Ilustrirani Slovenec
Lelo V        Tedenska priloga »Slovenca« (ši. 17) z dne 20- J. 1929
Štev. 3
Zimski motiv
Koto J. Skcrlep
IS
Na levi:
Slovesna zaobljuba novega mehikanskega predsednika
Dosedanjemu mehikanskemu predsedniku, zgloglasnemu pregnjalcu katoličanov, je na zimo pottekla funkcijska doba. Za njegovega naslednika je bil izprva izvojlen general Obregon, ko je pa padel ta pod morilčovo roko (njegov umor je dal Callesu povod za nova preganjanja), je bil izvoljen Portes Gil, ki velja za intimnega Callesovega prijatelja. Razumljivo je torej, da tudi od novega predsdednika katoličano nimajo pričakovati posebne naklonjenosti. Naša slika nam kaže P.Gila. ob prilika slovesne zaobljube na ustavo, s čimer nastopa tudi svoje novo mesto. na skrajni levici je videti Callesa.  
Na desni: Morski bog na vojni ladnji
Novoizvoljeni predsednik Združenihdržav Severno Amerike, lloover (X), je odpotoval ne-d.i\no v spremstvu svoje soproge na krovu ameriške vojno ladjo jMarvland« v Južno Ameriko. .NjefTovemu potovanju pripisujejo velik politični iHXnen.
Po starih običaj ili priredijo mornarji, ko dospejo na ekvator, različno slovesnosti in veselja-čenja. .\a ^Marylandut so pri-retlili mornarji ob tej priliki na krovu slovesen sprevod morsko-ira bopa Neptuna s krono na (.'lavi iu žezlom \ roki. Kakor kaže slika, jo Uoovorja ta nastop dobro zabaval. Na desno od predsednika je videti poveljnika ladj(; Kimberleva.
Spodaj: Znameniti Kitajski zid bodo podrli
Najoj,'romnojša stavba sveta jo tako zvani kitajski zid, ki so jja zgradili Kitajci v varstvo prvotno svoje državo v tretjem stoletju pred Kristusovim rojstvom v obrambo pred vpadi sovornili barbarskih narodov. Ves zid je dolfr J45() km ter gre čez hribe in doline. V gotovih razdaljah so postavljeni v njem še posebni obrambni stolpi. Baje nameravajo to ogromno stavbo sedaj podreti. Naša slika nam kaže velikansko pentljo zid« na prelazu Nankau,
Haab
novi preilsednik švicarske /vozile r<^pul>Iike.
Švicarji tak(» ljubosumno in dosledno varujejo svojo denio-kraeijo, da svojega predsednika lic volijo /a voč let. kakor vse druge republike, temveč samo za eim leto ili \.«aki> loto mora biti Izvoljen (Irtigi. .Njegov delokrog jo pa skrajno o/rk iu ilojansko ie ropre/.eiitiru republiko.
19
Novo poglavfe v naši notranji polItiRi
Ziiiaili l)a\kl()X i<(\ ili luisto-l>o\ jo (Ine "'O. p. lil. |)(Klala <lr. Koroščeva vlu<la (U-iiiisiJo. ki je hila (liif J. I. m. sprejeta, l'ii k(Hi/.iilladjali \o(litelje\ vsoli \oililriili polilicnili strank je hila v noči (»I *>. na b. januar si'sta\-ijeiia nciva \ laila s komandantom kraljo\e frarde. ^reiieraloni Pero :^.ivkovi(-em na eelu. \ kabinetu je ? parlamenta ricv in ' nepolitikov. Srl)<)\ in llr\ato\ ler Slo\euee di. Korošec. . Istočasno / noM> \ lado je l>ila i/.duna tudi kraljeva proklamacija, ki r a i( \ <¦ I j a \ I j a ustav o in r a / p II š č a puri a ni e n t . dne 6. t. iii. so pa oiij.nile Službene Novinec še celo \ rsto dalekosežnih /akonov. ki |)ose-};ajo globoko v vse naše iio-iranjepoiitično življenje, lla/-puščcni so vsi občinski odbori \ vsej državi in pravtako \ se oblastne skupščine in oblastni odbori, katere sf) ž«' nadomestili komisarji.
NiMcola Vxunovlc
minister brez portfelja.
Spodaj :
Dr. Milan Srskić
minister /a pra\osodje.
