134 Kmetijstvo. Pospeševanje vinoreje na Kranjskem. Deželni odbor je deželnemu zboru predložil v mi-nolem zasedanju naslednje obširno poročilo o pospeševanju vinoreje na Kranjskem: I. Razširjanje trtne uši na Kranjskem. C. kr. deželna vlada izročila je z dopisom z dne 30. decembra 1896, št. 20103, deželnemu odboru poročilo tehničnega voditelja del za uničenje trtne uši, Bohu-slava Skalickega, iz katerega poročila je posneti, da se je trtna uš tudi 1895. leta razširjevala in 233 87/*a na novo okužila, tako, da je od v katastru kot vinogradi vpisanih 10836 ha uže 7888*43 ha okuženih in večinoma uničenih, in sicer v političnem okraji a) krškem od 4474 ha 3117*65 ha = 7469 % b) novomeškem „ 2972 „ 1570*63 „ = 52*08 °/0 c) črnomaljskem „ 2189 „ 2105*32 „ =96*1 % d) postojnskem „ 1201 „ 87096 „ = 72 05 % Od skupnega vinogradarskega površja bilo je koncem leta le še 2947*57 ha neokuženih. Dočim vinogradi v novomeškem okraji še vedno, čeravno malo donašajo, so isti v črnomaljskem okraji večinoma popolnem uničeni. Uzrok temu opustošenju je pač to, da je podnebje v črnomaljskem okraji gorkeje in suheje, da so se vinogradi slabeje obdelovali in da je vinogradno ozemlje bolj skupno. Razun trtne uši prikazovale so se pa tudi razne druge bolezni, med temi strupena rosa, črni palež, grojzdna plesnoba in drugi Utm kvarljivci. II. Nasaditve z ameriškimi trtami in uzorni vinogradi. A. Državne trtnice. 1. Slap v političnem okraji pcstojinskem. Ta trt-nica se je ustanovila leta 1890., obsega sedaj 58 a 49 m2 ter je zasajena s ključi trte Rupestris monticola in Ru-pestris metallica, Solonis, Riparia souvage in Riparia portalis; vsega skupaj je 8852 trt, ki so za pridelovanje ključev. Razun tega je v trtnici še 1788 požlahtnenih, uže rodečih jtrt. Neposredno rodeče trte so se iztrebile ter se nadomestile s trto Solonis in Monticola. Zaradi suše pridelalo se je le 68000 ključev, dočim se je računalo najmanj na 88000. Ker pa se v tej trtnici ne pridela zadostno število ključev in bilf (korenjakov), pritrdilo je visoko c. kr. poljedeljsko ministerstvo po nasvetu tehniškega voditelja, da se v svrho pridobitve vino- grada za pridelavanje ključev vzame v najem blizu 7000 m2 obsežna njiva. 2. Kostanjevica. Ta trtnica je prva in največja na Kranjskem; površje, obsegajoče 2 ha 40 a, zasajeno je s 14700 korenjaki, jeden del pa se rabi kot trtnica. Tudi v tej trtnici sta strupena rosa in črni palež trtam močno škodovala. 3. Drašiče pri Metliki. Ta trtnica ima 1 ha 28 a 46 m2 površine s 3841 trtami različnih vrst. V vzgled-nem vinogradu zasadilo se je spomladi 675 požlahtnenih trt, katere je podaril deželni odbor. Za nasaditev, ki se bo nadaljevala prihodnjo spomlad, preskrbel je deželni odbor zopet 800 požlahtnenih bilf. 4. Črnomelj. Ta trtnica obstoji iz vinograda za pridelovanje ključev, ki se je napravil 1893. 1. s površjem 61 a 68 m2 s 4258 trtami, ter iz lanskega leta novo nasajenega vzglednega vinograda, ki se bode razširil. B. Od države podpirane trtnice. 1. Drča pri Št. Jerneji. Trte se sicer po izjavi c. kr. vinarskega nadzornika nahajajo v dobrem stanji, toda ker so neposredno rodeče vrste zgubile svoj pomen, se bo vsled dotičnega nasveta tehniškega voditelja razveljavila pogodba z državo. 