69 Naši dopisi. Z Dunaja 28. febr. — Sklep debate o Lienba-cherjevem šolskem predlogu smo po različnih zaprekah in težavah srečno doživeli — v večerni seji preteklega petka — kmalu po 6. uri. — Levičarji so vsa sredstva poskušali, so strašili, žugali, obetali, — napolnili so celo zbornične galerije s samimi Izraelci, ki so prav nesramno razgrajali; dali so večkrat glasovati po imenih, nazadnje so jo celo tako modro zasukali, da so trdili, da je predlog Lienbacherjev o znižanji šolske dolžnosti od 8 na 6 let celo sprememba ustave, za to pa je treba 2/3 glasov. Al vse bilo je zastonj! Beer, Sii s s z vso leviško gardo in z vsemi izraelskimi časnikarji vred so sred pusta morali uže začeti prepevati — žalostinke sicer le za pepelnico prihranjene. — Zboroval je ta teden državni zbor zoper dosedanjo navado 4krat, namreč v torek, četrtek in v petek dvakrat, in to posebno po želji mnogih poslancev, ki so hoteli dodelati vse nujno v zaporednih sejah, potem pa seje zopet po malem prenehljeji pričeti in jih brez trganja nadaljevati. Na vrsto imajo priti pred vsem peticije, nekaj verifikacij volitev, glavna svota zemljiškega davka, hišni davek in potem budget, to je, državni proračun za letošnje leto. Vlada nek namerava, ako moči, ta in sploh vsa nujna dela dokončati v zbornicah do velike noči in potem poslance — sitneže domu poslati. Sitni so res vsi — eni zato, ker nimajo 70 nič pričakovati, eni pa zato, ker še malenkosti ne dobe* za svoje volivce, akoravno se jim obljub ne manjka. —-Tako je za vse bolj sitno kot za vlado, kajti ta k ve-čemu obeta, — vsi drugi pa morajo dajati in dajati. — Mislim, da bo pred budgetom tudi za naše poslance čas, vlado resno poprašati: ali dk ali ne, kar je uže tolikrat obljubila Slovencem in kar jim gre po ustavi in naravnem pravu. Ako bi vlada za to še zmerom same obljube imela, potem naj pa tudi slovenski poslanci pomislijo, kako postopati jim dolžno s t veleva. Zindler, Pirker in Vesteneck pod Stremaverjem niso za pičico drugače ravnali kot danes pod Conrad-Taaffe om. — To so dejanja, za katera je sedanja vlada odgovorna, in po teh dejanjih naj slovenski poslanci sodijo , kaj veljajo dosedanje Slovencem dane obljube. Drugo zasedanje državnega zbora bliža se koncu, in skrajni čas je, da se naši poslanci popra saj o: kam pridemo po tej poti V V Gorici 27. febr. — Dne 20. t. m. je bila beseda čitalnične podružnice res sijajna, kakor smo je pričakovali; vse je bilo redno in dostojno. Počastil je to , glede na naše narodne razmere v mestu važno veselico tudi gosp. dvorni svetovavec baron Rechbach. Celi dan v nedeljo je vihrala z mostovža uradno potrjena slovenska (čitalnična) zastava s črno-rumenim trakom, kakor ima tudi laško gimnastično društvo navado, izpostavljati svojo belo-modro zastavo, kedar ima kako veselico. — Tisto noč (od 20. — 21. t. m.) je neznana roka s črnilom pomazala hišo drž. poslanca dr. T o n k li-a v Ascoli-evi ulici. Tri veliki in en manjši madež spri* čujejo junaštvo naših narodnih nasprotnikov. To je prvi pot, da se je kaj tacega zgodilo slovenskemu zastop niku; prejšnjih let so le Lahi med seboj take burke uganjali ali pa avstrijski patrijotizem črno pečatili; zdaj je prišla vrsta na Slovence! Tudi še drug čudež smo v Gorici doživeli Leta in leta so Lahi v deželnem zboru, mestnem starešinstvu in po časnikih ojstro zahtevali italijanskih srednjih šol; zdaj — kakor se zdi — ne marajo več za-nje. ,,Naj ostanejo šole, kakor so", je najnovejše njihovo geslo - izdano