Dr. Boia MaRsimö-vlć
prosvetni min. Spodaj ;
Dr. Vofa Marinko-vić
/unanji minister.
"PosJopfe naše đoscđanfe narodne^ slcupščtne
ki je bila s kraljevim ukazom / dne (>. t. m. razpiiščenaJ
SURe R SlovensRGmu biografsRemu leRsiRonu
CobenzI Gvidon <i:i6—1797).
Kleinmayr Ferdinand (* 1801). ti-skar in založnik.
BartI Fran
(1873—1920), politik.
20
21
H4L0 RADIO
Liubliana
l'o oi\(>iit\i iiiiM' radijske postale due 1. oktobra t. I. se je i)rieel() /ariiinanje /a radio pri nas zelo širiti. Danes imamo /i' skoro n \sa-ki vasi vsaj nekaj radijskih aparatov, zlasti \ krofiu ca 30 km okro^'
I Hibljaiie. kjer ji' Lnof;oee poslnša-
II našo |M)stajo / eiuistav ninii in cenenimi radijskimi aparati. Zlasti si naba\ Ijajo radio prosxelna in kulturna društva, da nudijo z njim svojim članom kakor tudi občinstvu javna predavanja in koncerte. Predvsem izobražencem na deželi radio izborno služi. .Nadomesti jim kon-(crte. opere, razna predavanja, ki jili ne morejo hoditi poslušat v mesto. Kadio si nabavljajo trf;(>vci. da dobe potom nje^M c<Mie denarja in blafra. ftostilničarji si opremljajo z njim svoje lokale. Posebno innovo pa si kupujejo radijske aparate delavci in tudi kmetje, kar dokazuje, da imata ta iha stanova mnoiro smisla za izobrazbo.
VsUmI tejra velikcfra zanimanja se je šti>vilo radijskih aboueniov zelo pomnožilo. Ob otvoritvi |)ostaje smo imeli okro}: IhlOO naročnikov, danes pa gre njih število že |)reko 4500. To število ))a še zmeraj raste in je upati, da bo df>sepl<) do konca tega leta SOOO. kolikor bi bilo potrebno za finančno ravru>težje uaš<- radijske postaje pri sedanjem obratu. Kakor hitro bomo lo število dosegli, l)o postaja lahko pričela z novimi
Na desni;
Nafcene/ši de-iekiorsRt aparat, uporal>lji\ za okolico Domžal in stane z anteno ter slušalko vred 190Din.
izpopolnilvami naprave kakor tudi z i/boljšanjein in razširjenjem sporeda. Naslednja stopnja, ki bo pravtako v interesu radijskih naročni-kov,*pa l)o znižanje sedanje naročnine.
ladijski aparat je bil dosedaj za marsikoga skrivnostna naprava, ki se ji je bližal skoro s strahom. Ko pi si ga bliže ogledamo, vitlimo. da so to zelo preproste naprave, ki se jim priučimo lahko v nekaj urah. Nfarsikdo bi si aparat tudi kupil, če se ne bi bal. da bi ne znal ž njim rav nati.
Da bi šla interesenioni kar moč ua roko in jim jiokazala vse lipe radijskih aparatov in ravnanje z njimi, je priredila naša radijska postaja začetkom decembra preteklega leta razstavo radijskih aparatov. Tam si je lahko vsakdo ogb--dal vse vrste aparatov od najmanjših detektorskih aparatov, ki ne stani'jo niti JOO Din pa do največjega velikana >-Radione ki stane že celo premoženje. Da seznanimo liidi one naše čitatelje, ki radija še nimajo, prina.šaino danes nekaj posnetkov s te zanimive razstave, ki je vzbujala ined sradio-svetom« veliko pozornost. Želimo od srca vsem. da si izbero enega od njih, da bodo pozneje tudi oni deležni vseh mno-gohrojnili ugodnosti, ki jih nam nudi dandanes radio. F. H
/inlca in Franl-ca občudujeta ,,1ercet • ŠlšRa"
Na levi:
neteMor „lelc-fiinkcn", ki sprejema Ljubljano in na večjo razdaljo tudi nekatere inozemske postaje ter stane kompleten s slušalko 500 Din.
