PoStnina plačana v gotovini.
Številka 41.	V Ljubljani, dne 13. oktobra 1921.	III. leto.
Glasilo Osrednje Zve*	tnih
nameščencev in upoi	ev
= za Slovenijo v Lju*	,v'H' =
Cena posamezne štev. 2 v !
,i •,	• ;/i!
„NAS GliAS* izide vsak id .<> Celoletna naročnina .	.	.
Polletna naročnina......K/ ^
Četrtletna naročnina .... K 25'— Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi ===:= po ceniku.	.
Uredništvo: Ljubljana. Rimska cesta štev. 20/11. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno trankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/L Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
LR. FR. Z.:
Kako sem jaz služil.
Mislim da bi ne bilo napačno, ako bi nam starejši uradniki povedali včasih kaj iz svojega službovanja. Služba je del življenja, in katero življenje je brez zani- | mivosti? Jaz Vsaj sem vedno rad čital biografije, .zlasti pa avtobiografije. Nedvomno marsikaj zanimivega bi izvedeli na ta način ... doznali bi, kako se je služilo včasi. in če bi primerjali preteklost S sedanjostjo, potem šele bi mogli preso- ! diti. v čem se ic obrnilo na slabše, v čem , na bolje.
Pred vsem pa bi iz takih popisov črpal marsikdo prepričanje, da ie uradniška služba izmed tistih ena. ki zasluži najmanj, da bi koga zavidal radi nje. Marsikateremu delavcu težaku bi se nemara razširile oči, ako bi dobil vpogled v uradnikovo življenje in ta in oni bi si na tihem priznal, da se ie motil, ko je smatral sebe za najbolj pomilovanja Vrednega na svetu.
.Seveda da bi razumel vse prav. bi mu moral povedati iaz tudi še kaj drugega povedati bi mu moral, kako dolga in trnjeva pot ic bila dotlej, pred-no sem I dospel tako daleč, da sem smel sesti v | pisarni za pisalno mizo ter nastopiti — nov križev not in začeti novo dobo — "raznih upov in britkih prevar... Povedati bi mu moral, kako sem se že v četrti I šuii preživljal sam. povedati, kako sem I v osmi šoli po smrti očetovi podpiral že j Svoio mater in povedati, kako sem na j vseučilišču samo vsaki drugi dan opoldne j imel gorko kosilo, kitko zaiutrka sploh ni- j sem noznal. kako mi ie bila več kot pol
| leta edina večerja polovica takozvanega pentametra (hlebček za pet krajcarjev), ki sva si ga delila vsak večer s kolegom in kako sem si naposled s slabo hrano pokvaril želodec za leta in leta ...
In če bi mu povedal razen tega še, kako si nisem mogel privoščiti nikdar oddihliaia. kako sem se trudil noč in dan, kako sejn le malokdaj spal. kako že skoro kot otitok nisem poznal zlate svobode, kako ie izginila moia mladost, ne da bi okusil njene darove, kako ie tonila ta moja lepa mladost v grenkih skrbeh ter fizičnih in duševnih mukah, potem bi mi morda prijateljsko stisnil roko oni drvar, ki sem se bil sporekel z njim. ker ie trdil, da imajo uradniki več kot zadosti in da bi jim on še to vzel. kar imajo, ker ie njih delo brez vsake vrednosti.
Da. izpregledal bi morda marsikdo, ki ima zdai krive nazore, ako bi začel praviti počenši od svoje prve mladosti, toda to ne bi spadalo v okvir lista, za katerega sem si namenil napisati te vrstice... ♦
Moj namen je bil, da postanem odvetnik. Odvetnik in zagovornik svojega naroda! Ali. kake fantarmagorije so bile nreprcgle moje možgane! Koliko plamtečih govorov, koliko drznih načrtov ic bilo zasnovanih v moj! razgreti glavi!
Tistikrat smo bili Slovenci še uboga rala. tistikrat se nam ie bilo boriti še za na-.primitivneiše človeške pravice, tistikrat nas ic še neusmilieno pritiskala k 'lom trdo okovana tujčeva peta... Postati svoieiuu narodu zaščitnik, osvoboditelj to ie bil moj ideal! Pa so bile razmere močneje od. mene! Pa sem bil menda prešibek za to težko nalogo!...