v nekem intelli-gentnem njihovem krogu. Zakaj? Zato, da se tudi Slovencem naro ine šole ne dovolijo. Za borbo proti slo-vanstvu je pač vsaka zveza dobra, tudi zveza se svojim najhujšim nasprotnikom. Sicer pa so Lahi v naši grofiji v vsakem oziru — razen srednjih šol — beati pos-sidente«. — Te dni sem videl jez prvi — nemški akt našega magistrata. — Kaj lepe pustne veselice so bile pretekli teden pri tukajšnjih šolskih sestrah „de Notre Dame". Vse točke so bile tako izbrane in urejene , da si od^ojo tega zavoda in nje namen lahko z roko potipal. Kjer ima vodstvo duha, vdihne ga tudi celo v veselice in njihov program. Zavodu šolskih sester se podeli v kratkem pravica javnih šol, kakor so jo sestre „božje Previdnosti" v Korminu ni davno dosegle. Iz Železnikov 10. febr. J. L. (Konec.) Naj željo razodevši, da Železniki kmalu dobijo dobrega zdravnika, spregovorim še par besedi o pomanjkanji zdravnikov po deželi, in kako bi se mu utegnilo v okom priti. Zdravniki po kmetih so v primeri s svojo jako težavno službo res slabo dotirani, toraj doktorji zdravilstva ostajajo rajše po mestih, nadjaje se boljših prihodkov. Naj bi nas pa zadele — česar nas Bog obvaruj — zopet kake hude vojske ali kužne epidemije, kaj pa potem? Prebivalci po kmetih bi do malega utegnili priti ob vso zdravniško pomoč. A tudi še nekaj druzega je vzeti v poštev. Bosna in Hercegovina, č« ostanete avstrijski, boste, kolikor bolj boste postali obljudeni, zahtevali rudi več zdravniške moči. Odkod pa zopet tu zdravnikov? — Zelo enako vprašanje je bilo pred malo leti pri nas glede učiteljev. Novih ljudskih šol osnovalo se je na kupe, učiteljev pa bilo je malo več kot nič. Za silo ustanovila se je bila učiteljska pripravnica v Idriji. Marsikdo je majal takrat z glavo, češ, da javaljne bo kaj prida iz te postranske šole! Al dala je Idrija lepo število jako zmožnih učiteljev. Kaj toraj, ko bi se na enak načiu poskusilo tudi z zdravni-štvom in se v glavnem mestu vsake dežele, kjer je bolnišnica, ustanovile zopet nekdanje kirurgične šole? Marsikak dijak po dovršeni spodnji gimnaziji bi se rad posvetil zdravniškemu poklicu. Z nekako enako podporo, kakor jo daje si. vlada preparandom , bi se gotovo mnogo nadepolnih miadenčev poprijelo zdravništva, in obema — mladenčem in občinstvu — bilo bi poma-gano. Kakor skušnje od leta 1848. kažejo . so se odstranile kirurgične šole po deželah, bila je ta na-redba prenagla. Namesti vsaj nekolikošne zdravniške pomoči se ni potem deželam dalo nobene! Je li to bolje? Res je, da ni po vse prazen bil ugovor zoper kirurgične šole ta, da kirurgi so le ,,Halbwisseru v zdravniških vedah, ali nasproti temu je pa tudi resnica, da smo med starimi kirurgi imeli nekatere možake, ki so bili jako dobri zdravniki, vživajoči zaupanje občinstva in vlade. Ko bi se pa študije za kirurgijo zopet oživele , kazalo bi zopet te šole v posamesnih deželah ustanoviti zato , ker v šolah z majhnim številom učencev se ti vspešneje podučujejo , ker se jim prilika ponuja, ,,die Hand anzulegen", kakor Nemec pravi. Ker smo v dunajskih časnikih brali, da je o potrebi reakti-viranja kirurgičnih šol tudi med nekaterimi državnimi poslanci počil glas, mislil sem, da prvemu oddelku tega svojega dopisa dodam tudi jaz iz praktičnega življenja vzeto željo po onih kirurigično-medicinskih šolah, ki so nam dobre, pa z manjšim plačilom zadovoljne zdravnike na deželo dajale. Iz Novomesta 19. febr. (Poziv za napravo vascan-skih kmetijskih društev.) V „Novicah" od U. sveč. t. 