/guraj ua levi: Seđcmelehitronskt aparat ..Ingelen", ki sprejema vso Evropo v zvočniku in stane kompleten 6000 Din, — Zgoraj na desni: Znani uganjkar ButKovIĆ-
Đomen pri svojem radiu. ^
Zguraj na levi: Letošn/t svcti vcčer ob radiju —
Zgoraj na desni: Aparat „Ingelen" za priključitev na enakomerni tok 150 ali 220 voltov in ne rabi nobenih baterii. Stane komnleten 3000 Din.
Pogled v raxstavo radifSktfi aparatov, ki jo je priredila naša radijska postaja 1.—to. decembra p. I, v Akademskem domu. Zanimiva razstava, ki je bila živahno obiskana, je nudila pregled vseh vrst aparatov od najmanjšega detektorja do najmodernejših orjakov,
ki sprejemajo ves svet.
.Na levi: TroeleKtronaKI aparat ., Telcfunken", ki sprejema Ljubljano   in  tudi  več  inozemskih  i)ostaj  in stane   kompleten z zvočnikom itd. Ib5ü Din,
.\u desni: Najfinejši sodobni šestelektronsKl aparat
„Kadlone", ki sprejema postaje vsega svetu in stane kompleten
16.000 Din,  ¦
22
Rasne xlmsKe szanimivosti
Na levi:
Nova vxpenfaca pri St. Moriixu
Med ( liaiHari'llo in (oiAJglio. v >li/ini sri'dišra ex ropskcga zini-sk<ispf)rtnc'gn življenja in vrvenja. .St. Morit/.a. so zgradili in pred kratkim blagoslovili no\() vzpenjiieo. Naša slika nam kaže vzpenjati) v trenutku, ko zapušča postajo Corviglia (J')S4 m).
.spodaj ;
Junaštva moderni^ sporttiUcov
fCljub temu. da je pritisnil na Dunaju že prerejšnji mraz in lef ^ povsod debel sneg, zagrizeni kopalci vendarle še niso ))rcneliaH s kopanjem na pro<<tem. Naša slika nam kaže prizor iz nekega\ kopališča na prostem na Donavi pri Dunaju.
Zimstce igračice
v znamenitem zimskem zdravilišču in sredi.šču bogatih športnikov. St. Moritzu (Švica), se je pojavila letos nova vrsta ličnih igračk. Po b.^/arjili iu galanterijskih trgovinah je videti vse polno punčk in fantkov na majhniii smučkah, ki vzbujajo veliko pozornost in jih športniki radi kupujejo.
Spo<lüj:
ŠvicaraJci pismonoše posimi
Ko pade prvi sneg. si poišče tudi švicarski pismonoša svoje priljubljene smuči, na katerih raznaša potem preko prostranih snežnih poljan v ixldaljcne gorske vasice in samotne kmetije pisnia in pakete.
Ximsici vodopad Staultbacß
v Lauterl>runški doliui v Švici.
23
Z notranjskih hribov       ^
Ena najljubeznivejših značilnosti slovenske zemlje je množica prijaznih cerkivc, ki se belijo popotnika z naših hribov in gričkov. Tip take ljublke cerkvice je tudi svetišče sv. Ane v Žažarju pri Vrhniki Stoji na prijaznem 1^ gričku, kjer jo bila postavljena ravno pred ') 200 leti. Poprej jo stala tu samo navadna vjiška y kapelica. Izprva je spadala v župnijo Vrhniko, i? ko je bila pa ustanovljena samostojna župnija if
\ Podlipi, je pripadla tej. Kako zelo so Žažarji ponosni na svojo cerkvico, nam lepo doka/uje dejstvo, da so ustanovili lani celo posebno društvo za vzdrževanje redne službe božjo (gloj sliko na desni). Duša in ustanovitelj tega društva je ljubljanski pekovski mojster Fr. Mole (X), tamošnji rojak. Službo božjo oskrbuje podlipski župnik Jož. Gnidovcc, brat škofa Gnidovca, upajo pa celo na lastnega duhovnika, t
K liaiiasiiji uganki: Bogataš, ki ec je ».iliio bal za svoje življenje, si je dal zgruditi liižu A sredi vrta. ki je liil ves pi-tprežen 8 potmi kot kuže naia, .slifcn. Kljub veliki množici pot! je vodila le eua sama pol od vhoda a do hišnih vrat b. I/, hiäe, skozi vrata c pa je zopet vodila pot do senoaice B in do čebelnjaka C, ki st.i dostopna skozi vrata d in e. Poišči sedaj pot, po kateri je luoral iti bogutaS, da je prišel skozi vhod a v hišo A pri b in skozi c do .senčulce B iu čebelnjaka C. Za pravilno rešitev se razpisujeta sledeči nagradi: I. Audree, Radio in II. liaggard. Jutranja zvezda.