Sicer pa sem pokazal precej s prvim korakom v življenje, da sem se prece-meval ko sem si izbiral svo dan in da mj mamka poglavitnega, k;	usposobila
človeka do dobrega advoks Sai jezik mi ie tekel, in ideje sem im« tudi dober mrist sem bil. a bil sem preskrupulozen, nretankovesten.
Zamislil sem si bil stvar tako: kot odvetnik moraš imeti enoletno sodno prakso, torej vstopiš pred vsem pri sodišču. Med tem letom napraviš vse tri ri-goroze in kot dovršen doktor vstopiš potem v prakso pri kakem advokatu. Drugi, ki so imeli očividno več daru za odvetniški poklic kot iaz. so si uredili stvar drugače — oglasili so se sicer tudi za socinijsko prakso, a vstopili so v službo pr odvetniku. Tako jim je tekla sodnij-ska in obenem odvetniška praksa. Jaz sem pri sodišču vlekel, da sem bil črn, oni pa so se pokazali samo začetkom kake plenarne seje v sodni dvorani, toliko da jih ie ošvrknil predsednik deželnega sodišča s svojim pogledom, pa so odjadrali zopet. Meni se je zdelo to silno drzno. Moia poštenost sc ie protivila takemu početju Zato pa so oni dosegli svoj namen dočim ga jaz nisem!
O ta poštenost! Ni čuda. da sc svet tako norčuje iz nie'
Pa tudi v drugem pogledu so bili moji tovariši, ki so bili vstopili pri odvetniku. na boljem od mene. Oni so presedeli po šest ur na dan .v pisarni, na so bili prosti, iaz pa sem delal vsak dan po 12 do 14 ur. to se pravi z drugimi besedami. da sem si moral dati izmozgati od države vse svoje moči. Oni so se lahko pripravljali na rigoroze. jaz pa še misliti
LISTEK.
JOS. Z-a.:
Dynamozazula.
Mod svetovno vojno niso morili ljud šemo na fronfi. temveč tudi v zaledju: m Nonti s svinčenkami, v zaledju pa z raz-n'nii znaki v dobrodelne namene. Ta morda se je tako razipletla. da končno nisi hd zanesljiv patrijot. ako nisi imel vsa;
znaka na suknji, klobuku ali čepici. 5;°ljši patrijotje so Imeli vsaj po dva. a V:del sem slučaje, ko so gospodje imeli ^’LTk na kravati, dva do tri na suknji, pa e nekaj na klobuku, okrašeni, kakor bi ( Ina ženitovanie. Tudi pri vojakih je bilo 'n Posebno starejši gospodje so svoj °tizem ra<^ na nač*n izkazovali, ter' fi'a '?re<* frordo niso več mogli; neka-1 so imeli cel venec okoli kraja.
Pisec teii vrstic se za take dekora-j c'.ie svoiega umrljivega telesa in med voj-
1 no precej ponošene obleke nikoli ni po-
I sobno ogreval. Sicer so razni prijatelji in
j neprijatelji pri kosilu iu večerji, v uradu
| in izven urada venomer ponujali slike, di-! ulome. kolajne kokarde, inonograme in j bogsigavedi kai vse. a znal se jih ie vedno j primerno otresti, da so ga končno pustili ! v miru. Kai bi tudi podpiral dunajske či-futc, ko sem vedel, da niti deseti del izda-i nega denarja ne dobe vojaki; nasprotno: ko smo v nekem kraju nabirali perilo za ranjence so nam prvo noč kar na licu mesta ukradli najlepše srajce in rjuhe, kai se ie godilo še med potjo do daljne fronte! Razni ljudje na Dunaju in v Gradcu so ob naši radodarnosti bogateli, povrhu pa še Slovane zmerjali z izdajicami.
V enem slučaju na so vendar tudi mene ujeli; kljub vsemu otresanju se nad-ležnežev iSisem mogel otresti, dokler nisem obljubil, da ponudim eno svojih iz-
najdb Rdečemu križu. Mislil sem si: ako kai daš, dai pošteno' ker pa denarja nisem imel. sem ponudil, kar ie bilo najboljšega. Kako sem to obljubo spolnil in kaj sem pri tem doživel, to opisati, je namen mojega spisa.
A prei moram nekai povedati o izumih samih.