1. razglasile so se posvetovalne reči prve in druge odbo-rove seje kmetijske podružnice v Novomestu, med katerimi je bil tudi predlog, naj bi se osnovala v vsaki farni vasi vašcanska kmetijska družba. Da zgodilo bi se to, kakor hitro mogoče, *) razposlala b de podružnica naša v vsako faro novomeškega okraja sledeči Poziv! V žalosti moralo bi slehernemu src* se potopiti,, kdor ima le nekoliko sočutja se svojim nesrečnim bližnjim, videti večino kmetijskega prebivalstva na Kranjskem v ne zrekljivi stiski ia nesreči. V resnici stanje ubozega kmeta je tako neprenesljivo postalo, da začel je sam uže zdihovati po odrešeuiku. Kje ga bode li našel, kdo bode mu pravi odrešenik? Ta zamore mu le taisti biti , komur so znani vzroki slabega materijal-nega kmečkega stanja, kajti vsako bolezen zamore ozdraviti le taisti, kdor ve tudi vzroke, iz katerih je nastala. Vzroki ti so pa sledeči: 1. Cisto zanemarjeni poduk v kmetijstvu. 2. Razkositev kmečkih posestev. 3. Nesramni in brezvestni oderuhi. 4. Pomanjkanje dobrega semena, dobrega orodja in novih strojev. 5. Slaba reja živine zarad zanemarjanja travnikov. 6. Slabo gospodarjenje in pokončevanje gozdov. 7. Pomanjkanje krneč« kega zaslužka. 8. Premajhna množi-a posestnikov, ki zavarujejo svoja posestva. 9. Prosta možitev. 0. Nezvesti in leni posli. 11. Elementarne nezgode. 12. Tuja konkurenca s ž>tom in druzimi pridelki. 13. Slabo hišno gospodarstvo. 14. Prehuda udanost žganju in drugim *) Za tako osnovo je pred vsem ravno tako potreba vladnega dovoljenja, kakor se podružnice kmetijske 3mejo snovati le z dopu?čenjem vladnim. Vred. 71 škodljivim pijačam. — Vsej tej nezlogi zamorejo pa le društva ne posamesne osebe in sicer kmetijska društva v okom priti, katerim so dobro znane vse bolečine nesrečnega kmeta. — Kmetijska podružnica novomeška uljudno vabi vse gospode posestnike in gospodarje, katerim bije srce za blagor in pravi napredek kmetijskega stami na pravem mestu, posebno pa velečastito duhovščino in ljudsko učiteljstvo, naj bi delala ta dva Častita stanova , kakor za duševno omiko sploh , tako tudi za materijalni blagostan kmeta, ter ustanovila v ta namen v vsaki farni vasi tako zvana ,,vaščanska kmetijska društva", ki bila bi v zvezi s podružnico kmetijsko v Novomestu, da delovali bi potem skupaj, ter posnemali prigovor Njih Veličanstva presvitlega našega cesarja „vinbus unitis" z združenimi močmi: za vero, dom, „kmečki blagostan" in cesarja — Namen vaščanskih društev bode ta, da zboljšalo bi se materijalno stanje kmečkega stami, in sicer: 1. S podučevanjem o umnem gospodarstvu, kar zgodilo bi se na ta način, da osno vala bi se v vsaki ljudski šoli nadaljevalna kmetijska šola, katero obiskovali bi tudi odraščeni. 2. 8 Čitanjem (branjem) kmetijskih časnikov in knjig. 3. Z vstanov-ljenjem koristnih zavodov, na pr. srenjskih zakladnic (blagajnic) in srenjskih hranilnic. 4. Da se kmetu priložnost da, da zamore pridelke svoje lahko prodati in da dobi dobrih semen, žlahnih cepičev, da napravijo se brez-dimne sušilnice, da dobe se novi plugi in stroji itd. 5. Da skrbi društvo za to, da napravi vsak gospodar gnojno jamo, za izpeijanje gnojnice na polje naj kupi pa društvo sode, ki bi jih razposojevalo potem brezplačno društvenikorn, za malo plačo pa nedruštvenikora. 6. Da gleda društvo na to, da zavarje vsak gospodar vse svoje imetje. 7. Da obvaruje kolikor mogoče društvo kmetom posestva. 8. Da napravile bi se srenjske bolnišnice. 