2. Škocijan. Ta nasaditev kmetijske podružnice se nahaja v prav dobrem stanji ter se bode razširila. 3. Št. Jernej. Ondotna kmetijska podružnica je s podporo visokega c. kr. poljedelskega ministerstva in deželnega odbora večje površje svoje trtnice zasadila z bil-fami. Trtnica šteje uže nad 3700 korenjakov ter se bode morala razširiti. Kar se tiče prometa z ameriškimi trtami z državnih in od države podpiranih trtnic, znašala je skupna zaloga spomladi 1895. 1. z 278000 trtami vred, ki jih je posJalo visoko c. kr. poljedelsko ministerstvo, vsega skupaj 809694 trt; med temi je bilo 557968 ključev in 251726 bilf. Od te skupne zaloge prodalo se je 242350 ključev in 183*195 bilf (62*4 °/0), nekaj (37*6 %) pa se jih je brezplačno oddalo. V trtnice vložilo se je 317289 trt, da se ukoreničijo, porabne oddajale so se spomladi 1896 1.; dalje se je 3540 trt zasadilo v trtnico in 13720 požlahtnilo, ostalih 24000 pa se je izpeljalo iz dežele ali pa so se kot neporabne izločile. V obeh letih, 1894. in 1895., porabilo se je v domači deželi 1293707 trt, vinogradnikom se jih oddalo 877500, izmed teh je 797650 Riparije, skoraj 90%. Nasproti pa se je od neposredno rodečih oddalo le 0*99%, kar je dokaz, kako malo ceni prebivalstvo to vrsto trt. V bodoče se bodeta tudi Solonis in Rupestris monticola bolj vdomačile. Stroški pridelovanja ključev in bilf v letih 1893., 1894. in 1895. znašajo 11670 gld. 70 kr., pri tem pa so se v poštev jemali le vinogradi za pridelovanje ključev in pa trtnice, če so uže kaj rodile. C. Zasebne trtnice. 1. Trtnica kmetijske podružnice v Krškem. Kmetijske podružnice pripomorejo državi in deželi pospe- sevati trtorejo in vinarstvo. Pred vsem velja to o podružnici v Krškem. Ista prireja predavanja in tečaje o cepljenji, kjer dobivajo udeležitelji premije in trte. L. 1895. na pr. razdelila je podružnica 135 vinogradnikom 75230 trt in 2313 gld. 20 kr. premij, s čimer se je 11 6 ha vinogradov obnovilo. Sploh krški okraj najbolj marljivo zasaja nove vinograde. V onih občinah tega okraja, ki so bile najpred okužene, ima že skoraj vsak vinogradnik svoj vinograd za pridelovanje ključev in svojo trtnico, tako da nekateri posestniki morejo oddajati po 20000 in tudi več ključev in bilf. 2. O trtnicah kmetijskih podružnic v Novem mestu in v Čatežu pri Veliki Loki, kakor tudi o trtnicah zasebnikov na grajščinah Raka in Impole, v Slinovcu pri Kostanjevici ter o drugih pridelavateljih pa deželni odbor nima natančnejih podatkov na razpolago. (Konec sledi.) 135 144 Kmetijstvo. Pospeševanje vinoreje na Kranjskem. (Konec.) III. Poročilo o delovanji deželnega učitelja za vinarstvo in kletarstvo. Deželni potovalni učitelj Franc Gombač, ki vodi tudi delo v deželni pepinijeri pri prisilni delalnici, predaval je 1896. leta vsega skupaj 49krat po vseh vino-gradnih krajih kranjskega, ter se je teh predavanj udeležilo 2700 vinogradnikov. — (Št. 515, 594, 797, 2560, 2626, 7558,7723, 11713, 12724, 13178, 132781.1896). Predavanje je obsegalo v prvi vrsti vinorejo in kletarstvo, novo nasaditev vinogradov in trtnic, napravljanje in