Gotovo ste že čitali inserate. v katerih se razne patentne pisarne ponujajo 'zumnikom. da bi njih izume patentovale m razpečale. Na prvi pogled so take ponudbe jako vabljive, v 99. slučajih pa so samo limanice neizkušenim ljudem. Tiste pisarne prevzemajo vsako »iznajdbo« samo zato da iz namišljenega izumnika izvlečejo par sto kronic in v končnem pismu priznajo, da patentni urad »ni hotel« izuma patentovati. ker ie »podobna iznajdba že v prometu.«
Pri nas v splošnem še ne poznamo veliko takih slučajev, ker tudi izumnikov
nisem mogel nanje. In oni so bili plačani za svoje službovatiie. jaz pa vseli devet mesecev, ki sem jih vztrajal pri sodišču, nisem prejel, kakor se reče. niti ficka. Niii tistih 21 novčičev pavšala, ki so mi šli po obstoječih predpisih na mesec, mi niso izplačali. Ne. sam sem si moral preskrbeti hrč. sam črnilo in peresa, da. celo sukanec in šivanko za sejsivanje aktov!
O. bili so to blaženi časi! ...
Vstopila sva bila tisto leto pri deželnem sodišču v Ljubljani samo dva absol-virana jurista, moj gimnazijski sošolec in tovariš na univerzi V., ki ie hotel nastopiti sodniisko kariero in jaz. ki sem nameraval postati, kakor že omenjeno, odvetnik. Pridelili so naju na Žab jak. listo gabno poslopje blizu Pruli' in Ljubljanice, ki so se ga celo kaznjenci po pravici bali.
Sedela sva skupaj v tesni sobi z enim | samim oknom, in sicer pri mizi. ki je bila i samo surovo otesana in ni prišla nikdar j v stiko z obličem. Njena plošča ie bila ! sestavljena iz dveh mehkih dil različne ' starosti. Ena polovica je bila zatemnela ; in črvičasta. druga je bila še sveža in se | ie cedila smola iz nje. Pri tej mizi sva se- ; dela drug drugemu nasproti, v kolikor so : naju pustili na miru. To pa sc ie. zgodilo j le redkokrat. ker je moral iti zdaj on. zdaj ia/. aktuirat. Skozi edino okno sc ie videlo na ozko, umazano dvorišče, kjer so se vedno in vedno sušile grde cunje in j razno, malo mikavno perilo
Bilo ie nekai strašnega tu za mlado, po prostosti koprnečo dušo. Včasi se me ie lotilo čustvo, ki ga ie težko popisati. Zdelo se mi je. kakor bi imel na rokah in nogah težke okove, ali pa kakor bi ležal v krsti, katere pokrova mi ni bilo mogoče dvigniti. Dušilo me je in da bi prišel do V svežega zraka, sem skočil k oknu, hote pomoliti vsai glavo pod milo nebo. toda zadel sem s čelom ob železno mrežo, da sem jeknil bolečine ter se omoteno opotekel nazaj.
Drugikrat se me je lotila silna želja, da bi se mogel ozreti malo na okoli, v kak gozd ali čez zeleno ravan. Več nisem mogel zdržati. Planil sem skozi vrata in hite! ven na Prule.
Šel sem enkrat ob Ljubljanici gor in | del. pa tekel zopet nazaj v hudih skrbeh, | če ine ni morda med tem že iskal kdo. Zavidal sem cestnega pometača, ki je oblit od zlate solnčne luči mehanično oj)le-tai s svojo brezovo metlo po tleh. zavi- i dal cigana, ki ie bogvekje kampiral v I prosti naravi ter se veselil, ne da bi ga težile kake skrbi, svojega zdravja in življenja.
(Dalje prih.)
nimamo. Med zapadnimi narodi: Fran- ! cozi. Angleži. Amerikanci in tudi med Severnimi Nemci pa ta posel zelo cvete. Mladina ie bolj realno vzgojena, in so razni veliki izumniki kakpr: Edison. Watt, Krupp. Siemens. Ddgnerre imenitna vaba neizkušenim ljudem, ki si žele vsaj polovico one slave in gmotnega dobička, ka-koršnega so dosegli prejimenovani gospodje.