9. Da zaslužil bi kmet tudi na drug način kaj denarja itd. Dr. Albin Pozoik, Anton Derganc, načelnik. tajnik kmetijske družbe. Iz Kranja 27. febr. — Danes zjutraj kmalu po 8. uri se je vnela v kokriškem predmestji pristava tukajšnjega posestnika gosp. Tomaža Pavšlerja. Od hudobne roke zažgano s klajo in senom napolnjeno poslopje je zgorelo popolnem. Naša požarna bramba, kateri so vojaki tukajšnje baterije koj na pomoč prihiteli in jo hvalevredno podpirali, se je dobro obnesla in nas je obvarovala veče nesreče. Iz Borovnice 18. f^br.J. B.*) - V 4. štev. „Novic" v spisu gosp Dav. Trstenjaka „o kranjskih cerkvah 1. 1323." — nahaja se tudi fara z imenom ,,Freunrez" ter se vpraša: kje je ta fara? Na to vprašanje rnogd bi jaz , če tudi ne popolno dokazovalno , vsaj na videz dokazovalno povedati! — Gotovo je, da je grajščina v Bistri „Freudenthal" nad 500 let stara, gotovo ter dokazano je, da so se tu prvotno naselili nemški ,,menihi" z imenom , Katajzarji". Kakor po več samostanih, tako bo tudi tu ustanovili faro , v katero je spadalo vse tukajšnje okolično prebivalstvo! Kakor ustno poročilo naglasa , bila je tu izredno lepa cerkev, večidel delo le domačih umetnikov (menihov). Kakor več druzih samostanov, tako je tudi tega spraznil cesar Jožef II. Potem se je fara razkosila (ali pa še prej) in pozneje tudi imenovana cerkev podrla, od katere so se raznim družim cerkvam vsa umetniška dela oddala. Tako na primer v Borovnico trije kamniti oltarji, ki so res mojster-sko delo! Potem, ko so bili ti menihi pregnani, prišli so tudi kmetje izpod njihove oblasti, pod katero so bili, (kakor jaz po delih sodim) slabši od sužnjev. Preveč imel bi pisati, ko bi hotel vse na drobno dokazati, do- *) Po nakljuČbi založeno. Vred. volj tu govorijo dogodbe. — Ker sem uže ravno pri zgodovini, naj povem še to-le: Ko je cesar Franc 1. nastopil vladarstvo , potoval je po raznih krajih — tako tudi v Trst. Iz Ljubljane v Trst ni bilo druge poti, nego po močvirji po vodi do Brega in od tod pes ali jahajoč čez hribe v Cerknico in od tod naprej. Ko cesar Franc iz Trsta gredoč hoče ogledati naše močvirje, moral je po tej poti — in noč ga obide na kraju barja (močvirja), predno je stopil v čoln. Zato tukaj prenoči. Zjutraj, predno odpotuje, želi izvedeti, kako se pravi tej vasi. Odgovorilo se mu je , da vas z malo kocicami nima imena — razen ,,na kraju barja" — od tod Baravnica. C«jsar dal je nato ime svojemu prenočišču ,,Franzdorf". Ako je temu res tako, morali bi v slovenščini pisati Barje niča — od „barja" (močvirja), a ne Borovnica — od borovca, katerega tu nio ni. Ko bi pa kdo vsejedno temu oporekal ter rekel: Franzdorf ima ime od ,,Franzbeeren M — ne od Franca I. — se mu lahko odgovori, da tu v okolični daljavi najmanj dveh ur ne dobi se jagod borovnic. Tedaj naj velja — da smo ponosni, da je tii cesar spal — prvo! - Toliko povem jaz ; če pa kdo drug ve kaj bolj istinitega, naj pove, ker le s tem se spravi zgodovinska resnica na dan. Iz Ljubljane. — Tukajšnja hranilnica je v svojem občnem zboru 28 svečana, kakor druga leta, tako tudi letos lepo svoto odločila v podporo mnogim šolskim, ubožnim in drugim zavolom. Po tem sklepu dobijo: Ljubljanska ubožnica 2500 goid. — Za obleko v čitalnici obdarovanih ubozih šolskih otrok 200 gold. — Za božičnico v zavodu malih otrok ^00 gold. — V podporo revnim gimnazijstom v Ljubljani 200 gold., v No-vomestu 100 gold., in v Kočevji 100 gold. — V podporo ubogim reaicem v Ljubljani 200 gold. — Prepa-randiji v Ljubljani 100 gold. — Prvi mestni ljudski