeva, čim več jih ima. To ni nobena skrivnost. Tudi našemu tedniku 44 Proletarcu", še dohodki niso uravnovešeni z izdatki lista. Dohodki lista še vedno ne zadoščajo za pokrivanje ogromni hizdatkov, ki jih tirja list in izposoditi smo si morali znatno avoto od J. S. Z. ter tako odtegovati znatne zneske drugim agitaeijskim namenom,, ki niso nič manj potrebni in važni kakor list. Te razmere, vslcd katerih zastaja važno delovanje na drugih poljih, so nezdrave; da jih čim- prej odpravimo, moramo zastavljati povsod vse svoji* sile in oduehuti ne smemo prej, da dosežejo dohodki 44 Proletarcu " tisto višino, ki jo zahtevajo izdatki,.in da list stranki ne bo več v finančno breme. Ta "reforma," pomnižitev dohodkov, pom-nožitcv naročnikov je za enkrat najvažnejša iu sodrugom in sodriftnicnui ne moremo drugega priporočati, kakor da se z vso ljubeznijo in z vso vztrajnostjo lotijo nabiranja novih naročnikov. Za strankarsko dolžnost naj smatra iu v čast naj si šteje vsak sodrug, komur je napredek socialistične misli pri srcu, da oprosti stranko težkega bremena, ki ovira svobodnejše gibanje iu us|>eš-nejše delovanje. V čast naj bo vsakemu sodrugu in našemu somišljeniku, da je naročnik sam in da^ je pridobil listu čim več novih naročnikov. S tem, da se vležeš na kotnodno klop in da modruješ, kako bi se dalo to in ono poboljšati ter izpopolniti, ni še nič storjenega. Nasveti so cenejši kakor borovnice. Za ¡»polnitev lista je treba denarja: vsaka reforma pomnoži izdatke in dober gospodar pomnoži izdatke šele tedaj, ko je povečal dohodke. Vsak. komur je v resnici do tega, da se list neprestano izboljšuje in izpopolnjuje, liajdi na delo za pomnožitev naročnikov! Mnogo je še delavcev, ki niti ne vedo, da iz- haja delavski list, mnogo delavcev je, ki niso vajeni čitati časnikov, ker sploh ničesar ue Pitajo ali pa ker jih politika in gospodarske stvari ne zanimajo. Takim delavcem posojajte 4,Pndet«r-ca", opozarjajte jih na zanimiva poročila, razprave in članke; razjasnite jim, kako je vue naše socialno življenje odvisno od vladajočih strank in vladanja iu kako nujno j« potrebno, da poznamo te razmere in da sami sodelujemo po svojih močeh v gospodarski politiki ter s tem odpravljamo v delavskem smislu socialna zla, ki tlačijo nas vse. Jako verjetno je, da tudi na ta način ne boste dosegli vedno uspeha prvič, drugič ali tretjič pa gotovo zuiugate. Imamo še eno metodo. Sodrug, ki je nekoliko bolje situiran, nuj naroči 44 Proletarea" za svojega znanca vsaj za pol leta. Prijatelj njegov se bo naučil čitati, zanimalo ga bo čitanje in naročil se bo sam ter še povrnil zanj plačano naročnino, fenamo pa tudi prav siromašne delavce; ti nuj bi naročili list po dva in dva skupaj; vsaka delavčeva rodovina pa bi morala imeti v svoji hiši delavski list. Slovenskim delavcem, kateri se zanimajo za ruznovrstne novice je pomagano sedaj še na drugi strani. Pred šestimi tedni je izšel dnevnik "Pro-svetu44 lastnina S. N. P. ,!. v kateri podporni organizaciji smo skoro vsi Slovenski socialisti. Pro- Amerika je demokratična dežela. Odkar se je ločila od Velike Britanije, kar je dosegla z revolucijo, nima monurhov, niuia aristokracije, nima birokracije, ki bi ji ustava izročala vlado. Predsednika zveze, guvernerje posauiezni-h držav, sodnike, uradnike si voli ljudstvo samo. To so vse znaki demokracije. Kdor bi se v Ameriki drznil reči, da niso javne uredbe v tej deželi demokratične, bi ga smatrali za obreko-valea Zedinjenih držav ali pa za norca. Kako je torej to, da niso za ljudstvo Zedinje-ue države pravi raj na zemlji? Da niso, je namreč tako jasno kakor svetloba solnca, kadar je lep dan. Če bi bile raj. ne bi moglo biti samomorov, pohabljencev, zločincev iu ne bi bilo treba ječ, prisilnih delavnic, električnih stolov in vislic, šeritov, policistov in konstablov. Nekateri posamezniki pač uživajo raj v tej deželi, ker si lahko urede življenje po svoji volji. To so, kakor jr splošno znano, velekapitalisti, veliki posestniki, dolarski mogotci, katerim dovo-ljuje njihovo bogastvo, da si kupijo, kar se more kupiti za denar. In to je dandanes skoraj vse ua svetu. Poleg te razmeroma male peščice srečni-kov je pa ogromna množica onih, ki uživajo od lahkih vic pa do gorečega pekla vse stopnje muk, s katerimi se baje ukvarjajo hudiči na drugem svetu, da jih pripravijo grešnikom, kadar zapuste to solzno dolino. Amerika je demokratična dežela. To uči naša ustava, o kateri ve vsak šolarček, da je najbolj demokraitčna na svetu. (Jlavar Zedinjenih držav ni vladar, temveč prvi služabnik, prvi uradnik ameriškega ljudstva. Kakšna velikanska razlika je med našimi uredbami, pa med onimi v postarni Kvropi, kjer vladajo kronane glave po milosti božji in se jim mora ljudstvo klanjati do tal! Vse res, vse prav, in noben pameten ne bo tajil, da ima republika prednosti pred monarhijo. Če bi kdo izkušal v Ameriko vpeljati krone in žezla, smo prepričani, da bi naletel na odpor, ki bi mu za nekaj časa vzel veselje za take poizkuse. Ali tajiti se vendar ne more, da stradajo ljudje tudi v veliki ameriški republiki; in med stradanjem iu stradanjem ni razlike, če je urejeno mo-narhično ali pa demokratično. Ustava Zedinjenih držav je pač že nekoliko stara, iu tistih par dodatkov in resolucij, s katerimi so jo opremili tekom časa, je ni moglo spraviti na vrhunec naše dobe. Ali s tem se vendar ne morejo pojasniti in razložiti vse pomanjkljivosti našega življenj» v Ameriki. V svojem jedru je ta koustitucija vendar demokratična, in na zemlji ni države, ki bi imela načeloma bolj demokratično. Pa vendar je v deželi beda, brezposelnost, trampauje, umor, tatvina, linčanje, graft, jetika, lakota, veliko umiranje otrok, silna statistika samomorov, sploh gorje v vseh mogočih oblikah iu ua vseh mogočih stopnjah. Ko se je ljudstvo v katerikoli deželi bojevalo zoper ahosiutizem, za konstitueije, za parlamentarizem, za demokracijo, je pričakovalo od svoje zmage zboljšanje svojega položaja. Ljudje, ki žive v svojih mislih na luni, lahko fantazirajo, da je šlo v takih bojih le za obliko. AJi če bi bili mislili pontarji le na zunanjo lepoto, se ne bi bili najbrže nikdar uprli monarhiji; zakaj razkošnost, po m poz nos t, parade, blišč in sijaj se ua kraljevskih dvorih in v monarhističnih rezidencah lahko veliko boj razvija kakor v republiki. Ljudstvo pa se ni bojevalo zato, ker se mu krone niso zdele lepe, ninpak ker je čutilo, da je njegovo trpljenje v zvezi z obliko vlade. Kjer je moglo, je porušilo avtokratično obliko v nadi, da bo potem saino odločevalo o svojih razmerah in da bo tedaj njegovega trpljenja kraj. Odpravilo je stare oblike v Ameriki celo prav temeljito. Nas predsednik n. pr. ni niti ekselenca, kar je v Avstriji ali Nemčiji vsak minister, vsak feldmaršallajtn.-mt. Ali ljudskega trpljenja vendar ni kraj. In če hočemo biti prav odkritosrčni, KRIZ NA GORI LJUBEZENSKA ZGODBA. — SPISAL IVAN CANKAR. Amorikanec je hitel po hribu; ko je stal na vrhu, se je ozrl v globel, odkril se je, pogladil se je z roko preko čela iu se je oddahnil globoko. 44Ni smelo biti... Adijo, Hanca !" Navzdol proti fari je še pospešil korake in urn > se je guhila pot za njim . Na fari si je kupil papir in zavitek, napisal je v kremi pismo ter ga oddal. Nato se je napravil še tisti večer skozi gozd v merto. V mestu se je napil do gluhe pijanosti, spal je nekje v predmestni krčmi, zjutruj pa je nadaljeval svoje potovanje ... Večer za večerom je čakala Hanca. Napotila se jo časih, kadar je opravila delo in je odzvo-nila angeljsko češčenje, iz vasi proti hribu. Zakaj Mate pride pač s tistim hladnim, ljubeznivim večernim solneem, ki ga je tako ljubil, pride naproti tistim večernim sencam, ki so ga tolikokrat spremljale, ko je romal iz globeli s srcem žalostnim, toda upanja polnim ... čakala je in je gledala, roko nad očmi, zato da bi videla bolj natanko, če bi se zgeuila senca nu hribu, v poslednjem odsvitu večerne svetlobe. Zmračilo se je, davno že je ugasnilo sobice. Kje se mudiš T Kaj odlašaš?" Ugasnil je večer za večerom in ni ga bilo... Temno je pogledal oče nanjo, kakor da ga je bila globoko užalila. 4 Kdaj pojedel?" "Kmalu!" Sla je mati mimo in je zavzdihnila. 4,Nii»i storila prav, Hanca 1 Vdrugič je šla sreča mituo tebe, pa je nisi marala!" Z bistrejšii i očesom se je ozrla Hanca na oba-dva in zasmilila slu se ji, kakor da ju je bila uža- lila resnično. Stara sta bila že oče in mati, vsa sključeuu in uboga. 41 Saj se povrnem ... in pisala boni!" 14Pa kdaj misliš na pot, s kom? Kaj obš v mestu ?" "Služila bom!" 4'Ali je laž?" je pomislila Hanca, ko je komaj izpregovorila. 44Ne, ni laž; bilo bi jima težko, če bi jima povedela resnico... " Svetlejši so hiji že večeri, brstelo in poganjalo je tudi že v1 globeli, nebo je bilo temnejše in višje, .nodrosinje, Imlj beli in čistejši so bili drol>-ni oblaki, ki so se igrali in podili po lijem v toplem pomladanskem vetru. Hanca je hodila po vasi kakor tujka. Nemirno, zmerom bolj nestrpno je bilo njeno srce, — kakor človeku, ki je bil že vse ostavil za sabo, poslovil se od doma iu od prijateljev ter čaka ua peronu dolge in puste ure, a vlaka ni. Kadar je delala, se j«» roka tresla in je padala trudna v naročje, oči so strmele skozi okno. Večer za večerom, predno je upihuila luč, je brala njegovo pismo in zmerom večja jf bila njena bojazen . . Kakor du bi ležal človek ua postelji, ves že suh in bled, odpiral mukoma motne trudne oči ter ae poslavljal ... Zaspala jc in sopla nemirno, veter je bil zunaj in je nalahko str«*sal okno, prišel je bil nenadoma preko hriba in je zdramil nočne sence. Tedaj se je vzdignila sunkoma v postelji, skočila je na tla in je razprostrla roke, kakor da bi mu hotela hraniti dalje. 4'Ne, Mate. nikar I... Usmili se sebe, ne mene!'' moramo priznati, da je v Zedinjenih državah še več in da je še hujše danes, kakor takrat, ko še ni bilo Zedinjenih držav, ampak so bile le kolonije njegovega veličanstva kralja Velike Britanije. Kako je to mogoče, ako jc demokracija zveličavna ? Da, demokracija je dobra. Demokracija je pogoj vsega napredka v človeškem svetu; demokracija je pogoj vsakega zboljšanja. Ali — demokracija mora biti zavarovana in zaščitena, iu demokracija mora biti popolna. In le, če je popolna, more Iriti zavarovana. Takrat, ko se je ljudstvo bojevalo za demokracijo, je pa bilo v zmoti gleda na njene pogoje in na njeno nujno vsebino. Bojevalo se je za politično obliko, pa je prezrlo, da je tudi politika veliko bolj odvisna od drugih razmer, od gospodarskih razmer, kakor od vseh pisanih zakonov. Napravilo je politično demokracijo, ne pa go*J>o-darske. In tako ni politična dobila podlage, na katero bi se bila mogla opreti, in danes visi v zraku. Demokratično konstitucijo imamo, v praksi pa ni demokratičnosti niti v politiki. (Gospodarsko so tudi Zedinjene države aristo-kratično urejene. Plemiških naslovov in grbov kakor v Nemčiji, v Avstriji, v Rusiji, sicer ni v Ameriki, toda naša plutokracija, ki nadomešča z miljoni pradede in s čeki grbe, ima praktično tisočkrat več moči od katerekoli evropske aristokracije. In s to močjo je uničila tudi politično demokracijo v Ameriki, ali pa je vsaj napravila velikansko farso iz nje. Demokracija zahteva enakopravnost. Ta pa še davno ni dosežena, če ni baronov in grofov, ampak je vsakdo mister. Kajti tisti mister, ki ima deset miljonov, ima tudi neskončno več pravic od onega mistra, ki ima prazen žep. Demokracija pomeni neodvisnost. Ali državljan je v tistem razmerju odvisen od drugega državljana, v katerem se razlikuje bogastvo enega in drugega. Če je posestna razlika majhna, Vzkliknila je in mrzel, silen strah jc bil v njenem glasu... Zazeblo jo je. potnela si jc oči in se je vrnila v posteljo. 44Kaj se mi je sanjalo?" je pomislila in se ni mogla domisliti... Odela se je preko glave in je molila s trepetajočimi ustnicami. III. "Ne, Mate, nikar! . . . Usmili se sebe, ne mene I" Ves se je stresel, zavzdihnil je globoko in kakor da se je zdramil. Začul je glas iz daljave, Ugledal je obraz, proseč in prestrašen in obup, top iu velik, se je odvalil od srca . . . Ostavil je r>il popoldno svojo pusto izbo, toliko bolj pusto, ker je sijalo vanjo pomladansko solnce. Nanotil se je križem po ulicah, koder so ga pač nosile noge, todo ogibal se je skrbno velikih, svetlieh, gostoobljudenih cest. Ni mu bilo v poslednjih časih več veliko do obleke, toda maral ni, da bi zijali za njim. Hlače so bile spodaj že zelo razcefrane, suknja je bila ogoljena in posva[jka-na, klobuk je bil vegast, čisto brez oblike; posebno so ga jezili čevlji, zato ker so bili spodaj, kjer j ¡-h živa dušu ni videla, še skoro celi, zgoraj pa so pokali in zevali. Dan mu je bil dolg; časa je imel veliko, da bi spal in je legal pozno, toda zdramil se je redno vsako jutro, ko je komaj zasijal prvi žarek skozi okno. Nato je ležal do poldne in vse telo ga je bolelo. Na akademiji že davno ni več bil in zde'o se mu je, da bi tudi ne šel, če bi hlače ne bile razcefrane. ('emu pač? . . . Srdilo ga je solnce; stalo je visoko, kakor pribito; kadar sc je ozrl, je bilo še zmerom natanko r močjo grabi tudi mnogo večje pravice. S to močjo obsoja armade poštenih ljudi na stradanje, obsoja neposlušne elemente ua pogin vslcd trajne bede, obsoja ljudske množice na politično odvisnost. S svojim denarjem je ta gospodarska aristokracija napravila iz ustave navaden kos pupirja iu za dušila demokracijo v deželi. Pravu demokracija se more ustanoviti nu dc-mokratični gospodarski podlagi. Politične pred pravice padejo le tedaj, če ¡zinejo gospodarske predpravice. Iz tega rnzmotranja sledi, da je socializem edina zanesljiva podlaga demokracije. Tudi Zedinjene države bodo tukrut resnično demokratične, kudur bodo sociulistične. veseli, ponosni in polni življenju, da se je z mrkim pogledom oziral nanje in je hitel s povešeno glavo mirno, gnan od zoprnega in nerazumljivega sramu ... Luže r.:u je bilo, kudur se je znočilo in so tonile v somruk ozke predmestne ulice. Vzdignil je glnvo, pogled mu je bil bolj svoboden iu hodil je bolj počasi. Stopil je časih celo par korako\ za žensko, ki je prihitela mimo, toda koj se je nasmehnil satu sebi in se je,vrnil. Postal je nuid gručo ljudi, ki so se prepirali, gledal je za pijancem, ki se je opotekal po tlaku .poizkusil je časih, du bi razločil ime*uliee v dremotnem svitu oddaljene svetilke. Izprehajul se je do pozne noči, roke v hlačnih žepih ,obraz dolgočasen in brezbrižen; ni se niu mudilo nikamor in tudi truden ni bil. I nob vsem mu je kljuvala v glavi neprestano ena sama velika misel . . . "Koko je človek res malenkosten, slaboten, du bi se gnusi! sum sebi! ('emu nosim na hrbtu to spačeuo podobo življenja ? Z enim sumim sunkom bi se osvobodil! . . Poznal sem ljudi — mater so imeli doma, ki ji je bilo srce. eno natuo jezero ljubezni; imeli so sestro, ženo; poznal sem ga celo, ki je imel otroka, dveletno nedolžno stvarco z velikimi očmi . . . Toda šli so, brez strahu, brez kesa nja ; odtrgali so se, pa če se je prelila reka srčne krvi! . . . Kaj imam jaz? Niti sestradanega psa, ki bi cvilil, če bi me ne bilo domovi . . . Kdo ve, morda bi se odtrgal tudi jaz, če bi imel mater, ženo, otroka . . . laže si useka človek veliko rano, nego da bi se zbolel z buciko v dlan! ..." Stresel se je od gnusa, ko se je domislil, kako h ¡potegnili iz vode mrtvo truplo, morda že z ostudno rarglodanim obrazom. (Dalje prihodnjih.) Organiziraj se in pomagaj druge organizirati to je prvo pravilo za socialista. ADVERTISEMENT Afstr. Slovensko Bol. Pod. Društvi Diliiifljiii U. lutiTvS MM. ieSerperteaae M. fafcrvva a IS« v Aréari ftaaaea Sedet: Frontenac, Kant. GLAVNI URADNIKI: Predsednik : MARTIN OBKRŽAN, Box 72, K. Mineral, Kans. Podpreds: JOHN GORÀEK, Box 179, Radley, Kans. Tajnik: JOHN ČERNK, Hox 4, Breezj llill, Mulberry, Kans. Blagajnik; FRANK STARČIČ, Box 245, Mulberry, Kans. Zapisnikar: LOUIS BREZNIK AR, L. Box 38, Frontenae, Kans. NADZORNIKI: PONORAC JURHE, Box 207, Radley, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 4H2, Frontenap, Kaus. ANTON KOTZMAN, Frontenae, Kans. » POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, Iowa. FRANK 8TUC1N, Box 226, Jenny Lind, Ark. MATIJA ŠETINA, Box 23, Franklin, Kans. POMOŽNI ODBOR: WILLIAM HBOMEK, Box 65, Frontenae, Kans. ANTON KOTZMAN, Box 614, Frontenae, Kans. Sprejemna pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati #1. tajniku. — Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku. Železnlčarskl bo| IZ URADA OL. TAJNIKA A. 8. B. P. D. Premembe pri krajevnih društvih v mesecu juliju 1916. Zopet sprejeti član(ice): K dr. št. 1. Aug. in tiiac. Zanon. K dr. it. 4. Math in Mary Klamenčič. K dr. št. 6. Ignac Pečnik, Jos. in Hlava Lipovšek. K dr. «t. 0. Karl in Mary Bizjak. K dr. it. 10. And. Terček. K dr. št. 13. Ant. Benedikt. Suspendirani član(lce): Pri dr. it. 1. Martin Katzman, Anton Kotzman, Kr. Buhman, Aug. De-gasperi, John Lipic, John Krušič in Albin Franke. Pri dr. it. 4. Fr. Avajger in John Ko-vsi. Pri dr. Št. S. Drugi mesce: A. Krašovee, Ant. in Antonija Potočan. Pri dr. it. 9. Fr. Birk, Jos. ia Julija . Veršaak. Pri dr. it. 10. Ant. Ravnikar. jih je, toda ranjenec je odgovoril, je ugotovil svoto, ki pride v ubi, Fr. in Mary (iracnar. posameznih državah na posameznika Od dr. it. 13. Jos. Skočir. in Pri tem J« do«nal d^Jatva, ki pre- __ , .. senetijo vmdrogar. Marsikdo bi mislil, Umrl CuUi! 1 . , , ... , .. . . da «Vifina v tej tabeli prvo mesto Pri dr. it. 4. Mineral, Ksns. Jacob i .,...