O takih iznajdbah v našem slučaju pa ni govora. Zato sme biti čitateii preverjen. da Rdečemu križu ponuđeni izum nikakor ni bil prazen nič. temveč nekaj rspčakov vredno darilo. Izgovoril sem si bil samo del kupnine oziroma primerni odstotek dobička. Moj izum je zadeval dinamični stroj v popolnejši obliki, kakor so sedanji; izpopolnilo ga je za ipo-levico od sedanjih izboljšalo in obenem pocenilo, tako da ie konstruk-cMa imela in še ima zasigurano bodočnost.	':J ■
: JOS. KLOPČIČ:
Disciplina navzgor in navzdol.
Iz Kranja smo prejeli sledeči dopis, j ki ga priobčujemo brez korekture:
Gosp. Urednik!
Blagovolite dopisnika, glede članka ;>Disciplina kje si« pozvati, naj vzame pravo, temeljito »Analiso« vroke. in jo preštudira na vse strani; kje naj sc di-' sciplina prične in kje konča; ter jo tako objavi, da se bo nediscipliniran služabnik znal obnašati.
Z spoštovanjem	.1. S ...
Dotični članek v »Poštnem Glasniku« št. 14 pa se glasi:
Disciplina, kje si!
Dan na dan pričakujemo, da se kdo oglasi in pritoži čez disciplino, pa zaman. Disciplina ie izginila kakor kafra. Tega pojma mlajše uradništvo sploh ne pozna več, služahništvo pa še samo z malimi izjemami najstarejših. Zato se po vsej pravici povprašujemo:	disciplina,
kje si?! Ne pogrešamo je pa samo pri nas. med poštnimi uslužbenci. Povsod, na že prav povsod, .ie disciplina tako zrahljana, da se o niei sploh več govoriti ne more. Spregovori o niči s kakiju drugim uradnikom profesorjem, ali sploh s komurkoli, vsak tj bo zapel isto pesem. Pretekli mesec se ie pa nekai-pripetilo, kar nam ie potisnilo z vso vSilo pero v roko.
Odposlanstvo našega sl^žabništva se ie šlo pritožit naravnost na ravnateljstvo, češ. da se izkorišča s tem. da ga pošiljamo po razna okrepčila in druge vsakdanje potrebščine, pri čemer tnoi služ.ba.
Čudom se čudimo, da je šlo ravnateljstvo temu odposlanstvu na limanice. Vsai soditi moramo tako. kor je uradom strogo zabičilo. da se kai takega več dogajati ne sme.
Ravnateljstvo nai bo prepričano, da sc služahništvo ne zlorablja, se ni in se ne bo. povemo pa na ves glas. da ie slu-žabništva dandanes sram opravljati služabniške nosle. da se jim zdi pod njih »gospodsko« častjo, da bi šli komu po par cigaret ali črno kavo! Ne..za take-stvari »gospodič« služabniki niso več na svetu, zam si tudi najmeio drugo moč. da jim onravlja take posle.
Ako ravnateljstvo takim in enakim pritožbam verjame ali celo ugodi, napravi uradnim predstojnikom krvavo malo usluge, pač pa ruši« disciplino in io jio-dre do tal. V dokaz temu so naravnost
Ker smo bili v stari Avstriji v elektrotehniki šele na 5. ali 6. mestu, sem pa-tentoval izum v Nemčiji, ki ie bila pred vojno na četrtem mestu: vihu tega sem pa patent opisal tudi v dunajskem mesečniku »Neueste Erfindungcn untt Er-fahrungen«; da bi mi kak prijatelj patenta ne izpodnesel in prioritete ne vzel, ker so ob nastali vojni vsi patenti zapadli.
Tako zavarovan sem mirno čakal, kako se svetovni požar razvije, da tudi mojega strojčka ne opali, dokler me niso naskočili z Rdečim križem. Ponudil sem :orei delo svojega duha 1. listopada 1915 ministrstvu za deželno hrambo na Dunaju v trdni nadi da bo urad umel v težkih vojnih časih iznajdbo braniti in mu bo igrača, io financirati, saj je tedaj en sam strel toliko veljal, da bi bil s stroški mogel ustanoviti malo tovarno.
Gospodje na Dunaju so mojo ponudbo posebno ker j'c bila pisana v slovenščini. na desno in levo obračali, končno
predrzne grožnje predstojniku, ki kake prošnje ali želje pri najboljši volji izpolniti ne more.