ItcSitev arabskega pisma iz št. 1. »II, Slovenca ilobiš, če gledaš na pismo od daleč iu bereš vsako vrsto od zadaj naprej. Vijuge predstavljajo namreč v sirovih odtisih navadne pisane črke. Uešitev se glasi:
Boljši je vrabec v roki ko slavec v grmu,
KeSitev je prispelo 189. Za I. nagrado je bil izžreban A. Potočnik, -Maribor, za II, pa K, Pelrič, Brezovica pri Ljubljani.
Ponovno oix>zarjamo vse cenjene reševale-in reševalke, da se oziramo le na rešitve, ki prispejo v uredništvo do prvega petka opoldue po izidu številke. Tako smo morali na žalost zavreči nad 50 pravilnih rešitev novoletne križaljke, ki so prispele vse prekasno, Opozarjanm tudi, da mora biti vsaki rešitvi priložen kupon. Obilo sreče!
Sergej Minclov:
Car Berenđej.
(Povest iz sibirskega pragozda.) XII. poglavje.
Sli so povžili kosilo, konji so se okrepčali s travo, karavana se je zvila kakor kača po gor.ski polici. Sprednji vodnik jo je peljal vzdolž stene, ne naravnost navzgor. Potem so zavili nazaj, a zopet vi.ažje, in tako jih je peljala vijugasta pot vedno naprej. V.so .so se vzpenjali peš in peljali konje na povodcih. Večkrat, nemara desetkrat, so se nstavifi in počivali. Usmerjeni so bili proti prevalu. Ko so se mu približali, so morali kakor po ozki deski okoli kamenite stene. Če bi kdo gledal odspodaj, ne bi razumel, kako morejo konji stopicati v tej višini po tako ozki poti.
Ko so se približali sli baš na sredi k vznožju prevala, sta jim padla nad glavami, kakor da sta mrtva, v brezno dva orla, široko odprla peruti in tako kar obvisela v zraku.
Tukaj je izginila vsaka človeška pot: ostro izbočeno skalovje je zaprlo stezo. Vodnik je zlezel na pr^o stopnico in pričel vleči za seboj konja. Ta se je vzpel, se oprl s sprednjima nogama ob skalo in jel z zadnjimi kopiti rožljati po granitu, kresati iskre, pa se vzpenjati navzgor. Slednjič se je dvignil, se malo oddahnil na stopnici, pa naskočil zopet drugo. Potem je že zopet peljala ravna pot.
Za njim je tja zlezel še Vedenej Savič. Ustavilo se mu je srce. Saj je bila zgoraj skala komaj vatel široka., kakor kamenito rebro se je izbočila izptid zemlje in obvisela nad prepadom. Spodaj pod skalo se je videlo, kakor izgubljeno ogledalce, majhno sinjkasto jezero. Bog ti moj! Če bi nagromadil človek, drugo na drugo, štirideset najbolj visokih cerkva, pa še ne bi premostil razdalje do tega jezera I
Poslovodja niti ne bi mogel povedati, kako se je vzpel na noge, privlekel konja na vrh in prekoračil preval: kar iz uma je bil, spomin mu je popolnoma odpovedal, spominjal se je le groznega pre-
24
Nas modni kotiček.
Moda v snegu.
Zimski sport sc je v zadnjih letih tako razširil kakor komaj še kateri drugi sport; Drsanje, sankanje, smučanje je postalo geslo za najširše kroge.
Včasih jo veljalo kot pravilo, da se treba obleči za sport in izlete kar se da zanemarjeno. Sedaj temu ni več tako. Vsekakor se tudi sedaj nihče ne bo oblekel za sport tako kakor za salon, toda eleganca je postala i)ravilo tudi za športno obleko.