„ _ __ . . .. , rt . •. miljarder iz Severne Amerike. Pa ni Rutar cert. 389. t mrl dne 2. junija / , _ _ tako,ker ima v Zedinjenih državah po- __sameznik le 6000 K in ao Amerikanci na 6. mestu. Na prvem mestu pa je NAZNANILO. država, ki bi malokdo nanjo mislil, Konvencija A. 8. B. P. D. sc prične j namreč Nova Zelandija. V tej srečni dne 28. t. m. v Avstrijski društveni j državi ima posameznik 10,000 K. Pri-dvorani v Frontenae, Kans. Vsled tega pominjamo, da je Nova Zelandija ena ae prosijo vsi cenjeni delegati, da svo najbolj treznih dežel. Na drugem meja potovanje tako uredc, d» dospejo „tu je Anglija s 8000 K, na tretjem pred 28. avgustom v Frontenae, tako Avstralija s 7000 K, potem Francija s da bo možno omenjenega dne točno ob 9. predpoldan pričeti z glavnim zborovanjem. Obenem se naznanja, da za časa konvencije preneha poslovanje v glavnem uradu, v slučaju pa »la ima katero društvo kako prošnjo, ali kaj zelo važne-ga, kar s« ima na konvenciji rešiti, naj se take stvari pošiljajo na sledeči naslov: John Čeme, Lock Box 3K, Frontenae, Kana. Kot že rečeno, je tu označeni naslov veljaven le za časa glavnega zborovanja. To naj služi na znanje vsem cen. tajnikom, da se ne bodo pri pošiljanju motili. Ona krajevna društva, ki še niso naznanila tvojega delegata, so prošena, da to ne-mudama store. 1 Torej aa veselo svidenje dne 28. avg. v Frontenae, Kans. John Černe, gl. tajnik. 6200 K, Amerika s 6000 K, Kanada s 5800 K, Argentinija s 4800 K in potem Holandska s 4600 K. Poraba solnčne vročine. V zedinjenih državah ao imeli poskuse, kako bi uspešno izrabili solarno vročino. V Kaliforniji so priredili že parni kotel, ki ima gonilno moč desetih konjskih sil in v katerem se para vsled aolnčne vročine vzdigne v višino. A parat obstoji iz stožca, ki ima obdala tako postavljena, da odbijajo vse soln čne žarke na bakreno cev, v kateri je vo-inanjkanju sredstev smešno. Prav tako pa tudi ne more biti dvoma o opravičenosti zahtev, zlasti kar se tiče glavne zahteve osemurnega delavnika. Ali tega najenostavnejšega sredstva se družbe vendar nočejo lotiti, dasi vidijo, da jim teče voda že v grlo. Se vedno ugibajo, kako bi rešile svoje profite, da jim ne in bilo treba oddati nohtnega centa, in ko vidijo, da niso mogle po ravni poti speljati železničarjev na led, poizkušajo to sedaj po ovinkih. Nastopila je zvezna posredovalna oblast, ho-teča pripraviti železničarje do tega, da bi sprejeli razsodišče, že nekaj časa se vodijo pred to oblastjo pogajanja, toda brez uspeha. Družbe so sedaj naenkrat pripravljene, da predlože spor razsodišču. To je sumljivo. Ce ne bi imela precej gotovega upanja, takorekoč zagotovila, da jim bo razsodišče dalo prav, gotovo ne bi bile t.iko kn a-lu pripravljene. Izkušnje iz preteklosti nic ne vzpmlhujajo železničarjev za arbitraeijo. Zlasti lanski slučaj, ko je pustilo razsodišče uslužbence popolnomu na cedilu, je te preveč v živem spominu. Za družbe je tako razsojanje v vsakem slu-čuju ugodnejše, kakor za uslužbence. Ce pride do štrajka, morajo odnehati in izpolniti zahteve, ('c pride do razsodišča, morajo v najhujšem slučaju izpolniti vsak nekaj zahtev. Ne izgube torej z razsodiščem nič, prihranijo si pa boj. Za železničarje je stvar povsem drugačna. S št raj ko m imajo največje upanje, da dosežejo, kar hočejo, z razsodiščem nimajo skoraj nobenega. Družbe tudi v slučaju arbitracije lahko izjavijo, da niso zadovoljne /. razsodbo in da je ne izpolnijo. Pridobile bi s tem vsaj časa. Ako jc razsodba neugodna za uslužbence, so izgubili čase; in to pomeni mnogo v takem boju. Magnat i so porabili še neko drugo sredstvo. Neorganizirani železničarji vlagajo peticije zoper širajk. Vsakdo lahko ugane, da je to podjetniško masko. Dosti žalostno jc sieer sploh, da nastopajo na tak način delavci zoper delavce in obenem sami zoper sebe; ali povsem jasno je, da ne delajo tega po svoji iznajdbi, ampak po nalogu svojih gospodarjev. Železničarji hočejo vedeti, o čem naj bi razsodišče pravzaprav sodilo. Na to niso podjetniki odgovorili; tO pomeni, da nočejo sami ničesar dovoliti. Sedaj je še predsednik Wilson pripravljen na posredovanje. Bomo videli . . . Smrtna Razen za š t pa J R. svoje ime in nekaj drugih besed, toda Izgubit je čisto popolnoma aritmetični ¿nt in ni zaal več Meti. Zdravnik mu in čaka na svoj plen. V mreže, ki so precej močne, lovi majhne rll»e in od teh živi, kakor naši ptrflrl od mrčeš, Človek si menca in menca oči: Ali jc res tako zapisano, kakor se citat lu nič ne pomaga: Res je. Pa se človek prime za glavo: ('e je res, kar pravi poročilo, tedaj se koledar laže in vse doslej smo se morali motiti s štetjem časa. Pa tudi nič ne pomaga: Mesec je avgust iu leto je 1916. In v prvem kvartalu dvajsetega stoletja se najde v deželi, ki je takorekoč civilizirana, načelnik vlade, ki razglaša smrtno kazen — za št rajk. V Mehiki se je tako zgodilo in junak tega ukaza je "prvi šef" Carranza. Kakor poroča telegram iz KI Pasa, Tex., objavljajo mehiški listi Carranzovo na red bo, ki obsega smrtno obsodbo za štrajka joče električarje, ki so pred kratkim odeli glavno mesto s temo. • Vlada je po časniških poročilih izjavila, da štrajk, ki prekine vso razsvetljavo mesta in preskrbo z vodo, sploh ni štrajk, ampak sovražno dejanje zoper (,'arranzovo vlado, dajajoče njegovim nasprotnikom pot uho. Carranzova naredim se naslanja na star za- | kon iz leta 1862., ki žuga vsem udeležencem kakšne stavke s smrtjo. Po tem zakonu niso odgovorni le resnični šlrajkarji sami, ampak vsak, kdor se more spraviti s stavko v zvezo, n. pr. sklicatelji in udeležene i kakšnega štrajkarskega shoda. Slavka elektriearjev je bila razglašena 31. julija. Časopis z dne 3. avgusta objavlja seznam voditeljev štrajka, ki so bili "zaradi upora" aretirani in vrženi v ječo. Da bi to dejanje ozaljšali, so razširili vest, da je bil štrajk podpiran iz Zedinjenih držav iu da je bilo vsled njega ustavljeno delo v municijskih tovarnah, kar se smatra za izda jst vo. Carranza je veljal za naprednega, svobodomiselnega moža. Razume se, da ne bo nihče pričakoval socialističnih idej od njega. Kje naj bi jih vzel? Ampak bil je vodja revolucije, boril se je proti absolutizmu, proti vojaški diktaturi in proti nadvladi cerkve. Zlasti nazadujaki so veliko govorilo o njegovem rudikalizmu. V vsem tem je nekoliko resnice. Prav to pa dokazuje, da jc vsa meščanska naprednost brez globokejšega pomena za delavstvo. Tudi naj-radikalnejši buržva, ee ni naravnost sprejel socializma in se otresel svojih razrednih tradicij, j" le zastopnik svojega razreda in njegovih interesov in ne more razumeti potreb delavskega razreda. Radikalni Carranza označuje štrajk za izdajstvo in mu žuga s smrtno kaznijo. To bi bilo zdravilo, ki bi ga kapitalisti tudi po drugih deželah z navdušenjem pozdravili, če bi se dalo tako meni nič tebi nič porabiti. Saj bi se vsak štrajk lahko označil za izdajstvo. Zakaj samo elektri-čnrska? Lahko bi se n. pr. reklo, da potrebuje vlada premoga za svojo bojno mornarico; torej j» premogarski štrajk izdajstvo. V Ameriki so nekateri listi že poizkusili tako razlago napram železničarjem, češ da se ne bi moglo vojaštvo prevažati v Mehiko, ako bi železničarji štrajkali. Prav tako bi sc lahko reklo "izdajstvo" štrnjku rudarjev, plavžarjev, livarjev i. t. d., ker potrebuje vlada železa in jekla in reči, ki se izdelujejo iz tega. Le malo, prav malo fantazije in sofistike bi bilo treba, pa bi bil vsak štrajk "izdajstvoIn smrtna kazen za vse voditelje iu štrajkarje — to bi bila metla, kaj? Da se kapitalizem v drugih deželah nc poslužuje takega imenitnega sredstva, se ne sme smatrati za dokaz, da je drugod manj brutalen, ampak da je delavstvo vendar že nekoliko organizirano in ima toliko moči, da se kapitalizem ne upa tako divjati. Menda je delavstvo tudi v Mehiki toliko organizirano, da bo tudi Carranza še obžaloval svojo infamijo. je kâzal prste In ga vpraševal, koliko oaohito muh. Kuropatkinova zvezda je, kakor se zdi, ugasnila. Kakor je znano, je bil general Kuropatkin poveljnik ruske armade v Mandžuriji ob času rusko japonske vojne. Takrat je njegova vojaška siava zaradi japonskih zmag' zelo trpela. Pripisovali so mil ruski poraz, dasi se z vso gotovostjo lahko trdi, da ne bi bil v onih razmerah nihče takrat premagal Japoncev. Ne le, da je bila Japonska pripravljena na ono vojno, da je imela vojnega materija la v obilici, da se je bojevala v najbližji bližini svojega doma, da so njeni špioni že davno prevohali vso Mandžurijo, je bil na japonski strani red, na ruski pa sama zmeda in korupcija. V tedanji vojni ni bila toliko premagana ruska armada, kolikor ruski sistem. Cc je bil Kuropatkin del tega sistema, se vendar ne sme krivda celote natovoriti le njemu na pleča. V Petrogradu so pa to poizkušali, zato da bi zakrili odgovornost mnogih drugih in mnogo višjih.—V sedanji vojni je prišel Kuropatkin zopet v milost. Vojskovodje se ne pobirajo kar na cesti, a potrebovali so jih. Ko se je armada po lanski veliki reteradi reorganizirala, je dobil Kuropatkin po veljništvo severne armade, ki operira proti 11 in -denhurgovi. Ali Kuropatkin ni imel sreče. V (ialiciji so Rusi začeli prodirati. Mestoma so zadeli Avstrijec in Nemec silVii udarci. Le na fronti okrog Rige ni uspeha. Bilo jc nekoliko ofenzivnih poizkusov, ali kljub velikim žrtvam se nobeden ni obnesel. Na Nemškem so pač prepričani, da jc to zasluga llindenbnrgova, ki ga smatrajo za največjega stratega ne le v sedanji vojni, ampak skoraj v vsej zgodovini. V Petrogradu so si pa domislili, da jc to najbrž*' Kuropatkinova nesposobnost. In imenovali so ga za gubernator-jn v Tnrkestnnu. Naravno, da ni to nikakršno povišanje. Tako imenovanje v vojnem času je prav podobno degradaciji in Turkoatan bo za Kuropatkina pregnanstvo. Cc se pa vsled te personalne izpre-liienilK' izpreineni tudi položaj na riški fronti, sc bo šele pokazalo. Berlinske strokovne organizacije so tekom vojne izgubile 52 odstotkov, torej več kakor polovico svojih članov. Začetkom leta 1914. so imele 301,986 vpisanih članov, 1. januarja 1915. jih je bilo še 237,151, 1. januarja 1916. pa le še 144.-259. Razume se, da so tudi dohodki silno padli, namreč od 16.6 miljonov na 11.46 iniljonov mark, izdatki pa od 12.68 na 7.1 miljonov. Nemški ministri pripovedujejo, kako lepo je Nemčija napravila red na Poljskem in kako «rkrbi za Poljake. Čudna ilustracija teh povesti je raz glas, katerega je dalo nemško policijsko predsed-nifttvo nabiti po Varšavi. Razglas pravi: "Vpričo velike razburjenosti prebivalstva v Varšavi, ki se je včeraj izrazila v napadih na prodajalne živil in v rahukah na ulicah, prcklicujem s tem prejšnje dovoljenje za prirejanje volilnih shodov. Volitve ne bodo vsled tega skoraj nič trpele, ker se na volilee sedaj lahko vpliva s ecn-zuriranimi spisi, kandiilate pa lahko imenujejo odbori." Če je na Poljskem tako dobro življenje, zakaj tedaj napadajo ljudje prodajalne in se puntajo po ulicah T Zaka je prebivalstvo razburjeno? l/cpo jc tudi, kar pravi policijski predsednik o volitvah. Kakšen bo vpliv od eensuriranih, namreč od nemške policije cenzuriranih spisov, na volilee. si jc lahko misliti. Kdo b« sacelll rana aemlje? "Aa Katov" poročevalec Frane Mol-nar Je pri Starem Sandeeu opazoval kmeta, ki je na avojem polju izravaa- val jame, ki ao jih bile itkopale granate in vojaki. Prizor opisuje tako le: Pot nas vodi |mj nasipu; na (»olju, aa naši levi, se poznajo sledovi I Kija. Strelski jarek reže mali koaec zemlje. Za strelskim jarkom, pod nasl|>om je kritje za devet mož. Čisto jasno je: Ta je majhna četa varovala železniški nasip in prehod. Niso si izkopali glo-liokcga jarka, v katerem bi ae moglo tudi stanovati, razrili ao zemljo aamo toliko, da so bili čepeči ali ležeči zavarovani. Sto korakov zadaj je devet lukenj in devet kupov zemlje. Vae skup je izorauo |H>lje revnega poljedelska kmeta. Hedaj j« bitka končana; v o-beh Sandeeih mrgoli avstrijskega, vo* jaštva iu Rusi so že 40 km daleč proč. Tako tedaj se revni poljski kmetlč odpravi na delo in sam, preskrbljen sgolj z lopato, zasipa strelski jarek. 