uporabo umetnega gnoja, dalje je razlagal določbe zakona o brezobrestnih posojilih, o desetletni oprostitvi zemljišč-nega davka za nove nasade, o odpisu davka za po trtni uši uničene vinograde itd. V svojih predavanjih je govoril tudi o sadjereji, živinoreji, o zadrugah in kmetijstvu sploh. Vsako predavanje z demonstracijami trajalo je P/a—3 ure, tečaji za požlahtnevanje trt pa ves dan. Vsak udeležitelj takih tečajev moral je 30—50 ključev seboj prinesti, da so se vinogradniki pod nadzorstvom in navodilom potovalnega učitelja mogli vaditi v prirezo-vanji in povezovanji cepičev in korenjakov, kakor tudi v zasajevanji takih cepljenk v trtnico ali pa zasaditvi naravnost v vinograd, dalje v rigolanji in obdelovanji vinogradov, v gnojitvi s hlevnim in umetnim gnojem, v obrezovanji in škropljenji trt, v žvepljanji grojzdja proti grojzdni plesnobi itd. Taki tečaji so se prav dobro obnesli, ker je bilo mogoče opozoriti vinogradnike na različne napake in pomanjkljivosti ter jim odgovarjati na dotična vprašanja. Tečaji o suhem cepljenji vršili so se meseca febru-varija in sicer v črnomaljskem, metliškem in novomeškem okraji (št. 2560, 2626 1. 1896), o zelenem cepljenji pa v krškem okraji, kjer je tečaj trajal štiri dni. (Št. 7558, 7723 1. 1896.) Razun tega je potovalni učitelj v svrho podučevanja večkrat popotoval v vse vinogradne kraje Notranjskega in Dolenjskega, pri čemer je posebno gledal na to, da se ustanove kmetijske podružnice, trtnice in vzgledni vinogradi, ali pa da se isti razširijo. (Št. 1201, 7559, 7692, 7723, 8590, 8637, 9716, 11713, 12724 leta 1896) VI. Deželna pepinijera v Ljubljani. Na prošnjo deželnega odbora poslalo je c. kr. poljedelsko ministerstvo brezplačno 170.000 ameriških ključev in bilf (št. 7323 1. 1895, 2227 1. 1896); od teh je deželni odbor večje število razdelil med posamezne vinogradnike in trtnice. Leta 1896. cepilo se je v pepinijeri 126000 trt, in sicer 8000 na bilfe in 46000 na ključe. Zaradi pomanjkanja bilf cepilo se je na ključe; cepilo pa se je na Ri-parijo portalis, Riparijo souvage in Solonis, za cepiče pa se je uporabljevalo 13 raznih vrst. S cepljenjem pričelo se je meseca aprila ter so delo izvrševali večinoma mladoletni prisiljenci, vlaganje v trtnico pa odrasli prisi-Ijenci. Razun 126000 cepljenih trt vložilo se je še 125600 ključev in slabih bilf in pa 10000 potaknencev, ki se bodo cepili prihodnje leto. Št. 7559 1. 1896) V svrho praktičnega izvežbanja v cepljenji trt podpiral je deželni odbor štiri mladenče iz črnomaljskega in krškega okraja; izmed teh so trije delali v pepinijeri od 1. aprila do 31. novembra. Stroški za delo, katero se je 1896. leta izvršilo v pepinijeri, potem za najemščino, za naročene trte, mezde itd., znašali so 3462 gld. 16 kr., izkupilo za pridelane, požlahtnene trte znašalo bo približno 1379 gld. (Št. 12881 1. 