Odkar je [ilctenin-ska intlustrija tako visoko impredovala, je temu pravilu prav lahko ustreči, ne da bi izgubili iz vida drugo pravilo, da mora biti športna obleka topla in trpežna in napravljena tako, da v no-Ik lUMu pogledu ne ovira gibanja. Moderne pletenine zadovoljujejo v najvišji meri vsem tem zaliievam.
V dokaz nekaj vzorcev. Prvi vzorec predstavlja elegantno, a obenem popolnoma smo-t rno opremo za sankanje :
široke hlače čezkolenke in žemper z diagonalno tekočim vzorcem; zraven šal in pa čepica v enakem vzorcu kakor žemper.
Drugi vzorec je zamišljen za zimske izlete: na pletilnem stroju pli-sirano krilo z elegantnim sviterjem in volneno čepico.
Za drsališče — pa tudi izlete — je primeren tretji vzorec: široko krilo, položeno v gube, zgornji del z visokim ovratnikom in vložki ter čepico.
Četrti vzorec ka/e praktično in obenem Ijrliko opremo za smučanje: Dolge, temne hlače s pletenim žeinperjein svetle barve, nepreiuočljiva vrhnja jopica, šal in volnena čepica.
Zimska športna obleka, Jci si jo moramo misliti s snežno belino kot ozadjem, zahteva žive, pisane barve.
Večerni klobuki,
bTegantna večerna obleka zahteva primeren klobuk; naša slika kaže tak vzorec. — .\a drugi sličici vidimo nakit za pričesko (frizuro) in vrat.
Vrat,
za katerega se moda že mnogo let ni brigala, ker je ostajal enostavno gol, prihaja sedaj zopet vpoštev. Ker so moderne obleke v zgornjem delu večinoma gladke, se enostavnookrasje za vraton) lepo prilega. Naša slika kaže par vzorcev.
pada, Spluli tli opazil, da tiiii je bil odpit na Aradaii-t skih nebesnih višavali ves svet, Malokje je Tako daleč segal poji led I vše oili. ki so stali iiepieniično v zraku, so bili nižje. Tu so stali ljudje ntul oblaki. Samo dvii bela vrha, zadaj pa solnee so bili višje od njih! Tudi ostali sli so prišli srečno na vrh. Privoščili so konjem tnalo odpočitka; nato so zopet skočili v sedlo.
Čudno je jahtiti poleti skozi sneženo polje! Sneg prasketa pod kopiti. Hladno je. Človek široko odpira usta, ko diha. in vendar ne more zajeti zadosti zraka, premalo ga je za sapo. Včasih so korakali konji kakor po steklenih parketih , ,, Vse naokrog se je lesketalo, da je kar oči slepilo!
Zadnji vodnik je dohitel Grigorija.
— Ne bo več strmin! — je rekel: — nisi pozabil, kar sem ti povedal o poti?
— Nisem ,. . — je odgovoril Grigorij.
— No pa dobro , , , od reke Use morate torej vedno proti jugu naprej! Samo eno veliko sleme je zdaj še ostalo; Posvetno se zove. Glej je, saj se že vidi, , , A ta preval ni nič hud. Ko pa pridete do studenea, bo postala steza vse bolj razločna!
— Kako pa to?
Vodnik je izbulil oči in skomiznil z rameni, či-^. da ne ve,
— Vedno je tako bilo ,,, — je odgovoril, jezdeea sta obmolknila. Vodnik se je tako tesno
približal Grigoriju, da je temu konj z bokom pritisnil nogo.
— Kam te nese? — je rekel Grigoiij in hotel v stran Zasukati povodee. a pogledal je soseda in se m ganil. Ta se je ntignil iz sedla in. fantu s svojo črno brado zgač^kal uhelj.
— Poslušaj me,,, — je nai)olglasno rekel: — nič slabega ti ne želim, samo dobro!
¦   — No?
— Ko se boš vozil onstran Use po hribih, ostro pazi. ali ni kje kake a v v e !
— Kaj pa je to avva? Zver. ka-li?
— Ne. zver to ni! — vodnik je stresel razmršene lase, — Glej samo, ali ni kje kamenje na kupu. drač-je. ali niso kje na v e jo navezane kake eunje , , , Tg ti je avva!
— A kaj je to?
— Ijjudje jih znesejo skupaj, potniki. Da bi imeli srečo na poti, razumeš?
(Dalje prihodnjič.)
Bakrotisk Jugoslovanske tiskarne v Cfublfani