2e je svoje delo napol dovršil, sedaj stoji na sredi in si briše potno čelo. Veliko sem premiiljeval o tem, kako naj Iz bojišča zopet nastane mirno polje. Sedaj sem zasačil ta trenutek: zame čez vse drugo važen trenutek, ko kmet celi rane zemlje. Ne, za nič na svetu ne ogovorim kmeta, samo z deželne ceste ga opazujem. S svojo lopato meče v jarek prst, ki je nakopičena ob robu jarka. Ko je nekaj časa metal, stopi na nametano prst in jo ueokliko potepta. Potem zopet upre lopato. Odkod je prišel t Kdaj t Kje je bil začasa bitke? Kako je izvedel, da je ta stvar končana f Ali se mu smili njegova zemlja? Ondi se sedaj pripogiba, poti in zakriva sledi vojne. Izravnava bojno polje. ftiva dolgo, nervozno rano, ki so jo bili izkopali sedaj že odišli vojaki. Poleti — je tudi res? — bo tu stala že obila setev. . . Kuiet prestrašen prebije vojni čas v kakšni kleti, in ko se je vse zopet poleglo, se priplazi na dan i iT s skrbnostjo celi rane svojega ubogega polja! On zasipa strelske jarke. Iz teh ozkih, s krvjo namočenih postelj gorja, strahot in plameneče ekstaze postane zopet tiho polje. Če mu je zopet ¡razrijejo, je bo zopet pokril. Zares, naravna in velika je njegova zvestoba do rjave grude. »Svojega očesa ne morem odvrniti od njega. Med jarkom in devetimi kritji leži gomila z dolgim, tenkim križem. Tudi ta stoji na njegovem polju. Kaj se bo sedaj tu zgodilo? Kako bo izbrisal to sled? OKLOPNI VLAK. "Az Estu" poroča njegov poročevalec iz Nagyberezne: Sestanek ob 6 zjutraj na glavnem kolodvoru v Ung-varu. 1 uro pred določenim čaaom pridem na dogovorjeno mesto. Tudi strojevodja, rojen Požunčan, je bil že tu. Kot uslužbenec državne železnice je bil oproščen vojaške službe; ko mu je pa oče, ki ima še dva druga sinova na bojišču, pisal, da ni prav nič vesel njegove oprostitve, se je prostovoljno javil za vojno službo. Po činu je stražmojster. On mi je razkazal oklop-ni vlak. Le-ta ima tri dele: spredaj vagon, na sredi lokomotiva in zadej zopet vagon. Vlak je sivo pobarvan, a ta siva barva je za sovražnika "rdeč robec", ker mu oklopni vlak dela »line preglavice. Saj je bil ta vlak že tridesetkrat v ognju, a se je vselej nepoškodovan vrnil. Vagona in lokomotiva so popolnoma zaprta. Oklep je popolnoma varen. Lokomotiva je ravno tako zaprta kakor vagona; v njenih prostorih jc stalno 38 stopinj vročine. V tej vročini delata po cele ure strojevodja in njegov kurjač, po imenu Budai. Od vročine so obema nabrekle ustnice. Z vodo se ne moreta osvežiti, ker ni na lokomotivi nobene priprave, ki bi vodo hladno ohranila. Edino osvežujoče sredstvo jc citrona, ki jo vedno srkata. Toda tudi ta sad v vročini kmalu ovene. Kljub peklenski vročini oba moža junaško vztrajata na svojem mestu in vestno vršita svojo nalogo. Lokomotiva in vozova sta popolnoma izolirana in sc ne more z enega na drugega; zvezo posreduje telefon. V vsakem vagonu se lahko postavi po ena strojna puška; vsak vagon ima v to avrho na strani luknje jajčaste oblike, ki ae zapirajo z jeklenimi pokrovi. Na sredi na vsakem vagonu Rtoji opazovalni stolp, čegar odprtina se lahko zasute na katerokoli stran. Poveljnik opazuje okolico, če treba tudi s pomočjo daljnogleda, da dožene, če in kje ae nahajn sovražnik. Stoječ na lestvi lahko obrača atolp naprej, nazaj, na desno ali levo. Njegova povelja sprejema četovodja, ki jih po telefonu sporoči strojevodji. Povelja »e navadno glase: "Naprej!" "Nazaj!". "50 metrov naprej!", "Hitro nazaj!", "Stoj!" Itd. Tudi oba vagona sta med seboj zvezana po telefonu In gredo povelja lato pot. Ako doape oklopni vlak na ozemlje, ki ga le ogrožnje sovražnik, potem izstopita dva neobo-rožana vojaka in previdno preiskujeta pred vlakom, če proga ni morda ie poškodovana, podkopana, aH če ne leže na njej ovire. Oklopni vlak ne varuje samo lastnega moštva pred kloglaml, marveč tudi nepreatano vznemirja sovražne čete. Rusko armadno vodstvo je razpisalo veliko nagrado m onega, ki bi uničil ali ujel oklopni vlak. Ce si socialističen volilee, bodi tndi član socialistične stranke. V pol leta je bilo v Chfeagi 134 ljudi ubitih od avtomobilom i Safety. First! a « PROLETAREC LIST ZA INTIIE1C DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VS.1 HI TOREK. — lutmk ia .»d»l«t«l)» —— Jufottavanskt doli* ki tiskovna dtužba v -hicno, Illinois. Nsrotnina: Za Am-riko $2.00 u celo leto, 11.00 is pol leta. Za Evropo 92.10 sa celo leto, »1.26 sa pol leta. Oglasi d figov o tPrt spremembi ktvalUča je poleg novega na mam t/1 _ tudi ttari naslov._ CIMII» «tulMcita JMML — M«UMrti«M IMM V AflMclki. — V m» pritožbe glede nerednega poliljanja lieu in drugih nerednoeti, je poiiljsti predsedniku druibe Ivea Molek. 4008 We.t 31. Street, ^ __Chicago, III._______ PROLETARIAN OwtMd and publi*k*d ma TvtWtr Wf South Slivio WorVaoo'i Pubisbing Coapuy Ckie.iio. Uliioii. Subscription rates: United States and Canada. $2.00 a year, $1.00 for half jeer. Foreign countries $2.60 a year, $126 for half year. -:- -:- -:- -:- Advertising rates on agreement. NASLOV (ADDRESS): "PROLETAREC" «••• W !LiMCCf. CHICAGO ILLINOIS NALOGA ZAVEDNEGA DELAVCA. Jugoslovanska socialistična zveza v Ameriki je slaba v primeri z bratskimi strankami v starih in-riutttrijalnih deželah in v Ameriki. To res ni nič čudnega. Kajti četudi je gotovo, da se zbere sčasoma po vseh deželah v socialistični stranki vse, kar je zapostavljeno v kapitalistični družbi, da torej postane socialistična stranka prej ali slej splošna ljudska stranka, je vendar v začetku njenega raz voja le delavstvo sposobno čutiti ali vsaj slutiti, da mu je pravi prostor le pod rdečo zastavo. In ker smo prinesli iz stare domovine stari podedovani greh: držimo se šeg in navad svojih očetov, so pogoji za razvoj socialne demokracije težavnejši, kakor meti drugimi ameriškimi narodi. . Vendar pa je skrajno neumno, posmehovati se naši jugoslovanski socialistični zvezi, kajti z ozi-rnm na klavrne razmere med ameriškimi Slovenci je njen razvoj dovolj krepak, da opraviči zadovolj-nost z dosedanjimi uspehi in najlepše nade za prihodnost. Razume se, da more biti tudi ta zadovolj-nost le relativna, kajti vsakemu vnetemu- sodrugu bi bilo ljubše, a ko bi bilo slovensko ameriško delavstvo doseglo dvakrat ali trikrat toliko, kolikor je. Toda tre- stranko, če ta masa pi socialisti čna. Zato je treba, da vsak, kdor hoče kaj od socialistične stranke, izpraša samega sebe: Ali sem so cialist f Hodimo odkritosrčni! Mnogr jih je. ki se znajo ob primernih prilikah poatavljati, po gostilnah bahati: socialist sem! A to jc vsi od muh. Kdor je le na ta način socialist, naj ostane doma. Ihl teh bahačev nima zveza nič, le škodo jejo ji. Socialist nvora znati do tfazati, da je, kar trdi. To se pra vi: Pred vsem mora biti organi ziran. Kako iu kjef 4,Saj sem član svoje strokovne unije*'; pravi ta. "Jaz sem pri Jednoti", pripoveduje oni. To je vse lepo. Ce se količkaj zavedaš, da si delavec, je tvoja dolžnost, da si član svoje strokovne organi zacijc. Ona ti je potrebna, da do sežeš boljše razmere v svoji de lavnici. In nikar ne misli, da je posebna zasluga, če si strokovno organiziran; le greh bi bil, če bi ne bil organiziran. Tudi če si član bolniške organizacije, se nimaš kaj bahati; zaradi svojih interesov si tam, sebi hočeš pomagati, ako se zavaruješ za slučaj bolezni in smrti. S tem pa še nikakor nisi izpolnil svoje politične dolžnosti. Ako hočeš hiti socialist, moraš hiti organiziran tudi kot tak, to se pravi : moraš hiti član jugoslovanske socialistične zveze. Jugoslovanska socialistična zveza je del ameri • ške socialistične stranke in le kdor je njen član, sme reči, da je socialist. Neorganiziranih socialistov ni. Če torej nisi politično organiziran, pa praviš, da si socialist, govoriš neresnico. Zakaj pa je tega treba? ('emu vse te organizasijef Ali ni dosti, da boš glasoval socialistično, kadar bodo volitve? Ne, prijatelj! To ni dosti. Politična organizacija je zavednemu delavcu tako potrebna, da se mora od njega — zopet v njegovem lastnem interesu — brezj>ogojno zahtevati, da je njen član. Politika je tmto polje, na katerem nastopa kapitalizem z največjo silo zoper delavstvo. Primerov daje vsak dan sto in sto. Strokovne organizacije, gospodarske organizacije so dobre in potrebne; toda če ne stoji za njimi močna politična organizacija, ne bodo nikdar mogle doseči svojih namenov. V kongresu je protidelavska večina, če si delavci s pomočjo strokovne organizacije pribavijo par centov, jim jih vzame tista večina z novimi in direktnimi davki in drugimi nakladami. In če si delavci po- DANSKA ZAPADNA INDIJA. prizna, da je napredek stranke vsega spoštovanja vreden, uiora hiti slep ali pa hudoben. Kdor ima priliko opazovati delo na mnogih točkah, bo spoznal, da je ba se je v časi vendar spomniti, niagaj0 K konzumno organizacijo, kako je bilo še pred recimo osmi- naložj tiaU Vpr,inH njihovim kon. mi leti prt nas. In kdor tedaj ne zuninim društvom večje davke, kakor kapitalističnim profiter-skm družbam. Ce si hočejo delavci zavarovati, kar so pridobili z drugimi svojimi organizacijami, morajo imeti politično inoč. Z njo govoričenje o mrtvilu popolnoma si moraj0 pribaviti parlamente, neosnovano. Narobe! V mnogihL^ |)odo mogH sflmi (lfljati krajih se je prav zadnjç čase ie le1 |{onp začelo prav bujno razvijati ?tran kino življenje. Toda to naj se nikar ne smatra za uspavanko ali za vabilo na počitek. Prav imajo tisti, ki žele več dela in več uspe -hov, tisti, ki gledajo vedno naprej in ki se nikdar ne zadovoljijo s tem, kar se je doseglo. Teh je menda večina v zvezi in kar bodi povedano, da bi bilo žalostno, če jih ne bi bila večina. Da imamo mnogo nezadovolj nežev, je prav. Toda če je nezadovoljnost lepa reč, vendar sama po sebi ne zadostwje. Ona nas lahko goni na delo, če pa ne stori tega, ledaj je ne le hivzplmlna, ampak celo škodljiva. Če se nezadovoljnost izraža le v godrnjanju, v negativni kritiki ali pa v prepirih, tedaj ne pospešuje dela, temveč ga ovira. Nezadovoljnost, katere nam je treba, mora biti drugačna. Iz nje mora izhajati volja, da se odpravijo razlogi nezadovoljno -sti, volja pa se mora izražati v delu. Socialistična stranka se razlikuje od vseh drugih ne le po svo-. jih temeljnih načelih in po svojih ciljih, ampak tudi po svoji sestavi in po načinu svojega dela. V meščanskih strankah je vodstvo vse, pristaši pa so materijal za vo-' litve. Socialistična stranka je pa enota vseh svojih članov. Vredna je toliko, kolikor so vredni vsi skupaj, in toliko dela opravi, kolikor ga opravljajo vsi skupaj. Seveda ima socialistična stran • ka svoja načela in svoj program. Kdor ne priznava teh, nima ničesar iskati v stranki. Besede, ki se včasi slišijo: Masa hoče to, masa misli ono, so brez pomena za Med dansko iu ameriško vlado so zadnji čas zopet tekla pogajanja, da bi Danska prodala Ze- ' dinjeuiui državam zapadno-indijske otoke. Vladi sta se pobotali { če se kupčija topot izvrši, pa ven- ! dar še ni gotovo. Od strani Amerike sicer ni dvoma ; toda zdi se, da sc je na Danskem močno okrepčala opozicija proti tej kupčiji, in nikakor nI izključeno, da napravi parlament križ čez njo. Sedanje mešetarstvo za te otoke ni prvo. Ameriška vlada je bila že dvakrat prej namenjena, da kupi te otoke in obakrat se jc zdelo, da se sklene kupčija. Obakrat je spodletelo. Ce se ponovi to še tretjič, ali če bo to pot drugače, je največ, odnosno popolnoma odvisno od inerodajnih faktorjev na Danskem. Ameriška vlada je iz zelo razumljivih razlogov naklonjena ta*ki kupčiji. Kadarkoli se v naših časih vrše kakšne teritorialne izprememhe, je vselej treba vprašati, kakšen «trategičen pomen da imajo. Zakaj v kapitalistični državi stoje vojaška vprašanja v prvi vrsti, ker je orožje naj -močnejša sila za zastopanje gospodarskih interesov. Ako se hoče spoznati vrednost danskih oto • kov za Zedinjene države, ni treba nič drugega, kakor pogledati na zemljevid. Ti otoki so zutia-nja vrata, takorekoč psi čuvaji Panamskega pre-kopa. Ker hoče biti Amerika gospodarica tega kanala, bi bila rada tudi lastnica omenjenih otokov. Ameriški vladi se je zdel trenotek za to kupčijo ugoden, ker potrebuje Danska, kakor vsa Evropa* denarja. To je povzročila vojna. Sicer niso nevtralne države v takih finančnih stiskah, kakor one, ki se vojskujejo, toda težave imajo vendarle. Tak pa vendar ni položaj, da bi morala Danska pograbiti to kupčijo kot edini izhod. V deželi namreč ne manjka denarja. Kar se tega tiče, spada Danska med one države, v katere je vojna prinesla prav veliko bogastvo. Še nikdar niso tam poznali toliko blagostanja in razkošja, 'kolikor ga imajo sedaj. Ali to bogastvo je prišlo v • privatne roke, ne pa v državne blagajne. In če, hoče vlada, ki je imela in še ima zaradi vojne izredne stroške za varstvo svoje nevtralnosti, pokrivati izdatke brez novih ali povišanih davkov, mora poseči po drugem dohodku. Teh 25 miljo-nov dolarjev, ki jih ponuja Amerika za otoke, bi se v gospodarstvu Danske že precej poznalo. Kakor pravimo, pa vendar še ni gotovo, da se kupčija sklene, ker se v kodanjskem parlamentu baje konservativci in levičarji združujejo v opozicijo zoper prodajo. Tudi Danska je omenjene otočke svojčas kupila. Bila je špekulacija z velikimi nadami, ki se pa niso izpolnile. Strategičnega pomena za Dansko nimajo, kvečjemu če bi hotela kdaj Zedinje-ui mdržavant ponagajati, v čemer pa ne bi bilo nič pametnega. Gospodarsko se ta ppsest tudi ni tako obnesla, da bi bila imela dežela kaj znatnega dobička od njih. Največji profit bi bil zanjo še v tem. da je dala za otrike matije, nego bi zanje dobila, ako jih proda Ameriki za Sif» miljonov. Otok St. Thomas. ki leži irekaj inanj kakor 40 milj od Porto Rica, je trinajst milj drttg in tri milje širok, in ima okoli petnajst tisoč prebivalcev; devet desetin tega prebivalstva je črnega. Santa Cruz je največji izmed teh treh otokov, in sicer je okrog petindvajset milj dolg in pet milj šinVk. Ozemlje, ki meri 51,168 akrov, je tako nerodovitno in gorato, da je le 4,000 akrov ugodnih za obdelovanje. Santa Cruz so Danci leta 1733 kupili od Francije za $150,000. Najmanjši otok je St. John. Že davno pred Panamskim kanalom je Amerika upirala svoje oči v te otoke, zakaj tudi ne glede na prekop imajo svojo vrednost, ker so del Politične moči pa bo delavstvo imelo toliko, kolikor bo imelo politične organizacije. Vsak delavec, ki stoji izven organizacije, jo slabi; s tetn pa slabi tudi svoj položaj, škoduje sebi, svoji družini, svojim tovarišem, svoji strokovni organizaciji, svoji gospodarski organizaciji, svoji Jednoti. Dela vce, ki tli politično organiziran, je grešnik. Delavcu, ki tli politično organiziran, se ne more priznati, da je socialist. To je prva napaka, ki se mora popraviti med slovenskimi delavci. Kdor hoče hiti vpoštevan v stranki, kdorhoep delovati v družbi svojih tovarišev, kdor hoče uživati zaupanje zavednih delavcev, mora biti politično organiziran. Za vsakega zavednega »odru-ga pa naj velja načelo: Ne verjemi in ne zaupaj človeku, ki pripoveduje, da jc socialist, pa ni niti organiziran. Delavska smrt. iz Wilkes Barrc, Pa., poročajo 9. avgusta: V rovu št. fi Pennsyl-vania Coal Co.. v Intermanu so eksplodirali plini. Štirideset ru darjev jc zasutih. Truplo enega premogarja so spravili mrtvo na dan; usoda ostalih je še neznana. iz Michela, B. C., poročajo: Strela je v sredo udarila v tukajšnjo jamo in povzročila eksplozi -jo, ki je ubila dvanajst delavcev. Ako bi vsak naročnik pridobil "Proletarcu" le še enega naročnika, bi se število naročnikov podvojilo in list bi imel zagotovljeno podlago. mostu med Severno iu Južno Ameriko. Tako-zvana Monroe doktrina, ki je šla ameriškim po-litičarjem po glavi, preden jo je Monroe formuliral, jc že nekako zahtevala, da se zapadno indijski otoki spravijo v ameriško posest, Četudi so otoki, pripadajo geografično vendar Ameriki, in ta ne mara nobenih evropskih posestnikov. Prvi se je za zapadno indijske otoke aktivno zanimal Ahraham Lincoln in se je trudil, da bi jih Amerika kupila. Lincoln je šel za tem že pred državljansko vojno, toda takrat ni imel uspeha. Ako bi ga bil imel, bi se morda ne bila vojna tako dolgo vlekla. Po končani civilni vojni se je pa te stvari bolj poprijel. To je bil Lincoln, če se je hotel ozirati na strateg i ene Interese, dkoro prisiljen storiti vsled nastalih mednarodnih razmer in večnih na-sprotstev od strani evropskih držav, zlasti od strani Anglije, Francije in Prusijc. Lincoln jc takrat s sodelovanjem tedanjega državnega tajnika dosegel toliko, da je bila danska vlada pripravljena prodati otoke za $7,500,-000; toda kupčija sc ni sklenila, ker skraja kongres ni hotel privoliti. Takrat so namreč Zedinjene države nameravale tudi Alasko kupiti od Rusije. Toda Lincoln bi bil sčasoma mords dosegel uspeh, če hi ne bila znana krogla v gledališču prezgodaj končala njegovega življenja. Istočasno je pa tudi zbolel državni tajnik Seward in je šel zaradi zdravja na neki otok danske Zapadnc Indije. Tedanji angleški tajnik za zunanje zadeve je to smatral za političen korak, in