šoli 150 gold., drugi mestni ljudski šoli 250 gold. — Za nakup učnih pripomočkov a) ,,narodni šoli" 150 gold., in b) ,;Schulpfennigu ' 150 gold, — Za razdelitev šolskega orodja med revne učenke tukajšnje nunske šole 200 gold. in v Skofji Loki 100 gold — Za luteransko šolo 200 gold. — V podporo revnim učencem na deški ljudski šoli v Novomestu 100 goid. — V podporo revnim učencem tukajšnje podkovske šole 100 gold. — V podporo revnim učenkam na tukajšnji dekliški ljudski šoli 100 gold. — V podporo revnim učencem ljudske šole na močvirji 50 gold. — V podporo revnim učenkam na tukajšnji preparandiji 100 gold. — V podporo učenkam na dekliški šoli v Kočevii 50 g Id. — V podporo revnim kranjskim učencem v višin razredih Krške meščanske šole 100 gold. — Za šolsko in risarsko orodje revnim rokodelskim učencem na I. tukajšnji deški ljudski šoli 50 gold. in rokodelskim učencem na II. deški ljudski šoli 60 gold. — V podporo glasbeni šoli fiihar-moničnega društva 200 gold. — V podporo glasbeni matici 50 gold. - Za vzdržanje tukajšnjega zavoda za male otroke 200 gold. — Za tukajšnjo podporno in oskrbovalno družbo bolnikov 100 gold. Tukajšnji požarni straži 500 gold. - Za vzdržanje tukajšnje otroške bolnišnice 220 goid. — V podporo revnih bolnikov pri odhodu iz tukajšnje bolnišnice 200 gold — Za opoldansko hrano revnim kranjskim dijakom v Gradcu 100 gold. — Blagajnici delavcev in invalidov 100 gold. —¦-> V podporo tukajšnjemu gledališču za leto 1830/81. 450 gold. — Delavskemu izobraževalnemu društvu 50 gld. — Tukajšnjemu katol. rokodelskemu društvu 50 gold. — Vincencijevemu društvu za podporo hiralnice 200 gld. — Za deški azil 200 gold. in deški sirotnišnici 200 gold. — V podporo Vincencijeve konference pri sv. Jakobu 100 gold. — Za Loschnarjevo ustanovo družbi kranjskih zdravnikov 200 gold. — Kranjskemu deželnemu muzeju 72 za nadaljevanje starinskih izkopavanj 200 gol d. — V podporo tukajšnje dekliške sirotnišnice 150 gold. — Požarni brambi v Krškem za napravo gasilnega orodja 200 gld., v Postojni 300 gld. in v Toplicah 50 gold. -V podporo čebelarskemu društvu 50 gold. Vrh tega se je lansko leto po toči poškodovanim Dolenjcem novomeškega okraja podarilo 1000 gold. — Pogorelcem v Kamniku za nakup semen 150 gold. — In mestnim ubogim o priliki odpretja novega hranilničnega poslopja 500 gold. — Po vsem tem znašajo navedeni milodari 11.220 gold. — Gori navedenih 46 podpornih rubrik je hranilnično^vodstvo nasvetovalo občnemu zboru, ki jih je brez debate sprejel, razen podpore za uglasbeno matico", za katero je gosp. dr. Zupanec predlog stavil, naj se jej namesto 50 gold. daruje 100 gold., al predlog je padel z manjšino dveh glasov.« — (V Čitalničnih prostorih) je oče Pust v nedeljo in torek prav posebno sijajno kraljeval, — v nedeljo je namreč veteransko društvo v lepo okinčanem steklenem salonu napravilo ples, ki je b»l obilo obiskan in jako živahen, — včeraj (pustni torek) pa je Sokolova maskarada v dvoranah čitalničnih končala pustne veselice tako , da je ta veselica zopet bila krona vseh tukajšnjih javnih veselic. Krasno okinčani prostori, nad 700 gostov, mask obilo in mnogo jako elegantnih, vse živo, vse glasno, pa vendar vse v najlepšem redu, — narodno srce, kaj hočeš več? Velečastiti gospod deželni predsednik s svojo rodovino , gosp. general in mnogi Častniki bili so pričujoči, a videli smo tudi nekatere gospode in gospe, ki sicer le memo čitalnice gredo, sinoči pa so bili prav zadovoljni v narodni gnječi. — {Skušnje