»Pojdem na na ravnateljstvo.« tako ti io zabrusi v brk in ti pokaže hrbet, ne da bi se. poslovil od svojega predstojnika, kakor to store spodobni ljudje. Takemu ogroženemu predstojniku bi svetovali, da v tistem trenutku pozvoni in poprosi 'ravnateljstvo telefonično. da naj se proti uslužbencu izvede discipliniranje.
Radovedni srno, če bi tudi tako žugali, ako bi bilo ravnateljstvo v Trstu ali v Zagrebu! Resnici na ljubo pa naj še pri-»omnimo. da so tako disciplino zanesli nekateri, ki jih je Jugoslavija milostno vzprejeia in rešila lakote. Ne bomo jih našteli po imenih, saj iih vsi poznate tiste »antichambriste«. ki so imeli prej vsa druga imena, samo »Janez* ne! To so vam kot klopi ali Židje, ki jih vržeš pri enih vratih ven. pa tj že rinejo in silijo i pri drugih noter.
Komu je prišlo prej kdaj na misel. I da bi sc bil upiral kaki odredbi — če tudi I res ni bila umestna — ali ugovarjal svo-: iemu predstojniku iu. se pričkal ž njim — ' od zastopnikov ravnateljstva niti ne go-| vorimo! Takih eksaltirancev sploh poznali nismo kajti praktikantu ie bil tova-j Lš asistent že nekai višjega, oficijal se je j že dvigal malo nad zcrnlio. kontrolor je i izginjal v oblakih, kar je bilo pa višjega ! od kontrolorja, nam je bilo že na nol bo-i žansko bitje!
In dandanes? Rajši molčimo! Le zini eno samo besedico, ki ne bo po volji tvojemu podrejenemu tovarišu, čez ne-i kaj lini dobiš že »povabilo« na obravna-| vo zaradi razžaljenia časti! In to ni rrior-i da bajka, to ie gola resnica! Pa se ti i oglasi povojni naraščaj: »stairokopitneži, ! ki so prespali prevrat, novo dobo, mo-j dernizem in demokratizem; stare pobe-I siti, med staro šaro ž njimi, pa se bo dalo i živeti!« Tak evangelij si lahko slišal na | svoji lastni ušesi.
In prav naša popustljivost, naša ne-; koliko le prevelika kolegijalnost ali če i nočete — demokratizem ie nemalo zakri-! vi! te zablode. Kolegijalnost ie potrebna in umestna toda moramo jo j>rav razumeti, se ne sme zlorabljati, kar si mlajši dovolijo prav radi.
Sai se da primerno in taktno razpravljali. če smo še tako po domače med seboj. Tudi pritožimo se lahko, ali dostojno: včasih zadostuje ena sama beseda, na je poravnano.
Discipline manjka, discipline, na vseh koncih in krajih, zbog tega ie izginila tudi razlika med uraidništvom in služabih-
na dobim sredi meseca grudna tale odgovor ;
Ilir u n g c s t e m p e ! t e s Anbot. be-treffend das Patent Dynamozazula wur-de dem k. u. k. Kriegsministerium zor ! cventuellen weiteren Veranlassung u n d j m i t dem E r s u c Ii e n abgebreten. we-i gen Erfullung der S t e m p e 1 p f 1 i c h t ; das Erfordejiliche zu veranlasscn.
Sedaj sem jaz ministrski odgovor | na desno in levo obračal, kajti spoznal i sem. da je pisarniškim gospodom kolko-vina za dve revni kroni važnejša, kakor izum. ki je vreden toliko tisočakov, kolikor je kolkovina vredna — dvovinarskih novcev. Res je. in kakor na očitno spoved javno priznam, da je škandal, strah '11 j sramota, ako star davčni uradnik pošilja 1 nekolkovane uloge okoli uradov, in Posebno med vojno in povrhu nar a.v no st na ministrstvo: vendar sem si svoji ponižni duši mislil, da so p°.nu za darila kolka proste, četudi ie
Stvom. Morda se ne motimo, če trdimo, da ic k temu pripomogla nehote nekoliko Uidi »Zveza«.
Končamo. Take službene razmere so nezdrave. Treba je korenite remedure, ki bo pomagala disciplini zopet na noge. Disciplino moramo uvesti za vsako ceno. Mlajši morajo imeti neko spoštovanje do višjih, starerših uradnikov, saj to zahteva že oljka sania. da ne govorimo o pokorščini do odredb, do predstojnikov, saj zato vlada lahko še vedno najlepša kolegijalnost in vzajemnost. Sužnjev naj ne bo ne ired iiradništvom. ne med služabništvom, ampak red. vzornost, disciplina.! In to smo hoteli povedati!