jc pripravil dansko vlado do tega, da ni hotela pozneje prodati otokov. Potem je zopet predsednik Roosevelt ponudil Danski pet miljonov za tri otoke. Roosevelt iti državni tajnik Hay sta se bila z dansko vlado popolnoma dogovorila, toda tedanji senat ni maral te kupčije in je ni odobril. Roosevelt sicer ni bil izgubil upanja, da bo senat sčasoma sprejel njegove nazore o pomenu teh otokov za Zedinjene države in je pustil vso stvar nekaj časa v iniru. Todii med tem je stopila Nemčija v akcijo. Ko je prišel nekega dne nemški cesar v Kodanj in poljubil danskega kralja Kristjana na lice, so v Zedinjcnih državah takoj vedeli, kaj to pomeni. Kmalu nato so pa Zedinjene države izvedele, da je danski parlament sklenil, da zavrže vse ponudbe Zc.dinjenih držav. Pripoveduje se, da je princ Waldemar, ki je na Danskem vso stvar pod vrhovnim nadzorstvom iu vodstvom nemškega cesarja vodil, praznoval to svojo zmago z banketom, katerega so se udeležili skoro vsi nemški diplomati. Sedaj ni verjetno, da bi bil nemški vpliv na Danskem tako močan, zlasti nima kajzer časa, da bi vodil tudi še take intrige. Iz kakšnih razlogov se opozicija sedaj tako trdovratno upira prodaji. se iz poročil še ne more natančno spoznati. Ameriška poročila pravijo, da je vse prebivalstvo na danskih zapadno-ipdijskih otokih, bodisi črnci, bodisi beli ljudje, soglasno za to, da pridejo pod oblast Zedinjenih držav. Poročila govore najbrže resnico; vpraša se le, če sc je ta želja po ameriški komandi porodila spontano med prebivalstvom, ali pa jo je zdramila ameriška agitacija. Mogoče je pač tudi prvo. Danka ne stori za te otoke nič posebnega in pravzaprav tudi nc more storiti; otočani pa nemara pričakujejo, da jim napravi nesebična Amerika kdo-ve kolik<» lepega in dobrega. Ker še niso okusili te oblasti, tudi ne vedo,'kakšna da je. Če se kupčija naposled vendar sklene, je itak bolje, da se izvrši taka transakcija z denarjem, kakor z dreadnoughti in kanom. Malopridni predsednik Francoski poslanec sodrug Brizon je pred kratkim napisal članek o Juanšikaju, bivšem kitajskem predsedniku, ter ga je priobčil v listu "Id* Bonnet Rouge". Cenzorju ni bil članek všeč. Po njegovem mnenju je bil Juanšikaj preveč podoben — francoskemu predsedniku Poinearéju. Zato ga je kon fisciral. Zoper konfiskacijo ni inogcl Brizon v vojnem času storiti nič uspešnega. Ali v zbornici ima pravico besede, in govore v parlamentu objavlja uradno državno glasilo, katerega ne more cenzor pograbiti. Brizon je torej prečital svoj članek v parla mentu, in tako je prišel v državni list in pred vso francosko javnost. Glasi se : MALOPRIDNI PREDSEDNIK. Mislim namreč na Kitajskega. Ko jc bil pred nekoliko leti izvoljen, je nekdo dejal: "Vojno nain prinese." Res na in je prinesel vojno. Bil je boren, majhen možiČek. Naši časopisi so pred kratkim tiskali njegovo sliko. Videli ste jo. Grd jc bil. Še hujše. V njegovi smešni zunanjosti se je zrcalila njegova zanikrna notranjost. Ce ne bi bilo tako, ne bi govoril o njegovi postavi, ki jc bila prav tako kratka, kakor njegove ideje, tudi ne o njegovem srcu, ki je bilo tako suho, kakor njegova kratka brada. Neusmiljena sebičnost je dajala njegovemu hladnemu pogledu nekaj trdega. Ljudje te vrste so sposobni, da žrtvujejo vso deželo in celo generacijo svojemu Jaz. Nebrzdana častilakomnost jc napihovala in nosila njegovo osebnost. Zaradi te častilakomnosti je krmil tisoč ničevnosti. Smstral se je za govornika. Ljudje so poslušali. Toda bil je votel. Smatral se je za finančnega veleutna, in nekaj časa je vzdržaval to iluzijo na dvoru. Kmalu so spoznali, da je sodil kakor slepec o barvah. Hotel je biti minister za funanje zadeve in je to dosegel; toda poslanik države belega medveda ga je — pravijo — rabil za papigo in leta 1906. je cesarica razočaranj odpustila našega Juanšikaja kot... služabnika drugih. Z devetintrideaetimi leti jc bil mandarin med mandarini vojaške kaste. Eden najlepših dni nje- DELAVEC IN POLITIKA. govega življenja je bil ta, ko mu jc nekakšna posvetna kongregaeija zelenih mandarinov dovolila, da jc s trioglatim, z belimi peresi okrašenim klobukom sedel mednje. Njegova nečim urnost se je razvila na račun njegovega poguma. Ob najmanjši nevarnosti se je skril v svoji kleti. Ves v skrbeh za svojo popularnost je vpeljal v kitajski republiki zopet cc-sarsko cenzuro in se odločno zagradil zanjo. Z namenom, da prepotuje pokrajine svoje države, je hotel nesrečni prezident skriti svojo raz-košnost in svoje borno telo pod gizdavostjo odstavljenih cesarjev. , Iii za te pozlačene krpe, za svojo ničemurnost in slavo je ta predsednik "lahkega srca" izdal republiko, služil reakciji in kopal svojo domovino v krvi. Ljudsvit XVI. je nekoč pri nas storil ravno to. Oti je bil naš prvi "malopridni predsednik". Nacionalni konvent mu je dal to 21. januarja 1793 razumeti. Ali od tega časa smo na Francoskem izgubili navado takih "tnalo trdih operacij." Danes je malopridni predsednik le še za padlo solnee. Živela republika! Dol z reakcijo! Malopridni predsetfhik je mrtev. Dol z meščansko vojno! Slava miru!",.. Cenzorju sc ne niore zameriti, da je videl v tej sliki, dasi res predstavlja Juanšikaja, toliko podobnosti z monsieur Poincarejem. Ce se izbriše ime Juanšikaj, se portret res lshko popolnoma porabi za sedanjega francoskega prezi-denta. Nekaj podobnega se je pa svoj čas zgodilo tudi na Dunaju. Ondotna "Arbeiter Zeitung'' je objavila članek z naslovom "Goremijkin", ko jc bil ta mož ruski ministrski predsednik in je imel spor z dumo. Cenzura je zaplenila ves čla-neko od naslova do zadnje pike. Uredništvo je ugovarjalo, češ. da opis ruskega ministrskega predsednika, tudi če je neprijazen, ne more biti vzrok za konfiskacijo v Avstriji. Cenzor se je pa porogljivo nasmehnil in modro odgovoril: MOo-remijkinl Jaz že vem, na koga je Arbeiter Zeitung mislila..." V političnem življenju sedanje-ga časa atoje po vsem civilizira • nem svetu parlamenti v ospredju in igra parlamentarizem najvsž« nejao vlogo. Brez natančnega poznavanja parlamentarnih institucij ostane človek vsled tega pravi tujec v politiki. Tudi o svojem lastnem položaju v družbi ne more dobiti jasnega pojtna. Najvažnejši dogodki mu ostanejo ne-umevni. Časopisje, ki poroča o parlamentarnem delu in parla • raentarnih bojih, mu je previsoko, pretežko in vsled tega neplodno in nezanimivo. Posledice takega neznanja so pa jako žalostne in opazujemo jih posebno lahko med Slovenci. Politika je danea vsakdanji kruh za vsakega človeka; nekdaj je bila le potica za razne veljake in odličnjake. Vsako, torej tudi politično znanje se je smatralo za privilegij pleinenitašev in bogatinov. Polagoma se je pa razširilo spoznanje, da posega politika v življenje vsega ljudstva iu da j« navsezadnje tudi odvisna od ljudstva. V svojem jedru ni politika nič drugega kakor gospodarstvu celote in velikih skupin: Države, dežele, občin itd. Gospodarstvo pa je podlaga vsega družabnega življenja in vseh njegovih pojavov. Ne brigati se za politiko je to-rej greh nad samim -seboj in nad svojimi. Kdor se ne briga za politiko, tudi ne more vplivati nanjo. Pač pa jo vodijo tisti, ki se vedoina in namenoma ha v i jo ž njo, a vodijo jo »seveda sami sebi v korist. Čim več pa hočejo koristiti sebi, temveč morajo škodovati drugim, namreč tistim, ki ne morejo odločevati, ker se ne brigajo. Na žalost je med našim ljudstvom še velikansko število onih, ki ne poznajo politike. Večinoma si mislijo: "Gospodje, ki so za to, bodo že opravili." Vidi se pa, da^4gospodje, ki so za to", vendar ne opravijo, kakor bi želelo ljudstvo, oziroma kakor bi koristilo ljudstvu. Vzemimo na primer davke. Sicer jih menda nihče nc plačuje posebno rad, vendar pa ljudje vsaj nekam temno vedo, da mora vsaka skupnost, tudi država, dežela itd. imeti dohodke in vire zanje. Toda kdo da določa davke, način ohdačenja, razvrstitev bremen itd., to je ve-| liliki večin» nejasno in jčlovek, ki občuje z ljudstvom, se mora čuditi, če posluša, kako si pogosto m a ljudje ne le v hribih, ampak celo v mestu razlagajo taka vpraša -nja. Tisoč in tisoč glav še misli, da predpisuje v Avstriji cesar, v Ameriki pa predsednik . davke, drugi znajo povedati, da jih za -| hteva davkarija, nekateri govore kar o "gospodih", in morda največ je tistih, ki sploh ne razmišljajo o tetn. Vsekakor pritrdijo ljudje, če jim kdo razlaga, da so davki potrebni. in to je naravno v času, ko je vsako gospodarstvo brez denarja nemogoče. Toda kdo bi se upal trditi, da so bremena in koristi davkov razdeljeni po resničnih ljudskih potrebah? Z nobeno rečjo ni ljudstvo tako nezadovoljno kakor z davki; a prav malo je takih, ki vedo, da imajo vpliv na to in da bi sami lahko odločali, kako da se imajo davki plačevati in kako porabiti. Kakor s tem, je pa tudi z drugimi javnimi vprašanji. Ljudstvo ne pozna politike, se ne zanima zanjo, jo prepušča "tistim, ki so zs to poklicani" iu posledica je, da se vodi politika proti ljudstvu in proti njega resničnim interesom. Politično neznanje je največji politični sovražnik ljudstva. Urad sa delavsko varstvo. Senatni odsek za pouk in delo je priporočil senatu v svojem poročilu, naj se v vladnem oddelku za delo ustanovi poseben urad za delavsko varstvo. Naloga tega urada naj hi bila preiskovanje in poročanje o vseh varnostnih napravah za delavce, izvzemši one na železnicah. Te naj bi bile po odsekovem predlogu prepuščene meddržavni trgovinski zvezi. Bil bi rcn čas, da se ukrene v Ameriki neksj resničnejšega za delavsko varstvo, kakor doslej. Če so Zedinjene države v nekaterih ozirih prekosile evropske države, jih gotovo niso glede na delavsko varstvo. Tu so zelo zaostale. Izza tistih ¿ssov, ko jc človek bival po brlogih, ki jih je napravila priroda, pač ne i namenom, da bi ljudem služili za stanovanja., p« do da našnjih dni, se je na svetu resnično mnogo izprc-menilo. Polagoma, skoraj neopaženo se je izprc-ininjalo, ali vsota vseh Izpremeinb je tako velikanska, da je sedanje življenje ljudi komaj se podobno nekdanjemu. Treba je le premisliti, kaj je vse izumil in pridobil človek v neštetih tisočletjih, ki so minila, odkar je prvo bitje začelo hoditi po dveh nogah in iztezati dvoje rok. Prav toliko je nekdaj imel človek kolikor ž val :Kar mu je dajala priroda sama. Našel je najsirovejšo hrano. Ali že obleke ni izdelovala nobena prirodna sila. Ustvarjala ni orodja, gradila ni hiš. Nobenih pripomočkov ni bilo, da bi bil mogel človek shranjevati pridobljene izkušnje iu jih oddajati poznejšim generacijam. Kakor ni človek imel ne srajce ne čevljev, tako tudi ne črnila ne knjig. ■ Težko nam je danes zamisliti življenje prvih ljudi in nijh jmlozaj na svetu. Učenjaki iščejo primerov med takozvauiiui divjaki. Ali pravih divjakov dandanes ni skoraj nikjer na zemlji. Tisti, ki jih Evropejec ali Aiuerikanec navadno tako imenuje, ne zaslužijo tega zaničevalncga naslova. Tudi če nimajo naše kulture, naših Vseučilišč, naših topov, bojnih ladij, vendar nimamo pravice, da bi jim kar odrekali kulturo, ker imajo pač svojo. Mnoga amerikanaka plemena, ki so jih osvo-jevalci in priseljenci iz K v rope uničili, so stala kulturno celo izredno visoko, v marsikaterem (»žiru višje kakor njih zatiralci. Kitajska kultura je popolnoma različna od francoske in nemške, toda velika in temeljita je vendar. In niti o zamorcih se ne more reči, da so brez kulture, pelo o tistih ne, ki stoje na najnižji stopnji. Družabno življenje imajo urejeno, seveda po svoje, zemljo znajo obdelovati, nauk imao in vero — če sc to smatra za znamenje kulture — tudi orožje znajo sukati po gotovih pravilih. Na nekem otoku v Tihem morju so baje zasledili pleme, ki živi še popolnoma divje življenje in tudi nekod na Kitajskem pravijo, da prebiva še tak rod, a natančnega se ne ve o teh-ljudeh sko. raj nič, ker so tako plašni, da je bilo poslej skoraj vsako opazovanje nemogoče. Toda na različnih stopnjah kulture stoje različni narodi pač. In znanost, ki opazuje njih različne uredbe in šege, vsaj lahko primerja in izvaja posledice. Tudi izkopinc pračloveških ostankov omogočajo, da se sklepa o življenju prvotnih ljudi v davnini, ki jo človeški um komaj doseže. Kakšna velikanska razlika! Da se je človek sam izpremcnil, ne more dandanes nihče več utajiti. Norčevali so sc iz " pitekantropoaa" — opič-nega človeka —. ki je po mnenju nekega resnega učenjaka živel na otoku .lava. Tisti pitenkantro-pos je danes znanstveno preiskan in določen kot bitje, ki je stalo med opico in človekom. Ali kdo bi danes mogel reči, da ne kažejo človeške kosti, ki jih je profesor Kramherger (lorjanovič našel na Krapiui, očitne opične anake? In kdo bi mogel to zanikati o poznejših podobnih najdbah na Francoskem, v Ameriki iu pred nedavnim na britanskih otokih f Današnji človek in tisti, ki je živci pred par stotisoč leti, sc razlikujeta kakor noč iu dan. In vendar sta oba človeka! • Ali kako se šele razlikuje zunanje in notranje življenje modernega človeka in prvih ljudi! Ce se zaimisliino v te velikanske, neizrecne razlike, nas morajo obhajati čuvstva, katerim ne moremo dati imena. Kakor živalsko krdelo se je klatila tolpa dvonožcev po zemlji, polna strahu in nezaupljivosti. Njene misli niso segale dalje kakor potrebe želodca iu obrambe golega življenja, golega v najpopolnejšem smislu beaedc. Iz grla se je tcin bitjem izvijalo nekoliko komaj razločnih glasov. Sovražniki so jih obdajali vsepovsod, priroda jim je nastavljala pasti, nevarnost jim je zijala na vseh koncih iu krajih v oči. To življenje, polno uajkrutejših, neusmiljenih bojev z zverinami, z drugimi tolpami, 7. nerazumljivimi prirodnimi silami, je bilo res divje, živalsko. In danes? ... Ta zemlja, nekdaj po našem pojmovanju pusta, je obdelana, kjerkoli živi človek. Povsod vasi in mesta, po njih palače, eerkve, vsakovrstna vseučilišča, bolnice, delavnice, tovarne, vojašnice. Vsa zemlja je preprežcua z železu 1-e uni, z žicami za brzojavni iu telefonski promet, po vseh morjih velikanski parobrodi, nepretrgane zveze vsega sveta od enega konca do drugega, avtomobili po cestah, letalni stroji po zraku, družba urejena na podlagi velikanske, vse življenje obsegajoče organizacije in zakonov. Ljudje govore čudovito različne jezike, ki lahko izražajo vsako misel ¡11 vjamejo celo fantazije v besede. Vse izkušnje, vse znanje neštetih generacij je zbrano v knjižnicah, v arhivih, da si ga novi rod lahko prilasti in nadaljuje tam, kjer je prenehal stari. Tisočeri pripomočki, čudoviti stroji, v svojem sestavu podobni umnim bitjem, neskončno povečavajo plodovitost dela, ki dannadau ustvarja neprecenljiva bogastva; premagovanje prirodc kjer jc njena trma največja, prodiranje v njene skrivnosti, izumi dajejo življenju neprenehoma nove možnosti. Človek zna premagovati najso-vražuejše bolezni, odvračati grozečo smrt, pa tudi uničevati bolj grozno kakor sovražni bogovi starih časov. Cez največje reke in najglobokejše prepade zna graditi mostove, pa jih tudi hipoma raz-devati. Odganjati zna nalezljive koze in kolero od svojih hiš, ali tudi ubijati zna ljudi na kilometrske daljave*Pota zvezd, k» sc prikazujejo enkrat v stoletju, zna meriti kakor vaško pot in njivo in v umetnosti sc dviguje do božanskih višav. Nekdaj in danes I Kakšna vrtoglava razda . Ija, kakšna ne izrecna razlika! Vanjo se zamislimo, pa če bo tudi naš jezik preslab, bomo vendar razumeli, kaj jc — napredek. Najhujša mora delavstva v kapitalistični družbi je v materijalnem oziru brezposelnost. Kakor Darnoklejcv meč, viseč na tanki uiti, preti neprenehoma delavcu in provzročuje največjo ue-stalnost in nesiguruost njegovega življenja. Brez-poselnoht otežčuje delavsko organizacijo, ona ogrožuje njegov gospodarski obstanek in ovira njegove boje. Brezposelnost ustvarja ogromno rezervno armado delavstva, s katero žuga kapitalizem vposleniiu delavcem, če zahtevajo kakšno izboljšanje svojega položaja. Iz te rezervne armade pndajo neprestano posamezniki v najglohokejšo bedo, v takozvani zalumpani proletarijat, iz katerega navadno ni več rešitve. Brezposeluoat de-moralizira iu ustvarja zločinec. Tisošerim brani brezposelnost najskromnejše kulturne užitke, pa pospešuje z gmotno obenem tudi duševno bedo. Narodom krade pridne roke in sposobne duhove, pa je vsled tega bič ne h* zaMelavstvo, ampak za človeštvo sploh. Posledicc brezposelnosti so materijalno in moralno strašne za delavski razred, za narode, za vso človeško družbo. Morah» se je vsled tega prej ali slej zgoditi, da spregovori o tej šibi božji delavska interiiacionala. In zgodilo sc jc na kodanjskciu kongresu. Zbor je sprejel sledečo resolucijo: "Kongres konstatira, da je brezposelnost neločljiva «hI kapitalističnega načina proizvajanja in da izgine le s tem obenem. V sistemu kapitalistične produkcije ne more torej iti za odstranitev brezposelnosti, ampak le za zmanjšanje in za ublažitev njenih posledic. Kongres zahteva splošno ohligatno oskrbo biczposelnih, ki jo imajo opravljati delavske or-ganizacijc. Stroške imajo nositi posestniki delavnih sredstev. Zastopniki delavskega razreda imajo zahtevati od javnih oblasti: 1. Da sc natančno in pravilno vodi in ugotavlja statistika brezposelnosti. 