za babice) vršile so se dne 24. in 26. februarija v slovenskem jeziku. Izprašanih bilo je 14 babic, med njimi je 13 Slovenk (12 iz Kranjskega, 1 iz Stajarskega) in 1 Hrvatica. Skušnjo prestale so 4 s prav dobrim vspehom, 6 dobro, 3 dostojno, ena pa ni bila potrjena. Varimo se j udov zdravnikov! — s temi besedami je poslanec prof. Sues unidan v budgetnem odboru se upiral zoper medicinsko fakulteto v Levovu, češ, da uže zdaj je polovica judov med medicinarji na dunajski medicinski fakulteti. V ljubljanski bolnišnici je zdaj služba sekundarja izpraznena in edini kom peten t za njo je pri njenem razpisu bil — j ud, se ve da tudi slovenskega jezika nezmožen. & sreči nas judov reši ravnokar z Dunaja došli dr. Gregorič, sin penz. tukajšnjega mestnega zdravnika, ki je ves sposoben za to službo. — Vitezu dr. Kalteneggerju napravijo njegovi politični prijatelji v kazini jutri banket, s katerim se pred odhodom njegovim na Dunaj poslovijo od njega. Ce bo načelnik konstitucijskega društva dr. Schrev slovo jemajočemu voditelju pl. Kalteneggerju v istem duhu na-pival, kakor je 18. dne svečana društvo nagovarjal „zum entschiedenenKampf" \na odločni boj) proti dandanašnji vladni sistemi, moralo bi vsakega druzega gosta pri takem banketu strah biti, da ne zapade §§. ,,Storung der offentlichen Ruhe und Ordnung". V 2. številki ,,Slov. Pravnika*', ki ga izdaje dr. Alf. Mosche, nahajamo med drugimi članki spis dr. Vošnjaka, ki zarad sedanjih znatnih olajšav spodbuja k ustanovitvi posojilnic v naših slovenskih deželah, in pa zanimivi članek viteza Josipa Schneid-Treuenfelskega „o kazenskem uzroku". — Znani slovenski pisatelj gosp. H ost ni k je postal profesor gimnazije v Borisogljebsku, Tambovske gu-bernije na Ruskem. — Do sedaj je uže nad 10 Slovencev učiteljev in profesorjev na Ruskem. — (Pevsko društvo „Laib. Liedertafel"), katerega nikoli ni bilo treba, je šlo rakom žvižgat. — Prečastiti gospod župnik v pokoji Fr. Svet-ličič, eden prvih duševnih podpornikov „Novic" z odličnimi pesmami, je 22. dne svečana po hudi bolezni v Ljubljani umrl. Vrli rodoljub bil je res žrtva nesrečne banke „Slovenije", ki mu je vzela vse njegovo imetje. Naj v miru počiva! — V slovesnem sprevodu so 27. dne u. m. 8Pre" mili na pokopališče gimnazijci svojega vrlega tovariša Karola Marsaleka, ki je po kratki bolezni 2^- dne u. m. umrl. Bil je ranjki osmošolec odličen v svojih študijah po vseh razredih prvi, pa tudi v muziki zasedal je častni prostor na tukajšnji gimnaziji. Sluša^j1 gornje gimnazije so rakev njegovo obložili z mnogimi, krasnimi venci. Bodi mu žemljica lahka! — (Društvo Marijine bratovšine) je ravnokar na svetlo dalo letno sporočilo za 1. 1880. Iz tega poročila je razvidno, da je društvo preteklo leto pridobilo 149 novih udov in da premoženje njegovo se je pomnožilo za 1017 gold. Oboje to je dokaz, kako priljubljeno je to društvo našemu ljudstvu , ki si z majhnim plačilom zagotovi lep pogreb in nekaj maš zadušnic. Društvo ima sedaj premoženja 23 454 gold. in šteje 1923 udov. Predsednik mu je mestni odbornik in hišnik gosp. Josip Regali. — „V ,Laib. Wochenbl.* se skuša Vesteneck pred svetom oprati in popisuje tudi v „Narodu", „Slovencu" in „Novicah" omenjeno dogodbo tako:" etc. Vsi slovenski listi so omenili dogodbo. Kako da se ,,Narod" nad tem more spodtikati, ker se mu je uže zdelo, da je v „Nov." kaj izostalo? (KST Seme ruskega lanii je v Ljubljani. Kdor ga je naročil, naj nemudoma pride po-nj. Cena mu je 4 gold. 10 kr. za stari mernik.