Temu članku je pristavilo predsedstvo Zveze poštnih organizacij za Slovenijo naslednjo pripombo:
Priobčujemo članek s pripombo, da u: 'Zveza« vedno poudarjala potrebo discipline. .lasno ie. da je kakor povsod, tudi pri nas potreba, da nekdo ukazuje in drugi sluša. Člankar je na napačni poti. ako. misli, da ie »Zveza« kriva pogojnim razmeram. Nasprotno je res. Ravno »Zveza« je oni faktor,, ki je največ pripomogel do boljših razmer v Sloveniji. Vedno smo trdili, da se v uradu razločujemo no činih in smo le v društvu in v zasebnem življemu enakovredni.
Kar se tiče intervencij pri ravnateljstvu se striniamo s člankarjem. da ni vsak posameznik upravičen iskati si »pravice« preko predstojnika pri ravnateljstvu. pač pa je vsako društvo upravičeno za svoje člane n.osredovati pri pristojnih oblastih.
Predsedstvo »Zveze«.
rako. Zdaj podajamo besedo našemu dopisniku članka »Disciplina, kje si?« ( Naš Glas«, št. 37). Naš člankar. gosp. Klopčič nam piše:
Gosp. J. S. ima čisto prav. da je trebi1 pojem discipline definirati in načelno rešiti vprašanje razmerja med javnimi nameščenci. V svojem prvem članku sem ugotovil dvoje: da imamo svoje glasilo hidi v to svrho. da v njem o vseh vprašanjih. ki sc nas tičejo, dostojno in stvarno debatiramo ter po vsestranski debati, ki ne snie nikogar žaliti ali razburjati, končno izluščimo za vse koristno jedro-ter da se moramo tudi v prepornih točka!] složiti, kajti tovariši smo. vsi tvorimo enoto, ki brez kompromisov ne more Shajati. Glavno ie. da sc zavedamo ved-no da smo tovariši, ki služimo istemu smotru, isti domovini, istemu narodu ter da leži le v sporazumu jamstvo za naš ugled in naše uspehe.
m istofbinski zakon tako vijugast, da je že od srede XIX. stoletja provizoričen, ker mu Še do danes niso našli zanesljive podlage. Med svojimi znanci nisem našel osebe, ki bi se zanimala za mota strem-bonia. zato sem vso zadevo potožil založniku »Neueste Srfindungen und Er-ahrungen« na Dunaju, A. Hartleben, tvrdki ki ie založila veliko poljudnoznanstvenih del. med temi tudi nekaj '‘'lantov. Od ondi sem dobil 15. grudna J>15 tole tolažbo:
. Dic Erfalnungen, welche Sie mit c’oer Regierungseingabe machten. neh-‘ren mich gar nicht wunder. Alles was ..ei uns »Beamte« ist (podčrtala je ‘ r,dka!). steht auf tiefster. Kulturstufe mT Prinzipieil das Publikum, scha-u dem Kortschritte nach Herzenslust. So tdGberf itnnicr' wird Immer bel uns so
Tj*0 ,e sodil leta 1915. Nemec o uernškem uradniku'
»Poštni Glasnik« pa je načel vpra- ; i sanje discipline. Članek se tiče pred- j | vsem poštnih službenikov, a ie tudi splo- j s šne važnosti. Člankar sam pravi, da di-j seipiino pogrešajo že povsod, marsikje pa ! ie zrahljana tako. da o njej sploh ni mogoče več govoriti. Zdi se mi. da člankar nekoliko pretirava. Zakaj poznam urade, kjer obstoi.a še stara disciplina: v bistvu pa ie zadel člankar v črno.
Prevratna revoluciJonama psihoza se ie pač lotila vsega človeštva in z disciplino stoji dandanes vobče slabo. Celo v obiteljih dandanes večkrat bliska in grmi. kakor je pred vojno: v vseh slojih in poklicih sc pojavlja neka pretirana ob- j jesitnost. neukrotljivost, nezadovoljnost : in nepodredljivost. In v§e se sklicuje na j svobodo in demokratizem!