2. Da razpišejo v svojem obsegu za brezposelne zadostna dela za silo, rti da se za taka dela plačujejo mezde, ki jih priznavajo strokovne organizacije. M. Da se dovolijo ob času krize blagajnam za brezposelnost izredne podpore. 4. Nobena podpora, ki.se da brezposelnim v katerikoli obliki, ne sine prikrajšati njihovih političnih pravic. .*». Uvesti iu podpirati se imajo naprave z m izkazovanje dela, v katerih imajo strokovne organizacije varovati svobodo in interese delavcev. G. Z zakonskim določbami sc ima skrajšati j delovni čas. 7. Dokler se ne izvrši splošno, javno postavno, obligatorno podpiranje brezposelnih, imajo javne obli,isti finančno pospeševati strokovne na-j, prave za podpiranje brezposelnih. Taka podpora ne »me na iioImmi način ovirati neodvisnosti strokovnih orgauizacij. Tak je bil sklep mednarodnega socialističnega kongresa. Da je brezposelnost huda socialna bolezen, čutijo na svoji koži delavci. Ampak njene posledice ho vendar nevarne tudi drugim faktorjem in delom človeške družbe; z vpraša njem brezposelnosti se havijo radi tega tudi mnogi meščanski sociologi in njihove študije tvorijo že obširno biblioteko. Tudi nekatere vlade so sc polagoma približale problemu in si belijo glave, kako bi sc dal rc šiti. (Jotovo je torej, da bi se dalo o brezposelnosti reči mnogo več, nego je izrekla kongresov a resolucija. Toda socialistični kongres nima namena, iu naloge, kazati •meščanskim sociologom pota, iu nevarnosti, katere prete privilegiranim slojem, so lastna skrb privilegirancev. Važno in potrebno je pa bilo, da je kongres izrekel, kar jc povedano v prvi točki. Človekoljubi v meščanski družbi sc neprenehoma ukvarjajo s starim nemogočim problemom: Kaj storiti, da bo volk sit in koza cela. Odpraviti brezposelnost, pa ohraniti kapitalistično družbo, kakor bi radi meščanski sociologi, je nemogoče, kajti razlogi brezposelnosti tiče v temeljnih uredbah družbe, ki jc osnovana na podlagi privatne lastnine in privatno kapitalističnega izdelovanja blaga. Da Izgine brezposelnost, mor# izginiti kapitalistična družba in se mora preurediti vse go-spbdarsko življenje tako, kakor uči socializem: Ustanoviti se mora vesoljna družba, ki je sama lastnica produktivnih sredstev ter urcjevalka dela po potrebah družbe. Boj proti brezposelnosti je torej naloga delavstva. S svojo organizacijo si ima delavstvo pridobiti odločevalno in izvrševalno politično moč, da more organizirati delo na socialni podlagi. Kadar sc to zgodi, ho konce brezposelnosti in njenih strahot, pa nikdar prej ne. In če delavci spoznavajo, da je brezposelnost mora in pogostoma njih pogin, morajo tudi spoznavati, da je njihova neizogibna dolžnost, privesti svojo organizacijo do skrajne popolnosti. V Ameriki se je zelo bati, da pride po sedanji prosperiteti silna kriza; vprašanje brezposelnosti jc zato prav sedaj pereče. Število vojakov, ki so oslepeli, cenijo v Avstriji na KO,(MM>. V drugih državah najbrze ne bo bolje. Kvropa bo torej po vojni imela cel narod slepcev. Na Japonskem je bilo nekoliko poslancev obsojenih, ker so sc dali od municijskih in orožnih tovarnarjev podkupiti, da bi glasovali za velik vojaški proračun in za pomnožitev vojske. Ce bi povsod zapirali podkupljene poslance, bi se mar-sikod vojaški proračuni prokleto skrčili! Pa tudi marsikateri drugi izdatki. V Indiji ni revolucije Mnogo sc je že pisalo o dvojni morali, ki obstaja poglavitno v tem, da obsoja človek kakšno dejanje za nepošteno, če ga izvrši kdo drugi, smatra pa za povsem praviliui, če stori sam isto. Dvojna morala jc lahko individualna ali pa skupinska, n. pr. razredna, spolna i. t. d. Od ženske n. pr. zahteva nuški, da naj pride v zakon, kakor da ni zuala do svatbe niti razlikovati spolov, sam se pa šteje tem imenitnejšega, čim več izkušenj ima. O priri/kovnjači špekulant ua borzi v enem dnevu celo premoženje in spravi s tem drugega na nič, jc ženialen finančnik; če ukrade 11 ¡emu kdo listnico s par deachtki, jc nesramen tat. Taka dvojna morala se kaže tudi v ravnanju visokih vlad, in prav sedanja vojna je tudi v tem oziru zelo poučna. (V je kaj obžalovati, je le to, da jc ljudstvo ravno vsled splošnega pretepa narodov tako zaposleno, deloma v zakopih, deloma pa z vsakdanjimi skrbmi, da ne more kritično zasledovati vseh teli zanimivih pojavov. Toda kar brrz vsakega učinka lo vendar ne pojd" mimo ljudstva. Za vse, kar se godi, le ne more biti slepo, in ko mine vojna, ga bodo razmere silile misliti. Vsaka vlada stoji na stališču legalnosti: Kar je, je zakonito; kdor sc trudi, da bi izpremcnil, kar je, jc puntar, to se pravi zločinec Rcvolu-cja jc hudobija * 11 vlada ima pravico, da jo potlači z vsemi sredstvi. Ravno vojna poka sicer strahovito po načelu legalnosti. Z njo je zakonitost skrčena skoraj na nič. Vojna hoče šiloma izpremeniti, kar jc. V tc 111 je povsem enaka revoluciji. __ Tesla častite legalne vlade so sedaj navdušene tudi za revolucijo samo. Namreč — za revo lucijo v sovražnikovi deželi. To jc njih dvojna morala. Nemčija jc bila vsa blažena, ko jc slišala o revolti na Irskem, 111 kakor so nas poučili Licbkncehtovi govori, jc sama imela prste vmes. Revolucija sc smatra v Berlinu za imenitno reč, „ko — izbruhne v Dublinu. V Berlinu sc postavlja dr. Liebkncrht pred vojno sodišče kot velc-izdajalcc, le ker je 1. maja demonstriral za mir. Anglija jc obsodila celo gručo irskih vstašev na V Oklahomi, kjer vladajo ljubi demokrati. *«> hoteli vtihotapiti v državno ustavo prav "demokratičen" dodatek, po katerem bi imeli volilno pravico le tisti državljani, ki znajo citati in pi -sati. To je seveda zelo pošteno; najprej sc vzame delavskim otrokom možnost, da bi sc kaj naučili, kadar dorastejo, sc jim pa vzame politična viea. Doslej so bili demokratom nenismeni v«»-lilci povsem všeč; računali so, da jih bodo tem lože vodili za nos, čim bolj bodo nevedni. Ali v Oklahomi se je začel širiti socializem; stranka raste in je dosegla tudi nepismene delavce. Bilo Arabiji vzbuja njeno srčno veselje. Najmanjša beseda, ki ni črnorumena, spravi človeka v Avstriji lahko na vislice; z razkošnimi čuvstvi beleži Avstrija vsako vest o nezadovoljnosti na Ruskem. Poljski ali ruainski rebeli, ki se hočejo boriti proti Avstriji, dobe od Rusije lahko orožje in municijo iu oficirje; poljske vstaše, ki se bojujejo proti Rusiji, je Avstrija organizirala in oborožila. Lojalni državljani, ki niso od safne vdanosti do svojih vlad izgubili vse pameti, bodo po vojni strmeli, ko bmlo spoznali, kako so vsi zastopniki svete legalnosti pospeševali in ščitili revolucijo, dočim so jo obenem preklinjali iu preganjali. Iu rc s° bodo poučili, da presojajo tudi vladajoči revolucijo lc po tem, če jim koristi ali škoduje, IhkIo morda spoznali, da jc revolucija tudi za ljudstvo dobra in poštena, če si more z njo pridobiti svobodo. Vsaj tisti sveti strah, tisto zaničevanje revolucije, ki .je doslej dičilo lojalne državljane, utegne izginiti. Centralne zaveznice, Nemčija, Avstrija in Turčija, so dolg(» pričakovale velike reči od revoluciji1 v Indiji, katero so tmatrala za neizogibno. Kakor kaže dveletna izkušnja, jih je upanje zelo prevarilo. Neki ameriški časnikarski poročevalec, ki jc govoril z indijskim serdarjem Daldžit Singoni, pravi, da mu je ta o položaju v Indiji dejal sledeče: "Niti najmanjše nevarnosti ni, da bi v Indiji izbruhnila kakšna revolucija. Ravnokar sem sc vrnil s potovanja po vsej Indiji in lahko mirno in brez pomisleka pravim, da jč 98 odstotkov prebivalcev lojalnih napram angleški vladi iu angleškemu kraljestvu. To jc tudi povsem razumljivo, kajti v Indiji ni hib» še nikdar take prosperitetc kot jc dandanes in ljudstvo noče, da bi sc to blagostanje končalo. Dežela jc ml dne d*» dne bogatejša, zlasti poljedelski krogi so si zelo opomogli; iz teh krogov pa indijsko ljudstvo malone obstoja. Da jc tako, so največ pripomogli dolgi prekopi, smrt in jih velik del res dala usmrtiti; revolta v železnice, ceste iu druge prometne zveze, ki jih je Indija dobila, odkar je pod angleško vlado. je težko delo, ali česar ni mogla stranka opraviti s tipkani» besedo, jc kolikor mogoče nadomestila z govorjeno. I11 zdaj jc demokratov strah. Zato so hoteli zmanjašti število volilccv. Toda socialistična stranka jc bila na straži in jc dokazala, da tudi manjšina z eneržijo včasi la hl2 aretiranih in zaprtih, ker so jih sumili, da so v zvezi s kakšnim revolucionarnim gibanjem. Približno polovica teh je bila že izpuščena, druga polovica pa še čaka zaslišanja. Indija jc pokazala svojo vdanost do Anglije tudi s tem, da se jc priglasilo zelo veliko prostovoljcev." Ne hi prisegli, da je vse dobesedno tako, kakor pripoveduje indijski velikaš. Neštete vesti, ki smo jih slišali pred vojno o razmerah v Indiji, o ondotni bedi, o zanemarjenosti prebivalstva, »» periodični lakoti, o kugi it. d., niso mogle biti vse iz trte izvite. Prihajale niso le iw| sovražnikov Anglije, ampak velik del teh opisov smo imeli od Angležev samih. Celo na mednarodne socialistične kongrese so prihajali indijski zastopniki prosit pomoči. Tudi tekom vojne ni bilo vse tako blago iu gladko, kakor bi bilo soditi po serdarjevi izjavi. Da jc bilo v deželi več nemirov in.da so nekatere na glasovnici, česar pa volilce ob površnem eita-tiju ni opazil. To je razkrila stranka s posebnim • letakom, katerega je poslala vsakemu posameznemu volilen po pošti. I11 trud. ki je bil v to vložen. 'I je naplačan z uspehom. Na splošnem glasovanju jc bil dodatek poražen in demokratični napad na volilno pravico jc odklonjen. V Stuttgartu je ondotno deželno sodišče obsodilo sodruga Crispiena na dva meseca zapora. Zanimivo jc, zakaj sc je to zgodilo. Na nekem nejavnem shodu je bil vložil resolucijo, ki odobrava. potlačili japonski vojaki, vemo ne po nemških, temveč po japonskih poročilih. Poročila indijskih odličnjakov sploh niso zelo bister vir. Med glavna .načela angleške koloniza cijske politike spada zlasti ti», da si jc lože pridobiti posameznike za prijatelje, kakor pa maso. Z» to jc vlada rada kaj žrtvovala, da si jc kupila naklonjenost velikašev, ki so ji potem pomagali držati ljudstvo v pokorščini. Tak indijski magiuit ima včasi dvor, s katerim se marsikateri kraljevski grad ne more meriti; njegova oblast v delokrogu, ki mu je prepuščen od britakc vlade, jc absolutna; pa tudi njegovo izkoriščanje naroda je absolutno. Ravno ta sistem jc povzročil več bede. kakor vsa angleška cksploatacija. Zato je tudi razumljivo, da je večina teh velikašev popolnoma zadovoljna z angleško nadvlado. Toda res jc, da tiste velike revolucije, ki r.o jo pričakovali zlasti na Nemškem in ua Turškem ni. Tudi klic na "sveto vojno islama" ni razvnel uiohamedanskim Indijcev. Da so nemški iu turški agenti poskušali raV.dražiti ljudstvo, je gotovo, ker dokazujejo to zelo zanesljivi podatki. Uspeha vendar ni bilo. Je li to dokaz, da so razmere v Indiji tako sijajne, da si ljudstvo res ne želi nobene izpre-memhef Nikakor 11«'. Pač pa je dokaz, da je bila revolucija, uspešna revolucija, nemogoča - v Indiji kakor v drugih deželah, nemogoč« v Indiji kakor na Češkem ali v Rusiji ali na Slovenskem afi v Bosni. Da ljudstvo v Indiji še ni zrelo, bi Dcldžit Sir.gu verjeli; ne da ni Indija /.reln za avtonomijo. Saj tudi v drugih samostojnih deželah ni ljudstvo vseskozi ua enaki stopnji kulture iu zrelosti, pa so vendar lahko neodvisne. Ali za revolucijo očitno ni zrelo. In razun tega nima sredstev zanjo. Teh tudi v takih deželah nima, v katerih bi bilo morda kulturno zrelo zanjo. Ta sredstva so povsod v rokah vladajočih. To je treba spoznati in iz tega sc je treba učiti. Tarnrinjc, da ni so narodi rcbelirali. jc nezmiselno. ker je bilo rebeli ran je nemogoči). da je manjšina socialističnih posu«i»ecv odklonila vojni kredit in da se je odcepila od večine, ('ris-pien je vložil priziv na državno sodišče, ki ga je pa odbilo. Za take reči se pride sedaj na Nemškem lahko v zapor. Odkar se je pričela vojna, je v Nemčiji okrog MMI časopisov nehalo izhajati. Skoda je lc. da je bilo ravno med temi nekoliko dobrih. Ker so šteli pred vojno na Nemškem 68!»6 časopisov, jih je to. rej kljub tenm še dovolj ostalo za poneumnjeva-11 je ljudstva. PROLEfAIBO 4 D V KRTI8KM BN T SLOV. DELAVSKA 4«« M. iinM PODPORNA ZVEZA lak*r»orr kolikn nokaj Slovencev res za* bili v prvi vrsti za svoj dobiček, i 8,uži Ampak ni povedal, da je Vemo pa, «la ne moremo pričako- |Mrolt eno najdražjih mest i vati tega, «lokler gospodujejo v Ameriki. Da so tu stanovanja sil Društvo 44Zaveznik" štev. S. D. P. Z., Franklin lioro, Pa., je sklenilo na zadnji mesečni seji dne 23. julija, da se bodo vršile re-1 Ameriki kapitalistične stranke,!^ ,|raga ter jih največkrat ni dne mesečne seje odslej naprej stoječe na stališču, «la p«>šilja Bog lll0(?0<-.0 dohiti. povedal, da so tretjo nedeljo vsakega meseca, to- vse iznajdbe /a privatno profitar j tu koi(Mivori, kolodvorska skladi-rej ne več četrto, kakor doslej. sko izkoriščanje. ^ mi9\\^t polna pohištva družin, To naj člani blagovolijo vpoite- Ak«> se nova iznajdb^ obnese, in ki H() Michigau So -nalist', katerega tu najtopleje priporočam. Pred tednom dni smo imeli tu davnega gosta, Mr. llughesa, ircdscduiškcga kandidata republikanske stranke. Slavni mož je iržal tu kakih pol ducata govo - darjeni od matere narave, tako da Smrt ianj« v industriji. je premog visok od 5—10 čevljev ; Iz Harriaburga, Pa., poročajo: ali plače so tako iiiizcmc, da jih j V prvih letošnjih šestih mesecih človek nc more opisati. Dasi spa ¡jc bilo v |>cnnsylvanski industriji dumo pod organizacijo IT, M. W. of America, ne moremo «losti do seči, zato ker naša plačilna lestvi-ea poteče šele aprila 1917. Gotovo je šc mnogim čitateljem v spo minu od West Virginia štrajka leta 1913. In ravno tukaj v tem grabnu jc bila ena najgr«»znejših bitk; in od takrat je počivalo oko li 10 premogorovov, kateri, kakor se čuje, prietio v krat krni obratovati. V nekaterih že snažijo in Kakor sem od gotove strani slišal, so bile prejšnje kompanije Hroek propadle, se«laj pa je kupila rove kompanija imenom Homer •ov. Povedal naiu je o prosperio-1 r tukaj; «lasi je tu-1 udi on delavec — «la tudi on dela kaj unija, so vendar raf lične pla ' več smrtnih nesreč, kakor lani vaeh dvanajst mesecev. Glavni vzrok je ta, da je bilo mnogo več nočnega dela lu več ncizučenih delavcev vposlenih na nevarnih mestih. Nekaj je menda tudi na tem, da ae je zara«li strožjega izvrševanja predpisov naznanilo več nezgod kakor v prejšnjih letih. Tezas suše. Predlog, da naj se pri jesenskih popravljajo, tako. «la bo v krat-1 volitvah predloži na splošno gla-l\ i ■ 111 pripravljeno za delo. sovanje dodatek k državni ustavi, po katerem bi se za vso državo Tezas vpeljala prohibieija, je bil pri primarnem glasovanju sprejet s 174,435 glasovi proti 172,332. Zdi se, da bo v jeseni boj za prohibici-jo zelo oster. Vsekakor imajo suhi mnogo upanja. Ustreljen itrajkar. V St. Louisu, Mo., štrajksjo - torej "na j del a v e i n i i naj os t r a h a .