1896.) V svrho pridelovanja večjega števila ameriških bilf vzel se je v najem v bližini pepinijere na v to svrho popolnem pripravnih Codellijevih zemljiščih vinograd za pridelovanje ključev v obsegu 1*43 ha. Vse zemljišče prekopalo se je spomladi ter zasadilo z bil farni Riparije portalis in Rupestris montikola. Bilfe trte Rupestris mon-tikola pridelale so se v deželni pepinijeri, Riparija portalis pa se je naročila pri J. Malusu na Bizeljskem in pri R. Wibmerju v Ptuju. Korenjaki so prav dobro poganjali ter se je pridelalo uže več sto ključev; tekočega leta sme se računati na več tisoč močnih ključev. Da bode trsje hitreje dozorelo, gnojilo se bo s salpetrom. Od 126.000 v deželni pepinijeri izvršenih požlaht-nitev prijelo se jih je 70.000, to je približno 55 °/0, vendar pa je vsega skupaj le 30300 popolnoma dobrih požlahtnitev odločenih za oddajo; izmed teh se jih je oddalo 7920 po normalni ceni 8 gld, za vsakih sto, 18.625 proti znižani ceni 4 gld. za sto, 3660 pa brezplačno. Oglasilo pa se je pri deželnem odboru 547 vinogradnikov za 166160 cepljenih trt, in sicer za 32550 kosov po 8 kr., za 118710 kosov po 4 kr. in za 14900 kosov brezplačno. Razdelitev izvršila se je po razmeri množine, katero so zahtevali posamezni prosilci. (Štev. 8685 1. 1896.) Koncem poročila bodi še omenjeno, da je deželni odbor po nasvetu potovalnega učitelja naročil 50 mehov 0 in 600 leg žvepla ter iste brezplačno prepustil posameznim kmetijskim podružnicam in občinam v svrho zatiranja grojzdne plesnobe. (Št. 3957 1. 1896) Potovalni učitelj pa je v svojih predavanjih podučeval vinorejce, kako naj rabijo te mehove. Dalje je potovalni učitelj spisal tudi 60 strani obsežno knjižico z 28 podobami pod naslovom: »Najhitrejša in najcenejša obnovitev uničenih vinogradov", katero je založila c. kr. kmetijska družba dogovorno z deželnim odborom. Od te knjižice prodalo se je 1000 natisov, drugih 1000 natisov pa se je brezplačno razdelilo kmetijskim podružnicam in županstvom. Z zadoščenjem se sme poudarjati, da se novi nasadi v deželi od leta do leta množe. V prvi vrsti pospešujejo take nasade brezobrestna posojila in pa cenena in brezplačna oddaja trt. Mnogo vinogradnikov pridelalo je v obnovljenih vinogradih vino uže pretečeno leto, taki uspehi pa spodbujajo na delo tudi tiste vinorejce, ki amerikanski trti niso nič zaupali. V. Podpore za uzorne vinograde in revnim vinogradnikom. Iz kredita, dovoljenega za podpore uzornim vinogradom, dovolil je deželni odbor kmetijskim podružnicam in občinam 685 gld., in sicer: Novo mesto 200 gld., Čatež 100 gld., Košana 100 gld., Vipava 50 gld., Radeče 75 gld., Erzelj 100 gld., Metlika 60 gld. Revnim vinogradnikom dovoljevale so se podpore v zneskih od 8 do 20 gld. v skupnem znesku 815 gld., ter je c kr. deželna vlada, kakor prejšnja leta, polovico prevzela na državni zaklad. (Št. 540, 12082 1. 1896.) VI. Brezobrestna posojila vinogradnikom. Revnim vinogradnikom, kateri so vsled trtne uši prišli v stiske, naukazala je c. kr. deželna vlada dogovorno z deželnim odborom pri dotičnih c. kr. davčnih uradih 22762 gld. brezobrestnih posojil iz deželnega zaklada, in sicer iz kredita, kar ga je ostalo še iz 1895.1. znesek 2762 gld., ter ves za 1896. leto dovoljeni kredit v znesku 20.000 gld. Od te svete odpade na 26 posestnikov v postojinskem okraji 2435 gld., na 72 posestnikov v okraji črnomaljskem 5425 gld., na 184 posestnikov v okraji krškem 14.682 gld. in na 4 posestnike v novomeškem okraji 220 gld. 145