Saj ie že groteskno, česa vsega si upajo dandanes posli in delavci naoram gospodinjam in gospodarjem. O tem bi se 1 daie napisati kniige. ki bi bile tragikomične. Razmerje proletarijata do buržoazije. analfabetstva do inteligence se hoče postaviti naravnost na glavo. Sai bo človeka že kmalu sram. če ie dostojno oblečen, če ima višjo izobrazbo in nekaj pošteno prisluženega in prištedenega j imetka. Sanslkilotstvo se proslavlja, in naši komunisti so že sanjali o lepih časih francoskih glavosekov.
Le v vojaštvu se je menda ohranila neokrnjena stara predvojna disciplina. Mod javnimi nameščenci je. žal. resnično opasno omajana. Že se javno piše ne le o gnusni korupciji, nego tudi o anarhiji med mirni. In čisto prav ima člankar »P. G.«, ko piše. da so službene — uradne — razmere marsikje nezdrave ter da je treba korenite remedure.
Kai na je disciplina? Poglejmo v slovnik! Disciplina f.. latinska beseda, dic /ucht und Ordnung (Zucht — vzgoja, red, strati, pokorščina). Uradno pomenja disciplina nrav vse to: vzgojo, red pokorščino in makar tudi strah. Mora pomeniti! Zakaj človek ie že po Adamu bolj k slabemu, nego k dobremu nagnjen, in kdor nima discipline v ki vi ali v vzgoji, za tistega morajo viseti disciplinarne določbe službene pragmatike nad gjavo vedno na tenkem lasu. Tak se mora vsai bati!
Za nas vse druge, ki vemo. da smo javni službenik! in ki se zavedamo, da smo pokorščino, red. noštenost in točnost | slovesno prisegli, mi vsi. ki hočemo red : in mir ter uradovanje brez sporov, afer in disciplinarnih preiskav, mi vsi ki se zavedamo, da bomo od svojih podrejen-cev zahtevali prav isto. kar zahtevajo danes naši nadrejeni smo disciplinirani.
Leto kasneje sem ponudbo od vojnega ministrstva urgiral. a dobil odgovor, da ie ne sprejmejo, ker ie za vojne n a-m e n e neporabljiva: da jo more porabiti država za civilne namene, tega seveda n’so pomislili.
Dobivši odgovor v roke ga nisem več obračal na desno in levo kajti med tem sem se bil obrnil na društvo za izkoriščanje porabnik izumov, ki mi je rade-volje obljubilo vso pomoč in bo obljubo sedai no vojni tudi meni in sebi v korist izvedlo.
Na razne dobrodelne podpore pa od tistega časa nisem mislil več.
Nabijajte inserate in prispevke za tiskovni sklad tei pridobivajte nove ------------ naročnike: ---------------
t. j. redni, vsiužni. nokorm. In ker san o taki. za nas disciplina ne pomenja strahu!
Vzlic vsemu svobodomiselnemu demokratizmu moramo torej v uradih, kakor povsod, zahtevati strogo disciplino, rešpekt, ubogljivost. Vse to ni suženjstvo ali hlapčevstvo, nego z dekretom in prisego radovoljno spreleta naša dolžnost, Javni službenik zahteva od naroda, da ga uboga, kadar to zahteva v imenu urada ali zakona, zato pa mora predvsem sam znati, da uboga in se podreja.
Seveda pa nadrejenec, predpostav-lienec, ne sme zlorabljati svojega položaja. Ošabnež ali tiran omadežuje sebe, ako ponižuje podrejenca. Vsak človek ima svoj ponos in v najnižjem človeškem stvoru spoštujem njegovo osebno čast. bitje, ki ie ustvarjeno prav tako »pp božji oodobi« in z neskončno ljubeznijo dveh človekov, kakor jaz. Zato pa ie člankar >P. G.« pozabil nasloviti noziv tudi na takozvane predstojnike:	Bodite vedno
tudi ljudje, sočutni in taktni! — Jaz sem uradni šef že preko dvajset let. a vsi sluge so me imeli radi ali me vsai niso mrzili ter so mi z veseljem ustrezali, pa naj sem iih prosil (ne zahteval!) česarkoli.