¿ilne lestvice, zato ker je tudi pre- vozniki, ki ralvižajomleko. Dne --- ' tuog različen. Kar se je nični posebno dopadlo Zidnji štrajk, ki je bil tukaj le pri njem — kot zadnjič pri jima - la 1ÎM3. lahko vsak na prvi po-ikcm Teddvju — je bilo to, «la sta gled oeeni, ako se pelje po C. in O. bila moža krog in krog obdana od železnici gori o«l Point Creek Jct. policistov in sicer od konjenice ter proti naši naselbini Milburn, in od biciklistov. spozna, «la je bil boj hud, zato ker šipo, je treba takoj milice. Da ne zavlečem preveč dopisa, so Sipe pri oknih vse pobite, takoj ---V Naloga požarne brani be. ^ V Hamptrancku blizu Détroits, Mich,, kjer je baje raj za delavce, iôdnjié. Vsem «odrugom sirom J katero "so siccr dosegli po hudem štrajkajo izdelovalci ginotk. T«) ne 10. t. m. zvečer je bil eden izme«I stavkarjev, po imenu David Mi-tchell, ustreljen o«l nekega stav-kokaza. — Zaradi take reči se ka pital ¡stično časopisje ne razburja. Ce ubijejo štrajkarji kje kakšno ter porabim preveč 44Proletarče- da izgleda kot po vojnem metežu. vega" prostora, ki je tako drago Večina delavcev je bila za izbolj-3®n, končam, ter se oglasim pri &anjc. plače in priznanje unije, Amerike poztlrav! Jos. Oven. Milburn, W. Va. Cenjeno uredništvo! Namenil sem se, da tnalo opišem razmere v državi West Virginia. Dela je «l«>sti v tej državi; «launa odporu in pri njih vstrajnosti, «lasi niso dosegli, kar jim gre. Vseeno j«' pa boljše kakor tam, kjer ni | organizacije. Mislim, «la se bo «Iru-gič, to je leta 1917, spet malo po-prijelo, ako ne bodo. pri boljšali iz-lepa n«'kaj procentov1. Delavstvo bo tudi prav lahko doseglo ako bo «lan je čitati po velikih dnevnikih vstrajno, kakor je bilo v zadnjem ali kako bi s«' ž«* izrazil, v kapita , štrajku. diši posebno po raju. Se manj pa sledeče: Okrog tisoč petsto štraj-karjev in njih prijateljev se je zbralo v četrtek večer, ne da bi bili počeli kaj hmlega. Ali za' štrajkarje je že greh, če se zbero. To se v imenu presvetega reda ne sme trpeti. Ce pride kam kakšen Roosevelt, Wilson ali Hughes, pa zastavijo radovedneži in "obože- bijo de Skehov je tudi povsod veliko, valci" vse ulice tako, da se člo- II<, v Uje rečeno tistih postopačev, ka-jvek, ki hiti po opravkih, ne more ugi 50, v tretji 100 it«l. Da bi teri trgajo poštenim delavcem geniti, ni to mč hudega, (e Sal-t delavcem par centov pribolj - j kruh «>«1 ust. Taki so bili tudi tu- vation Armv s svojim» trobentami i: ......i.a: .... t„ kai «li lumteni «lelavci iih nožna- in bobni ropo«"e in zraven "poje , Papir iz bombaževe rastline. more tajiti, da spada med tiste, ki V Kvropi in v Ameriki se je pa-i imajo pomen za ves kulturni svet. pir tekom vojne silno podražil. To Iz. tega se pa tudi spoznava, kako je v naših časih huda reč. Prevelikim pesimistom, ki so začeli zaradi evropske vojne kričati, da sploh ni kulture na svetu, služi lahko vsaj nekoliko za tolažbo, «la se draginja papirja tako hudo čuti. Zakaj papir je merilo kulture. Četudi se ga počečka mnogo po nepotrebnem in mnogo naravnost na škodo, bi bil vendar člo- hlazni so na#rti, ki jih delajo se-«laj po vseh vojskujočih se «leželah za kitajske zidove, ki jih mislijo p«» vojni gra«liti okr«>g svojih na -rodov. V scilanjem sistemu so me«l narodi, oziroma med njih vladaj«>či-mi razredi nasprotja. Ali med na-ro«li so tudi vezi, ki ne ne «lajo raztrgati brez ško«le. Industrijski pro veški napreked mnogo mnogo ces, ki ga iznajde Nemec, potrebu-manjši, če ni bi bilo dovolj p!-j jejo tudi Američani in Angleži; pirja. Zedinjene «Iržave so uvedle pre- lije. Tu se išče stanovanje meseče in mesece in največkrat odide ože-njen delavec po mesečnih tructyh razočaran iz Detroita. Povedal je, kako jc lepa Fordova tovarna in kako je vse moderno urejeno. To rad verjamem. Ni pa povedal, kako se «lela, ter kako se «loJu delo pri Fordu. Kadar je aplikant poslal kakih deset pisem na For-dov 44Employment Office", pride kakšen, — m«>rda pride pravim, lističnem časopisju, da rabijo « lavsko drugi pa________. iili „a plači, tega pa ne, zakaj to1 kaj, ali pošteni delavci jih pozna in bobni ropoce m zraven bi škodovalo našim dobrotnikom flo še danes in veliko jih je, ki se da mačkam slabo prihaja, je to (?) kapitalistom in njih nikoli za priti na svitlo, «la bi jim ko- ameriška svob«»da. Ampak za dosti polni bisagi. Ti uboga de- sti ne prerahljali. Ali vseeno včl- itnjkujoče delsvce m svobode. In lavska para se le muči in garaj, si kakšnega takega gaVjevea vja- ker so se v Hamptrancku zbrah, je mejo; kaj s«' te«laj zgodi ž njim, bilo treba hitro poslati v Detroit skoraj že vsak lahko sodi, da pri- po policijo in -- požarno hrambo, de po obrazu ves bulov in zbit, da Ta je potem napravila bojno fron- drugi «lan ne vidi nič. Torej to se ------5» namerila vi«li, (la skel» ni dobro biti, in ko bi vsak tak stavkokaz vedel, kako ga zavedno delavstvo zaničuje, bi nc šel nik«di skehat. Rajši umreti, kakor nema živina, «la zaslužiš za svojo eksistenco, v mnogih sluča jih niti za življenskc potrebščine, naohratno pa žive tvoji izkorišče valci udobno življenje, imajo vsega dosti, tako da se valjajo v raz-koiju, in to vse na račun «l«*lav skih žuljev. (Hi, ubogo delavstvo! Kako la hko bi w» marsikaj ze v postavo «am...^..^ ...v,..» jfifr- coz. je tudi v korist Nemcem in J . ' . ' ... .. i , • , . . i i i iskavo /akaj se ie nanir tako no Turkom Vsak «lan notriuie no -! vpriainji — obljubi mu morda daje ali kamor ho«-e, samo «la bodo iskavo, zakaj se je papir tako po- Turkom V sak «lan potrjuje po _ Zatem te«-ejo boritelji z^ delavski razred, ka- «Irazil, da so nekateri časopisi ze tre ho solidarnosti. : . . ... A . , , , ,. . , i,. ..... zvišali cene in «la se mora o po- __— dnevi. Aplikant potrpežljivo eaka. kor socahstična stranka zahteva. pni v^hvjri npn^R Keve <,oma' kaJtl ako ,,ra,ln,k Da ne bo kateri čitateljev mi ZE^NiS^lH UKUZiU. pnkrat prJ potcm m0ra delati , HOeialiHti«rie uprave, «la pogoltnejo sami časopisi c« le, k|j„eka zeleznic za za.lnje leto. moaeocv za 34 centov na uro. ogromne gozdove. 1..........• • • ..»«•»■■»» ^■■P ■ M.«' )tom< po Aestih mesecih. Na Nemškem ne občutijo te ka pravi, da je bilo za«lnje leto za ze- , , . « -i« » • ... ... «lotu lainitete nič manj kakor v Amen ¡ lezniška podjetja najplo«lovitejse. Kakor mi je znano iz poročil, eksistira samo naš klub št. 166 na Milburn, «lasi jc v West Virginia precejšnje šte l- o i l i i n . l : i .. -i • i Da se trn pri Fordu petaki ne Vilo Slovencev, in v nekaterih na ki. Sila kola lomi. Potreba je ve-1 odkar sploh teee kakšna zcleznica , . V . i ,. . 1 , , , . i • • i » ... «laieio zastonj, ter «la je onih osem se binah precej veliko. dno gnala človeka, da jc napenjal po Ameriki. . u J/u. " "! t , , . .. , •• svoje možgane. Kakor so se Nem-! Statistika zadnjih enajstih me- »r ,trcha de,atl' t[<,1° del"V T. t0 Tukaj na Milburn nas je pr.bl. ei trudili, da nadomestijo z novimi! ^ev kaže, «la bodo celoletni do J lih k o razume vsakdo, ne da bi o- žno en «lucaK Včasi kateri pride hodki daleč presegali miljardo me»Jal- To,,ko ¥oriU' lin spet odide, zato ker se tukaj dolarjev. V računskem letu 1915.1 se v Detroitu precej dobro|8Vrt, to je delavci, vedno selijo: metodami druge reči, katerih niso zara«li vojne mogli dobiti od zu -naj, so tudi poizkušali, kako bi se prišlo na drug način do papirja. Kakor poročajo, je neki učenjak iznašel metodo, po kateri *<• lahko izdeluje papir prvega reda iz bombaževih rastlin. Ta novica je seveda tudi v Ameriki izzvala veliko pozornost. Za Zedinjene države je iz dveh razlogov velikega pomena. Prvič potr«--bujejo veliko papirja, in 6® se no va metoda obnese, jc draginja ¡n ra,p banlcrotij-ati, ako bi «lale ž«»-pomanjksnje papirja P^magino.ij^j^j«*^ kar zahtevaj«», ali pa Drugič jc v nekaterih južnih dr-jd|| morai,, na v«ak način zvišati žavah bombaž glavni pridelek. In f e»» ae more njegovo šibje |K>rabiti za izdelovanje papirja, se «ulpre sadilcem povsem nov vir dohodkov, in ns jugu se ustanovi nova, velika industrija. Senator Iloke Smith iz Georgije je v sredo naznanil, da se bo po -menil z unulniki vla«lnega poljedelskega mldelks, «la bi vla«la % primerno podporo omogočila pra k tično izvcillm nove metode. Najboljše bi bilo pač, «la bi vlada vzela izdelovsnje pspirja v so znašali dohodki železnic neklij;de!a, je r«»snica. V Detfortu izurje->ni pri«b'j«>, «Irugi gredo, čea 700,000,000 dolarjev, približno ni mehaniki, si>loh izurjeni roko- Kar nas j0 luka j siovcneev, toliko, kolikor zadnja leta sploh, delci v avtomobilrki stroki lahko smo vsi r.jani HOcialističnega klu Na vsako miljo je to leto odpadlo | 4400 dolarjev. , Meseca junija t. I. j«1 bil čisti dobiček železnic 58,103,521 do larjev proti 46,479,411 dolarjev I lanskega junija. To je očiten dokaz, «la imajo že lcznice prav, ee trdijo, «la bi mo- dobe delo. Nik«lar bi pa ne sveto-1 j)a zraV0M jp je nekaj Hrvatov, val delavcem, neznsjočim nobene j fako ,|a klul» 14 članov. Na ga roko«lelstva, da pridejo sem za zadnj¡ soji smo imeli na dnevnem delom, kajti navadno delo se tu míu tmii vo||lno kampanjo, kate sramotno nizko plača. Toliko to ¡ fa ra¡(j rosn¡(*ne agita«'ijMke pomo rej resnice o Detroitu. (",¡ seveda v finančnem oziru še Slovenska kolonija tu ni rivno' najbolj; dasi nismo bili vsi navzo-posehno močna. Nekako tri- <1«> f.j, smo vseeno pričevali vsak po štiristo. Reve se je precej pomno ¡ HVoji moči in smo nabrali skupaj žila zadnje «'ase. deset dolarjev, katere bomo po- Naš jugoslovanski socillistiíniI slali na glavni stan socialistične klub št. 114 dobro deluje. Seve1 stranke. Seveda bi morali mi «le lahk koi „ na tu jako raztresena in kjer ni gle«lali pa za «lemokratn no m re-dobre centrslizirane kolonije, je publikansko . Kakor je ze stara agitacija težka. navada, porabijo demokratje n , Kar je posebno žsl«»stno konšta republikanci velike sv«,t«- denar.,» Vsakemu čitatclju ugaja Prole- tirati, je. d« je naše glasilo 44Pr«, ra pivo ^^^^^ tarče v a majska številka. Mi bi da- let.....e" tu v Detroitu jako padlo zgodi v lm.u»u iali svojim naročnikom vsako šte-1 Ne vem, kaj jc vzrok. Nekaj seve k», «na gieoa, n* vilko tako, kakršna je msjsks, če slaba agitacija za«lnje čase, nekaj ™ propagami«). tarife. Sevc«la — tako imajo prav, kakor to železniške družbe razumejo, ki mislijo, dA bi lahko zaslužile tudi tri milja rde na leto, pa vendar ne bi smeli dobiti uslnž -betici nobene drobtine mi tega. nb št. 114 ftobro «letuje. ïseve strsnse. ncv«-«ia m«»««.. .... ... lik«» bi bil še dvakrat večji. Tež j lavei gledati in prispevati za svo-„*.a je, ker je Hovenska nasclbi- jo listno stranko, kapitalisti b«»ga ognjj» tukaj v NVest Virginia, ali ne va 1 gascev. Ne pravimo, «la je to pobit» nobenega sem, «la bi rekel, ta j sehno hudo, ka.lar kižc-toplomer me je spravil, «la bi ga hudič vzel. 100 stopinj, zlasti če so štrajkarji Delo je t «»ž k o, zraven pa še slaba i tako navihani, «la pridejo v kopll-plača. Ne rečem pa, da se ne za.! nih opravah. Ka«lar je živo srebro služi, in tinli prav dobro; sli nej nekoliko stopinj pod "zero", jc vsi. Takih je le nekaj. to seveda «lruga r«>č. Kavno «lanes, ko to pišem, nas Ali ne glede na to. kaj je pri- je zapustilo šest Slovencev; re- jetno in neprijetno pri vodi, je ta- kli so mi, «la gmlo v Pcnnsilvinio. Vsak je svoj gospodar, kamor ho-ec, t je gr«;. Tudi jaz ^ain želim, «la bi sc kam drugam preselil ko _ . bo mogoče. Naši ljudje tudi zat«> rabi policije zoper štrajlcarje. Zelo potrebna bo tudi akcija proti takemu izrabljanju požarnih hramb. ko postopanje proti štrajkarjem poniževalno. In po kakšni pravici sc smejo štrajkarji žaliti* Mnogo protestov je že bilo proti ne morejo tukaj ostati, ker je država suha. l)elav«'c si ra«l privošči ["•ašo pive, k«> pride z mukotrpnega ilela. In tukaj ga ni. Horitelj za socialistične ideje. Anton Stražiier Žaloaten konec Napoleonov* matore. Yukon, Pa. I*o vsej Ameriki se vidijo zna menja, «la so se začeli delavci za-veilati svojega p«d«žaja in spoznavati p«»trebo organizacije. Odpirajo se jim oči, da v sedanjih težkih razrednih bojih ne zadostujejo strokovne in podporne organiza «•¡je, ampak da nam je treba tudi politične. Tudi slovenski delavci v .luko- Le malokomu so znane tragifne razmere, v katerih je preživela svoje zadnje dneve mati velikega Korza. Stanovala je zadnja tri leta svojega iivljcnja v neki podstrešni izbi v tretji etagi palače Pamphili v Rimu. Ena izmed njenih sinah je bila avstrijska vojvodinja ter velika vojvodinja Parmska in Guastallska, druga sinaha pa je imela za očeta virtemberškega kralja. Toda te hčere so popolnoma zapustile staro ieno, kakor tudi njeni sinovi, ki so skrbeli v prvi vrsti za to, da so si ukrepili svojo eksistenco. Njena edina druiba je hila neka postrei-nica in neki sluga. Zadnji, z Imenom nu niso ostali v večnem spanju; borili so se. «lokler niso dosegli oVoachino Plezzi je prišel nekega dne Jugoslovanski socialistični klub, na jdej0f da b in sedaj ga nameravajo tudi po-i dem za denar. kazal staro ieno Iju-V ta namen je stopil bi se za vse leto naročilo toliko odjemalcev kolikor za msjsko izdajo. pa, ker *e naši rojaki premalo o grevajo za noeiallstično misel. Na zadnji klubovi seji se jc o tem rsz- Knkor sem že v začetku omenil, potrebujejo vc«lno dosti delavcev, in tudi premogorovi so precej ob- spešiti, kolikor je v njihovi moči. Klub j«* seveda šele ustanovljen in vsle«! tega v slabem finančnem položaju. Za sedaj si ne more naprtiti za agitacijo nikakršnih stroškov. P«»vabljena sta pa od bližnjih klubov štev. 63. in 69. so-druga John Tcreelj in Anton Ko-«Irie, tla obiš«T»eta «Ine 19. avgusta t. 1. rojake v Jnkonu in jim razložita potrebo organizacije in po-men politične stranke. j yMai< trenutek prihaja kakšno Sestanek bo 19. avgusta ob pol poročilo, da je kdo izmed mobili-sedmih zvečer v novem Delav - t|ranih miličarjev dezertiral. In v zvezo z nekaterimi hoteli, ki so pošiljali k njemu tujce in dobivali za to gotovo odškodnino. Vedno, kadar se je nabrala večja skupina radovednežev, je odprl Gioachino Plezza spalnice Laetitije Ramolino ter izblebetal skrbno naučeni komentar, medtem ko je uboga starka, mati velikega Napoleona, ležala brez pomoči v največji i bedi na postelji. Ob neki taki priliki |e tudi umrla. skem domu v Jukonii, in je pričakovati, «la porabijo rojaki to pri- vendar je vsa mohilizaeija kvečjemu kaj takega kakor v evrnp liko in se zbero v čim obilnejšem „kih doželah orožne vaje. Ksj bi številu. Jole bilo, ako bi bila igra resna in Proletarski pozdrav in na svi * bi frčale krogle in «»kwplodirsli denje! Anton Kodrič. šrspneli nad glavami? .............MM; || StranKa ! !>m»>mim>m>himimi) TAJNIKOM JU008L. 800IAL. KLUBOV NA ZNANJE. V kratkem dobe klubi glasovnice za glasovanje o •traukini platformi in programu in za gla- Kovanj«* o odpoklicu aodr. Iter-g««rja kot člana ekHckutive. Tajniki naj vrnejo glasovnice v kraj, odkoder so bile poslane,|Igvci, na ta dan, vsi na plan. Kcrjdclnvskcgu rr.zrcdn in boj r.n v času, ki je naziiaČeii na glasovnici. Na glavni stan ni pošiljati ?A WAUUOAN IN NORTH CrtlCAOO, ILL Slov. soe. klub |tv. 45 v \Vuu-keKan, III. tem potom uljudno naznanja slovenskimi delavcem v \Vaukeganu in ijforth t'hicngo. da isti priredi y nedeljo, to je 20. avgusta velik piknik na ajrioftno znani rranclnovi farmi. Na pikniku PXOLKTABKC stranke. Oospodje okrog 1'Bluse V i »*>dr. Haus poroča o »lat«« fina« 'se bodo inendil vertdar SC spoiwlt ! «'Je1»»» »»■«j«» " Proletarea Pravi, njali lanskih volitev, ko sti *'Slo-ga" iu "flev. Amerika" podpirali eno in isto strank«», in priporočali slovenskim volilceni naj gla sujejo /u nemikega kapitalista proti slovenskemu delavskemu kandidatu ! Preklinjanje vere in IhmJc govoril sodrug Filip Godina duhovnikov ne spada v delokrog iz Chieage. Cisti dobiček je name- socialistične stranke. Naloga naš* njen v podporo stfvkarjcm. I>e- socialistične stranke je, izobrazba ghsovuic. Tajništvo J. 8. Z. Važno za jugosl. socialistične klube v državi Ohio. Klubi v državi Obio, ki Se nimajo charterja, naj to takoj naznanijo tajništvu zveze, da jim ga izp«»sluje. Charter mora biti izdan po okrajni ali okrožni — v drugem slučaju po državni orga- poznamo tudi katekizem, zato spodarsko nam se Žiher vrjame, «la se hoče podpirajo iiio držati goap«)dove zapovedi ki pri njenem delu so socialisti Vsi se glasi: Lačne nasititi iu žejne kateri podpirajo napojili. stranke so njeni sovražniki, pp Odbor. !naj si bodo to katoliško-demu» krotski gospodje pri "Slogi" ali pa ueo«lvisno-deun)kratski zagovorniki kapitalizma pri "(Mev, i« ima liat okrog $400.00 dolga, na bnu k«h pa le par »to dolarjev, katere pa morajo biti tatu, d* je mogoče drjtati r. baakaiui Pekova! račuu. Omenja, «la ii/ia »lov. sekcija de^uiee, kateie lahko Zveza otlkupi ali pa če ponudi deimr. po daljši razpravi *«• ua predlog *odr. 1'oloviae ji dodatkom tajnika, zaključi, blatenje da po poaodi 41 Proletarcu" $400.00, slovensk» sekcija pa da Zvezi za po ■ofttvo 40 delni«. — Končno se i/.voli *e odbor, ki Ima nalogo delati na to, dn se v sporazumu z dlrektorijem J. I). T. 1). razpasti druiba. ki izdaja " i 'role tarča ". V ta odbor ao izvoljeni ZA LA SALLE, ILL. Slov. soc. klub št v. 4 v La Salle. Ameriki". 111. prirnli v nedeljo «lue 20. avgusta popohlan velik "basket piknik" na navadnem prostoru, nizaciji. Kjer ne obstoji okrajna 'to je zadaj za bolnišnico. Ol» uri svobodo. Vsi kateri socialistični» slrallkO | ««drugi Polovjnu, l>ubrav»e in Mrgole. Tajnik Petrieh vprgia »odr. Cvetko-kapitalistične | vo, če sedaj lahko zopet prevzame mesto pomočnika, nakar Cvetkov izjavi, d u lahko, 'to «e vzame na znanje. O lede načrta strankine platforme, o kateri ima članstvo glasovati, ae po daljfti debati zaključi «oglasno, da se tiska platforma v listih brez komentarja, debate o nji in razprave pa vo dijo lahko člani v klubih. Zaključek seje. M. Dimich, t. 4. zapisniku r. Nervozni ljudje nam bo4o hvaleini. ako jim nazaaruino. da ao ,rn bo zdrovk čudovito ibojjialo m iivievje pokropilo — ako uilvajo SEVERAS NERVOTON f (Severov Nervoton) takoj na prvi prikaz livčne no-prilika. To zdravilo ja bilo le popolnoma prašku« leno Ur jo bkatalo svojo vrednost pri zdravljeni! živčnih noprilik. Donala hitro olajibo v slučajih # DUŠEVNE POTRTOSTI, NESPEČNOSTI AU 1NSOMNIJE, ŽIVČNE ONEMOGLOSTI, HISTERIJE AU NERV0ZN08TI. Ona $1.00 Torej g«>spodje pri "Slogi" kadar Ixxlete zopet pisali proteste in resolucije, pustite socialiste na stran, in udarite samo po svojih Pilite po nai cirkular: "SEVEROV NERVOTON. — Kdaj In kako ga rabiti. Razpotiljamo ga zastonj. Etbin Kristan, urednik Proletar- ali okrožna (County) organizacija, izdaje charter klubom držav- a^PPPI tajništvu, nekateri klubi še m utajo Charterja, zato je potrebno, I za družino, za Kaiiice 50e da se store koraki, da gu dobč. popoldan prične govoriti sodrug političnih pristaših. Člani slov. soc. kluba št. 27. a organizacija. Kolikor je znano k*. Za njim nastopijo še različni liništv«! nekateri klubi še ni- <*ntgi govorniki. Vstopnina je 75c ZASTOPNIKI PROLETARCA LISTNICA UPRAVNIÄTVA. Naročnike prosimo, da naj raz-rijudno vabimo vse «lelavce iz j ločno pišejo p«>štna imena. Pred ARIZONA. LoweU In okolica: William Krall, box ;i596. arkansas 01. tajnik bo to izvršil, čim dobi Salle, ,>eru» Ogleaby, De Pueivsem se opozarja, da naj se imenn in okolice, «la se pikniku udeleže.h>ošt tako zapišejo, k«>t je pisano Fort Smith — Jenny Lind: Jo«. Ha dar, box 103. Huntington: Karol Petri i, boz 204. CALIFORNIA. od dotičnih klubov obvestilo. Tajništvo J. S. Z. Polovica prebitka je natuenjeno na poštnih poslopjih, ne pa tako, Proletarcu, druga pokivica pa za kakor se izgovarjajo. Odtis post- Tajnikom J. 8. Z. na znanje. Ker je v nekaterih državah že v praksi, tla dajejo naši klubi pri-stopniee ne le zvezi, ampak ttidi t'ounty organizaciji — to je na pr. v «Iržavi Illinois in Ohio — je prišel gl. odbor J. S. Z. do za-i «lelnice "Slovenskega doma". Postrežba dobra in zabava i zborna. Odbor. nega pečata ni vedno čitljiv. 3*n mnciaco: A. R. Bozirb, 3999 — ZA KENOSHO, WI8 Imena so si v več slučajih zelo po dobna in končno je nejevolja na obeh straneh. Naročnik se jezi ket ne «lohi lista, upravnik pa ker mu pošta vrne liste in ne zna kam Jugoslovo- bi jih poslal. — Opozarjamo tudi, spremembe naslovov in Naznanja se vsim n oni v Keuoshi in okolici, «la pri- naj sc ključka, da se pristopnice v bodo- Redimo zanimivi piknik v nedeljo,¡alične stvari ne pošiljajo na so-če ne pošiljajo več zveznemu taj- t0 »>0. avgusta v Kosusko Park. druga Moleka, predsednika J. I), ništvu, auipak ostanejo v varstvu £jHti prebitek se porabi za "Jugo T. I)., ker omenjeni sodrug s temi kluba, kamor član spada. slovanski Narodni Doui". Vslop- rečmi nima nobene stike. Zveza izdaja sicer tudi v bo- nina v Park je prosta. Ne pozabi- je s!e«leei: Ako kedo pošlje denar ______ doče pristopnice iu jih na zahtevo te nas obiskati in pomagati posta- za naročnino, knjige ali kaj sli«*- p^^jj^p^jj^^f^ij pošilja klubom, kakor doslej; viti temelj svojemu "Domu". Ob nega in istega ue dobi, kakor tudi bos 172. isth St. COLORADO. Pueblo: Charles Pogorele, 60« Moffat St., Anton Oblak, 1235 Taylor ave. iu Louis Koroioc, 308 Plum St. INDIANA. Clinton: Karol Poglodii, L. Box 92. IndlaaapolU: J. Bruder, 710 Holmes at. Kokomo: Louis Zukruj£ek, 803 W. Woodland Ave. XAN8AB. Breeiy Illll io okoliee: W. it. Hmol-nik. .Ntvar columbus: Martin Jureiko, B. B. B. box 60. box 16S. omaa Wulk, K sprememba je torej le v tem, da enem se naznanja sodrugoni, da hrani pristopni«»e, p«)tem ko jo smo premestili klubove seje iz sre-kandidat podpiše, klub in ne taj-'«le na «"etrtek. Drugače pa se seje ništvo zveze. Kadar se ustanavlja vrše v starih prostorih. nov klub, je pa naravno treba poslati gl. tajniku imena novopri-stopivših članov na posebni listini da more ua p«>dlagi dotičnih imen zahtevati «>d državnih organizacij charter. Pavel Jurca. ne potnlila za pr«'jeto svoto «le- Orosa, Kan« : Jon Kunstolj, box 32. narja; dotični naj se pritoži po tem na so«lr. Moleka. da na«lzorni Severov! pripravki »o nsprudsj t lekarnah VMpovaodi. ZaliUvali« Severov» Zdravila. Omenite iiue Sever» ter m • tem obvarujte nadomestitev. Aku M umrete dobiti Severu ve 1'riprevke v veli okolici, uaroiijte jih od ua». >aalovit« W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids« Iowa. Izvirno potrdilo (ORIGINAL, RECEIPT) ki jiuu\ ga pošlje poštni urad iz starega kraja, priča vsakemu, da je denar poslan naslovniku, bil izplačan. Potrdilo je podpisano od osebe, ki ste ji poslali denar in ko ga mi dobimo sem, ga branimo za to, da sc luhko vsak pošiljalec sam prepriča o prejemu poslane vsote. Cene po dnevnem kurzu. ZA DENAR JAMČIMO V VSAKEM SLUČAJU 1 Prebitek in glavnica $669,672.99 Hranilne iloge $4,687,208.83 Pišite nam v vašem materinskem jeziku na KASPAR STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVSNUE, OHIOAOO, ILLIONOIS. t'rankUn—Girard : Fr. Wegel, bex BS Prontonac: Jobo Bedene, box 154; Jos Ij Umík, box 7. «idbor potem pregleda, kje je p<>- Mulberry: Aoton Bular R. F. D. 1. . , Mineral: Fr. Koiitx, box 32. mota. AKTIVNI SODKUOI! Slovenski socialistični klub št v. 27 J. S. Z. je v ofenzivi. Ne gre se Tajniki so prodenit naj vzaipe- sicer za Kovcl, (Jorico, Verduii ali jo to na znanje iu se v teiu smislu j pa celo prelusl čez Karpate. Niti v bodoče ravnajo. Tajniitvo J. 8 Z ne grin«*jo Krupovi in Skislovi .Imortarji. No kaj pa je potem. ---Morda so na«l ('levelandom vražji Olencoe, Ohio. Zepelini, vsled katerih bi bilo v Olane Jugoslovanskega s«>ciali-jnevarimsti drag«H»eno življenje u-stičuega kluba štev. 2 u poza r jam J redu i ka elevelandskega lokalnega da je redna seja kluba vsako tre- linta "I>«iške sntojke". Tudi te ne-tjo nedeljo v mesecu .»b 9. do-¡varnosti ni. Gre se pop«>ln«>ma za poldne v navadnem prostoru. enostavno reč. iu ta je, «la s«nlru- Vse sodruge iu sodružiee po - K« elevelandskega soc. kluba nabi-sebno vabim, naj pridejo zaneslji- raJ° nove naročnike za Proletar-vo na sejo dne 20. avgusta ob 9. ca Osvojenih je že cela vrsta LISTU V PODPORO John Petrieh, Youngstown, O., 50c. — Neimenovan $2.00. Atit. Setnec 50c. Ant. Strarisar .r»0c.. Vsi v Milburn, W. Va. in poslano po Straži&arju. — Društvo Nada S. N. P. .1. v Chicago $1.00. — J. Bric 50e zut«>, ker so v NVhite Valley, Pa. na Comp. office zaplenili Majniško izdajo Proletarea. — Neimenovan Cleveland, O., .r)0c — Slovenski socialistični klub št 1 Chicago, III., kot pre«»stanek ve-seli«»e v Kiveiview Parku $36.13. Doneski celega tedna $41.63. Zadnji izkaz $309 57. Vseg^ do dane3 Klein: )i. Meznarich, box 127. Pittsburg: Andrej Po.lleauik R. Q. 8, box 102; Jakob Sclnk R. It. 8. aadley: John Ooriek, P. O. sumi« City: Mike Fine, box 490. MICHIGAN. Detroit: F. C. Oglar, Joe Prsiuier iu ' Thoa. Petrič. minnesota. èhlsholm: Math. BickUr, box 30S. Ely: John T«ran, box 432; Fred. Wi • der, box 342. Bvtletk: Jaeob Ambroiié, 419 Piere« •t. i New Duluth: Albert llrast, 811—9.p»tb A MISSÖURI. 81 Louis: V. Cainkar. 2213 Oravois av MONTANA Bear Creek: Frank Daai«ek, P O. Butte: Ig. Bozovitar, 2337 Walnut St Eaat Heloaa: J. B. Mihelich, L. B. 209 $351.20. Opomba. Kakor je razvidno il Rod Lodge: John Urleb, box 734. OHIO. dopoldne, ker imamo rešiti zelo1 NJrelnih jarkov, v ^ kateri h so mi-važne reči. Sodrugom priporočam, poročil je soc. klub št. 1 v Chica- BrJf« ^aüii ¿e zaradi tega ne, ükih in Talijanskih bataljonov }"r imo sami zraven in bi samo- e. in Louie Stegovec, 1107 E 61 Ht. Kluba Collinwood. Anton Kufcnik. 372—156th Bt., John*Zupanc, 15707 Waterloo Rr: John Križmaniii, box 360. «emo opraviti svojo dolžnost. One, jenih, toda potem hi morda prišli v n ' T! Youngstowu: John PetriM»ox 6so. ki so zaostali ,vabimo, naj se vrne- j protPHti obeh strani. To je o«l Mavrlfh' Sav"' lhnu'K , PtHfh' 8uiB l jo tja, kjer je njih pravi prostor, zastopnikov velikih in od zastop - v vrste razre«lno zavednega delavstva. S soc. pozdravom J. Jarkovicb, tajnik. OBVESTILO. Dubravae, Oodinn in Mrgole. Od urednikov »ta nav/.oen Kristan in Cvetkov, nikov malih narodov. Naši imajo; pro.he.luje Krpan, zapisnik vodi I>« ¡dobre stratege in vkljub blokadi mieh. Zapisnika zn d a ji h dveh sej se i ogromne zaloge munieije. Nuji ep- prei-itata in sprejmeta. Še pa je š«' to kar se nam poroča.! Hopi* i r. (.'levelandn o.l kluba At. 27, namreč da: "The worst is yf t to ki<>r nstnanjnjo, da «o izključili i r. svo come". Le tako naprej sodrugi. Živel soc. klub v Clcvelntul, O. je srede dr. Kerna, ker je v nkem liste pisal in napadal socialistične metode v so<\ organizaciji, se vzame na znanje. Na znanje se vzame istotnko poroči- 'a. je sklenil na za«lnji mesečni 9lovengkeffa socialističnega kluba Io kh,»,a 77- ki l>"ro«» l«WJ«čl»ev *ji, «la se premeste stalne seje od ^ 2? y Clfveland 0 |tlco, Izvrševalni. «hIbor "Slovenskega Iz. Doma" na Franklin Boro, I sej tretje na četrto nedeljo v mesecu. To naj blagovolijo vpoštevati društveni zastopniki! Izvrševalni odbor. (2i) _ PRIPOROČLJIVO. V glavnem stanu socialistične stranke so izdali lepe slike predsedniškega in podpmlsedniškcgn IZJAVA P ml kratkim je bil v li*t» "Slo-gn" priobčen nekak protest fina liov sv. Vida proti listil "ClCVC-1 nUtvn zveze, landska Amerika". V tem protestu se imenuje "('lev. Amerika" socialističeti list in urednika t< kfn lista s«* prišteva socialistom. Nas ne zanima boj nn«| temn orga Mntnze. — Dalje se prečita in nn znanje vzame pismo kltibn it. 2S v Koslvn, Wnshington, ki poroča, da je vsled razhoda članov klub prenehal s poslovanjem, imovino pn posije taj Zaključi se, da imovino tflmburiee — hrani klub At. 6. Tajnik Petrieh |>oroča, da je bilo za ORBOON. Oregon City: Frank Hajovie, 131—18th St. OKLAHOMA. Red Oak: Joe Kogej, box 3. PENNSYLVANIA. Beadling: Mart. Letinski, box 93. Broughoa: Jaeob Dolenc, box ISl. Oanonsburg: John Koklich, box 276. mescan ciaridge: Fr. Zurman, box 255. Oonomangh: Anton Oabrenja. Frank 1'ydboj in Frunk Pavlovič, box 523. Darragh: Karol Bin vi«, box 254. Dunlo: Frank Kauči^, box It. Forest City m Vandling: Frank Rataie. box 685 in Anton Drasler. box 9. Hermlnle: John Tr.VI!. box W. Irwin: Tonv Kodrië, R. F. D. 3 — box 196. Johnstown: Math. Gabreaja, R. F. D. 1, box 120. McDonald: - John Zabkar, R F. D. 2, box 143. Lloydell: Anton Grbec, bex 35. Manor: Pr. Demlar, box 253. Meadow Land«: Joe. Bizjak, box 153. Sna najboljših socialističnih revi! v angleškem jeziku v Aiaerl ki je: "INTERNATIONAL SOCIALIST REVEBW." — lzhaje mesečno in stane $1.00 na lelo. — Nfeslov: Int. Soc. Reviaw, 841 ■ Ohio 8t., Chicago, 111. ROJAKOM NA ZNANJE. Cenjenim rojakom v Chicagu, Wau-kesranu, Kcnoshi in Milwaukee naznanjam, da sem prevzel dobrozuano gostilno Jazbec in Omahne, bivši Martin ' l'otokarjev Place, na 1625 S. Ka< ine Ave., ter se jim priporočam za ovilen obisk. Točil bodem najizbornejAi pijače ter vsakemu kar najbolje postregel. JOE PITT Jos. Pungerčič aH po domače Skut 1625 S. Racine Ave., Chicago, III. , Telephone Can*l 3014 F četrti referendum oddano 105S glasov, Morgan: J. Kvartiê, box 453. Soc. klubi so pooblaščeni nabirali oglase za A. D. KOLEDAR ZA LETO 1917 Prošenj »o, da se potrudijo pridobiti kolikor mogoče oglasov in jih posle jo upravniatvii do 31. avgusta. Kasneje poslani oglasi se neupoitevajo. UpriV! Koledarji. in sieer 766 zn in .'102 (»roti. Dalje po roča, dn so predložili račune za vožnjo delegatov nn IIT. zbor sledeči sodrugi: Tauehar, Leksche, žlemberger, I>ermo t vimnni' i ... ,..............-........„„Werna listoma. Hiato katerega ka^idTíl^tVstranfe ir barvah. oScjipereta edep na dnigegt j.« samojts, r^w Mm, Klrla, Č\*U in So kotovieh. Zaključi <*•, da se prvim jh> tlm v smislu pravil voininn jdača, ra druge pn se počaka, da se vidi stanje ' s«i sledeče: I slika 1Ùe, t /a 2'»c, «lokaz njihove taobrazbe, katero Kl zn 50e. :[<) za (H). 1IKI za £!.(M>. i ponujata slovenskemu delovstvu. Pittsburgh. FrSnk J. Indof, P. O. E. Pittsburgh. Reading: John Pesdire, S43 River St Satthton: Joseph Radlsek, Central Hotel. South Fork: Jakob Rupert, box 238. So. Fork. Traf ford: J. F. Bergan t, L^ Box 252. W. Newton: Jos. Zorko, 200 za ♦5.54) in 5D0 za *12.00. Po Pač pa smo prisiljeni protestirati, vdarjamo, da Proletarec ne spre-ida bi se taki listi ko«l je 'Tiev. jema teh naročil. Naroča se na sle j Amerika" prištevali socialisti«" deči naslov: Literature Depart- nim listom, in izjavljamo resnici ment Socialist Party, KM W. Ma- na ljubo, da ni "('lev. Amerika D 3, disuu St., Chicago, 111. še nikdar pialpirala »HM'ialistiène zvezne blagajne. Dalje poroča o apelu za prispevke | Debsove kongresne kampanje. Da sel izogne kakšni javni kolekti, zaključil ečsekutiva, da «e dn v ta namen inj t v es ne blagajne «25.00. b. r. box 50. Wick haven: Luka Kralj, box 58. WUlock: Jak. Miklavži, Lw Box 3. UTAH. Wlaterquartors: John Reven, box 108 W. Virginia. Thoaaa: Frank Koejaa, box 171. MUborn in okolica: Aatea Htrafciar, WA8HINOTON. Roslvn: John Zob^c, box 19. WISCONSIN. " Kenosha: Prauk Zerovoe, IS Mowland A Sheboygan: Jos. t'lehar, 7?9 V. 11th Ht. WYOMING Roliance: Iiovr. I'si-niinik, bo* 96 Rock Springs: Math Batieh, box 427 in F. H Tftvrher, •»?4 Ahsav "Ave. Superior; Lucas «2roser, box ¿41. ILLINOIS Chicago: Frank Ale*, Frank Zaje, 40 W. 31. St. Cicero: Frank Mrgcde. 50HS W. 3.V Pi. DonlavUie: Frank Jerich, box 168. Johnston City: John Hlivnik, box 599. La SaUe: Veneel Obid, 4.1s Berlin Hi. In John Rogel, 427 Berlin Ht. Livingston: Frank Krok, P. O. No kom Is: John Mekinda, box 607. Nokomls in okolica: Frank Ikiitlrk, box 317. Ea Oglesby: Tom. Kralj, La Salle, III. Sipringfield: Jerry Urh, |3l W. Rey-no Id Ht. Panama: Joe. Ferjaniii, bor jC. Staunton: Anton Ausee, box 158 m ,i** M ost a r, box 351. Wankegan —North Chicago: Fuul t'elp lav, 427 Bflwedere St. Witt: Joba Zupančič, bex ¿4. Iz prvi ti vojnih dni. Neki nemški sodrug pripoveduje sledeče za- iiiiatve spoluiue iz prvih dni avgusta 1914. v Draž- danili. ' Avstrija je bila od|>o«lsls svoj ultimatum. Prvi veliki protestni shodi proti vojni so bili sklicani. Skupini, kateri sem pripadal jaz, je bil dodeljen sodrug Sachs, ureduik lista "Volkszei-tiiug ', za govornika. Z navdušenimi besedami je slikal grozo in l»edo proletareev, ako bi se vojnim hujskačem jiosrečilo, da bi se izpolnila njih srčna želja. Naslikal je imenitno sliko, kako lahko pretrpi nemški kajzer v razkošnem šatoru vojnot ne da bi kaj škodovalo njegovemu zdravju. Vsi najvišji vojskovodje se vrnejo, tudi večina generalov. Delavski razred bo moral doprinašati krvne žrtve in največja bremena. Kdeu izmed vladajoče kaste (Franc Ferdinand) je postal žrtev svojega poklica, kakor pobijejo industrijske nezgode dannadan množice delavcev, ne da bi mačka zamijavkala, in zdaj naj se poleno mi-Ijoni delavcev eni proti drugim, tla bi se mre v a rili, pobijali in dali klati. To se ne sme uikdar zgodit i! ritimatum Avstrije je nezaslišana „provoka-torična zahteva, katere ne more sprejeti nobena vlada, t udi srbska ne. Ako bi nemška vlada trpela ali podpirala idiotični zločin avstrijske bankrot ne vlade, bi se nabrala vsa krivda za vse, pa naj se zgodi karkoli, na glavah nemške vlade. Ona nosi odgovornost, od nje je odvisno, ali naj dobi Kvropa vojno, ali pa naj živi v miru. Od meščanske strani se je slišal medklic, nevezane besede kakor "Ruski napad" in "Zaščita nemške kulture." Kakor en mož je planila množica, ki je štela na tisoče, na noge. S skrčenimi pestmi in pretečimi izrazi, zavedne svoje moči in pripravljene za boj, tako sem jih videl, vojake proletarske armade. "Vojna vojni!" "Ven z izzivačem!" "Plačan pojac!" — tako je donelo po dvorani, dokler se ni posrečilo predsedniku, tla je napravil mir. — Se preden je bil shod zaključen, ji» prišel telegram, tla je Avstrija odklonila srbski odgovor, češ do je nezadosten. Mimo in dostojno so se sodrugi razšli, prepričani, da so pred njimi uso-tlepolne ure, da zahteva naš program, tla smo na straži in tla izpolni vsakdo svojo dolžnost. bc. H črno-belo rdečimi zastavicami ua iglah je zaznamoval na zemljevidu ''naše" nove zmage. Takoj mi je začel razlagati prihodnjo šahovno potezo in ves vojni uačrt. Vojni pes ga je bil ugriz-uil, imel je že steklino. Prihodnjo nedeljo sem se z nekim sotlrugom namenil, da obiščeva še druge. Ae dva "brezdo-movinca" sva dognala, ostali so bili v cerkvi, ali pa so izdelavali bojne načrte. Naposled je prišel dolgo pričakovani new-yorški " Vorvvaerts", tedenska izdaja "Volszei-tunge". Z drhtečo roko sem odtrgal zavitek. Iz uaših časopisov je bila izgnila vsa dostojnost in pamet. V vseiu gozdu našega listovja ni bilo oču-titi niti sapice socializma. Nezaupljiv sem bil napram sebi, nezaupljiv napram vsemu. Kakor srka od žeje v blaznost gnani potnik po puščavi prve kapljice vode, tako sem čital uvodni članek v "Vorwaertsu". Tu je bilo tiskano, črno na belem: "t e je resnično, kar javlja brzojav, tedaj je bil storjen velik greh in innogo bo treba, tla se to popravi." Če smo bili trdovratni, nepopravljivi osli, ki ne morajo pozabiti na svoj socializem, smo bili vendar v dobri družbi. Kešeni smo bili morečega občutka osamljenosti; zo|h*t smo bili veseli in dobre volje. Z new-vorškim "Vonvaertsom" v žepu smo šli i», septembra 11114. ua shod svoje skupine, kjer naj bi bil eden apostolov novega nauka, državnozborski poslanec (Jradnsuer prvič opravičil nesrečno politiko z dne 4. avgusta. Najprej je namazal shod, na katerem je bilo mnogo žena, s "socialno preskrbo". Vse je plavalo v maslu, treba je bilo le iztegniti roko. Potem se je pričela molitev: "O sveti Florijan, obvaruj mojo hišo,pa zažgi druge." Nič se ni govorilo o belgijskih razvalinah in belgijskih grozotah, le o tem, kaj bi se zgodilo, če bi prišli carjevi kazaki v Draždane. Najvišji ideali in velike zahteve, ki jih obsega socializem, so se skrčile v edino željo: "Daj nam danes naš vsakdanji krompirjev kruh in obvaruj našo steni-ško bajto, ki ima drugega lastnika". Naposled se je za povzdigo prečitala posebna izdaja: Reims je padel! Vse je bilo srečno, zelo srečno, dokler ni sodrug Keuter povzel besede. Na kratko je označil to stanje z izrazom "Začetek konca stranke'. Vsaka zmaga je za nas poraz, vsakdo meti nami bo še Večji shodi so bili nameravani za prihodnjo ¡moj priliko, tla se bo jokal zaradi naših zmag nedeljo. Bila naj bi velika revija ponosne nemške proletarske armade, žugajoče svarilo na zgo-raj. Zgodaj v nedeljo zjutraj smo se podali v notranje mesto, kjer je bilo zboroval išče. Komaj snu» bili blizu shajališča, ko so nam prišli že ofi-cielni pridusevalei stranke hropeči in spoteni nasproti: "Vrnite se, za božjo voljo, vrnite se! Vse je pri kraju. Vrata dvorane so zaklenjena, shod je prepovedan. V vojnem stanju živimo." Nobenega žandarja, sploh nobenega človeka v uniformi ni bilo videti. Le naša lastna strankarska policija je bila na tem, tla nas demobili-sira. ker nas je kajzer mobiliziral. Pod vodstvom najetih desetgrošovskih po-balinov je drvela kričeča, patriotiene pesmi pojoča mladina Draždan mimo nas. Zdelo se je kakor tla je vse znorelo. S trudom srno se odvrnili o tltega ogabnega prizora. Skupna misel vseh posameznikov v skupini je bila ta, da je treba najti razloga, da se je treba zmeniti. Naše vodstvo, če nas ni celo izdalo, je omagalo Pobalini s«- ovladavali ulico, vojna situacijo, na še vod-stvo se ie pa, ne da bi bilo storilo le resen poizkus, umeknilo z bojišča. To je bilo mnenje nekega so-druga. Drugi so mu segli v besedo: "Počakajmo! Togo ne sineš reči". Nekolike dni zatem je prišla dovolitev vojnih kreditov dne 4 avgusta z znano izjavo. Stranka je dala oficielno armadi svoje vroče želje na pot, armadi, ki je bila že v temni noči vdrla v Belgijo. Na vsako kritično opazko je bilo vselej le sli-šr.ti: "Počakajmo! Naši voditelji bodo že vedeli, kaj jim je storiti." Dne 4. avgusta so napravili strankarski listi svoj obrat, ter so potegnili vse s seboj v sramoto. Ob zavzetju Liega in Namura je bilo vse opojeno zmage. Prepevalo in razgrajalo se je po vso noč. Zjutraj sem šel obiskat starega sodruga. ki je bil prej urednik enega naših listov. Sreča mu je odsevala iz oči, ko je stal pred vojno karto, ki je bila skoraj tako velika kakor stena njegove so- Nedvoinljivo je shod pokazal svojo slabo voljo, ko se je z odra zaslišal medklic: "Takt» misliš Ti sain in nihče drugi na svetu ne." "Takt» je", je zadonelo z vseh strani. 4 Za sedaj," je nadaljeval sodrug Renter, "je na moji strani še največji in najodličnejši nemški list stranke v novem svetu. Nihče naj mi ne prihaja z ugovorom, da ne poznajo sodrugi onstran morja naših razmer. Sodrugi okrog nevvvorške "Volkszeitung" poznajo prav dobro nemško kulturo in prusko policijsko sabljo, ki jih je pregnala od doma in iz domovine." Ko je sodrug Reuter še prečital uvodni članek iz " Vorwaertsa", je dejal državnozborski poslanec v svojem zaključnem govoru : "Takih čudakov, kakršen je predgovornik, je bilo vedno, in našli se bodo tudi vedno ljudje, ki vse bolje vedo in imajo radi. da se govori o njih. Uredništvo nevvvorške "Volkszeitung" je daleč in na varnem. V nevarnosti ni New York, ampak naša nemška domovina. Naše socialne pridobitve in našo nemško kulturo je treba varovati preti rusko nekulturo in samovoljnostjo. Vsak korak je bil dobro preudarjen. Drugače nismo mogli, kakor tako kot smo vedno naglašali. Svoje domovine nismo pustili v času nevarnosti na cedilu. Če bi bili kot voditelji drugače ravnali, bi nas bila množica odpihnila kakor vihar. Še nikdar, odkar obstoji stranka, ui bil sporazum med voditelji in maso tesnejši, enotnost trdnejša in stranka močnejša.". Saj ni masa niti slutila, kaj se je odigrajo na sejah državnozborske frakcije kratko pred in potem po 4. avgustu. Ob viharnem odobravanju je poslanec zapustil dvorano. Videl sein ga zopet šele meseca aprila 1916., ko ga je množica, vsto-pivšega v nekt» drugo dvorano, sprejela z beseda-:mi "Izdajalec!", "Oesinnungslump!", "Vladni trabant!" in s podobnimi imeni. Vsak organizirani delavec mora imeti pred očmi, da je letos volilno leto. Na mesto Hughesa, ki kandidira za predsednika Zedinjeiiih držav, je Wilson imenoval John Jessin Clarka za sodnika pri zveznem vrhovnem sodišču, iu senat ga je potrdil« Ako čitai Proletarca, pa spoznaš, da je dober list in te zanima, tedaj ga pokaži že tovariša in mu ga priporoči, da bo tudi on to izvedel, kar izveš ti in se naučil, česar se učiš ti. To bo duševni dobiček zate in zanj. Dobro zdravilo. Air. John J. Siničk iz Ne\vi Prague, Minn., je trpel na žel«d-čni bolezni leta in leta pretluo je dobil pomoč. odpred*. Enanucl Berauek, 11. podpreds. MoU J. Krasa, blagajnik. Ameriška Državna Banka 1825-27 Blue Uland Avenue, blizo 18-ste ulice, CHICAGO, 1LL. Glavnica in prebitek ... $500,000.00 finPRTft" P°ncteljek in v ^trtek do 8J zvečer UftJrniU« vse druge dneve pa do 5J popoldan Poiiljamo denar v stari kraj brzo in točno. POZOR! Zaradi nepričakovanega naglega dviganja in nestalnosti kronske vrednosti, nemogoče je določiti stalno ceno, ali vse naše cene bodo računane po najnižjem dnevnem kurzu. Uprašajte ali pišite po cene. Obsežnj denarni premet in nizke cene. Vse pošiljatve garantirane. Direktna zveza s Prvo Hrvatsko hranilnico in posojilnico v Zagrebu in njenimi podružnicami. Pošiljamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo, Rusijo. Angleško in Francosko. Govorimo vse slovanske jezike. Naivečia slovanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna = 2144-5* Blue lelen I J^ADAR potrebujete društvene po-** trebščine kot zastave, kape, re- galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka f. kerže co., 2711 South Mlllard Avenue. CHICAGO, ILL. Cenike prejmete zastonj. -:- Vse delo garantirano. J Edini slovenski pogrebnik MARTIN BARETINČIČ 324 BR0AD STREET TU. 1475 JOtfNSTONN, PA. Moderno urejena gostilna VIL LAOS INN s prostranim vrtom sa MARTIN POTOKAR, Ogden A ve., blizo cestno ieJ ike postaje, Lyons, HL Telefonska ttev.: 224 m. NOVA IZBIRA, NOVE CENE! Se li tudi druge električne ribe z otrovom. ki ga izločujejo ustne poslužujejo svojih električnih or- žleze. (Jruj (muraena helens), ki ganov slično kakor ogor, da ubija- je omenuje gului. se odpira nehroj jo plen, še ni natančno doguano. malih žlez, ki izločujejo strupeno O somu-t reška ven vemo, tla se hra- tekočino. Ce zasadi gruj zol»e doni z majhnimi ribicami in črvi; iz sti glolioko v plen. tako tla se ga kustva na ujetih somih pokazujejo. guba dotakne, omoči nekaj kapljic tla si dobavljajo plen. ne da bi 11- strupa v zasekano rano in deloma i *. , ^^Plporabljali svoje električno orožje, pronikne vanjo nun. zi val m » svojega okolja ^je ogor Tq jim ^ |e y obrambo pn>ti prav,nt otrov,,n orpan kj mn oUj. pae neomenjen \ at r. . j«go\ i napH(jom ^ Mtrani večjih živali, šuje obvladanje ugrabljenega ple- z« na pn j ravitku, kot vaai kale ta slika. l»e vsemite ga, ake nima na zavitka nate trine nasa ke s Sidro, 25 ln ftO centov i vsek lekamak, ai pa naroèite si se ravnoet od F. Ad. Richter à U 74-SO WaaMnftee f New York, K. 1. CARL STROVER Attorney at Law Zistipi ei mil tiàèéik. Gruj ima torej jNpecialist za tožbe v odSko(tnj*vs k'h zadevah. Si. soba 1Ö0* 133 W. WASHIVuTO^I CHICAGO, ILl. Tslsf on : st .ir ¿ t treski so dovolj jaki, tla že na prt eejšno raztlaljo takoj omotijo ve like ribe. Še sigurneje delujejo u-darei na msnjše živali. — Ravno ratli tega. kar deluje tresk na več-1 V morju živi ogor, ki ima bojno . j<» tlaliavo, je ogor silen škodljivec; orožje, čigar učinek je morda ie ^ ->rj,h žive gruj, do dva »r, vsakem udarcu pogine pae vse. kujši o «l*™-«. nosne sile Mesto, kjer se nahaja velika podobnost «gorja ali jegu- ^ Pn otok,I, obgr,- yeiaUva^rea^leto^ , . . J 4- I kaiin. rmM yvn» nhlikp i*r> g^U vojaka, ki se je nato takoj ie*i je le adrevtla lff4 Blae IMaatf ogor v vodi, je lahko spoznati, kaj Ijc in ka«e ratli svoje oblike st J J A ve., Cklcar». Ure4aje ed 1 de I p« ti na površini plava tam vse polno| pnprostim ljudem jegulja celo|111 w< " IM> uran s' mn J pel.; ed T de • steier Isvae OMaeg. mrtvih ribic in žab. Električni1 gnjusi. Vzrok te sličn Dr. w. c. Ohlendorf, m. d. Sdravaik sa aetraaje Masi la raaecalalk. •nt»st, p<»vrnila zopet zavest. Ps tudi gruj kelaiki eaj pideje aler je pat organ je seveda tudi izvrstno I ta, tla je okolje, v katerem žive je iz Sredozemskega morja se ne hra brambno orožje; nol>ena žival ne gnije na dnu voda, v gotovem ozi j ni človeškega mesa. Stari Itimlja mara teb neprijetnih ribic, iie ce-1 ru slično okolju, v' katerem žive nj m v |>OHebnih ribni lo krokodili se jih «gibljejo. Ko no kače; plaziti se morajo jegulje kjh . I»0lijon. ki je visok» vjeli v veliko mrežo z ogorji vred med kamni ter po blatu in naj ' .. ' ,. J . • i: 1 • . I i- i; . ; : cenil te r,be. je tlal utapljat, v svo tudi par aligatorjev, so opazili, da pnpravnejne za takt» življenje j« * 1 J no ogorji kljub silni požreAnosti i dolgo val>"asto telo brez «»končin jih ribnikih sužnje, češ ds so gm.ii krokodilov ostali popolnoma nedo takti jen i, pač pa so bili aligatorji več ali manj omrtvičeni. Toda podobnosti kač in jegulj gajo se dalje: tudi med ogorji m» vrste, koje ugoiiabljajo svoj plen cloves ki s»* hranijo s |M»*ehllo okusili. (Koneo prih.) kiui mest »lil. MODERNA KNIOOVKZNIOA Okusno, hitro in vrpeino 4sle zs privatnike in druitva. 8pre> mamo narofils tudi isvea masla Imamo moderne stroja tfiafe cene in poltena pottrefba brat ie holah. 1633 Blae lalaad arv % Adver.; U Boj za življenje. , , za življenje. o>- >*k