Zakaj? V uradu ne poznam vobče šale in pajdaštva. Zahtevam vse. kar smem a .le kar smem. Toda v hipih odmora ali premora sem le človek in kolega ter ne delam med slugo ali najviš-iim načelnikom prav nobene razlike. Pokramljam s slugo, pomožnim osobjem, se šalim, poprašam. svetujem, posredu-iem ter skušam koristiti, kjer le mogoče. Za male usluge se nji ponuia prilika vsak hip. Tudi na cesti, v večji družbi, na javni zabavi itd., se rad ustavim in se kratko razgovorim s slugo, pomožno uradnico, poduradnikom i. dr. Da bi koga tožil. spravljal v zadrego ali škodo, se ml še ni pripetilo. In vendar sem imel tudi zapikarneže in pijance pod seboj. Pozval sem jih. posvaril, če še to ni pomagalo, sem iih prokleto nahrulil ter jih navsezadnje kaznoval s tem. da sem se jih iznebil. In žal jim je bilo potem do — meni!
(Konec prihodnjič.)
F. R. (Ljubljana.)
Za davčne izvrševalce.
Dne 29. avgusta t. 1. je »Društvo davčnih izvrševalcev« izročilo »Osrednji zvezi iavnih nameščencev« dve vlogi.
Prva obsega predlog za službeno pragmatike glede določbe za prehod od nodiuiradnika do uradnika: druga pa predloge in zahteve za izpnemembo ministrske naredbe, s katero se uvrščajo davčni izvrševalci v skupino državnih podurad-uikov. Ta vloga ima štiri točke z zahtevami. in sicer: a) da se dovoli pogojno ali nepogojno po gotovem številu službenih let prehod od poduradnika do uradnika; h) da se vrne odvzeta službena obleka; c) da se dnevnice za vnanjo službo primerno zvišajo in d) da se dovolijo posebne dnevnice tudi za vnanjo službo v mest ili Ljubljana in Maribor, kjer mora davčni izvrševalec dan na dan brusiti podplate brez vsake odškodnine.
Obe vlogi se bosta v celoti prebrali na prihodnjem občnem zboru. Navedemo ua tukaj danes utemeljitev zahteve po povrnitvi službene obleke, ker se dela z odvzetjem te obleke davčnim izvrševalcem velika krivica in je nujno potrebno, da se ta čim prej odpravi.
Utemeljitev se glasi: »Izkazalo se je, da ie pri izvrševanju zunanje službe, posebno v obmejnih in večjih industriialnfh krajih, potrebna službena obleka. Imeli
smo jo prei. a s spredaj navedeno naredbo nam je bila odvzeta. Dovoljujejo sc nam le službene čepice. Mi pa se ne moremo s tem zadovoljiti Hočemo popolno opravo kakor smo jo prei imeli, seveda sedai po drugem kroju, ki se naj določi. V civilni obleki in s čepico na glavi pa ne moremo hoditi kot državni uslužbenci ven med ljudi, ki bi se nam rogali in kazali za nami rekoč: »Cilejte ga: pol tiča, pol rniša!« To bi bilo sramotno za nas, še boli na za državo, če bi nam ne mogla preskrbeti cele obleke.
Tudi se nam dela krivica z opustitvijo službene obleke. Dobivajo ip od države poštni podnraoniki in sluge, sodni pod-uradniki in sluge, uslužbenci finančne kontrole in drugi. I.e za nas. ki terjamo davke za izplačila plač naivišjim in najnižjim državnim uslužbencem, nai bi ne bilo denana ali blaga za službeno obleko! Ta čudna in krivična izjema se mora odpraviti. Enaka pravica za vse! Mi nočemo biti zapostavljeni in prikrajšani med poduradniki drugih uradov!
Dostavljamo še:	Kakor znano, je
služba davčnega izvrševalca jako težavna. odgovorna in neprijetna. Boriti se mu ni le s telesnimi in vremenskimi napori, nego tudi z nasilnimi in surovimi davkoplačevalci. režKp ga vidijo povsod, kamor pride in ves svoi srd in mržnjo proti davčnim oblastmiam bi ljudje najraje naložili njemu na ramena o priliki izterjanja zaostalih davkov. Treba mu je občevati s strankami vsakovrstnih značajev in znati mora tudi več »kot hruške peč«, da vsa ta neprijetna službenh opravila kolikor mogoče mirnim in za državo najuspešnejšim potom izvršuje. Kako pa je potrebno m važno za obstoi države redno plačevanje davkov, tega menda ni treba tukaj še posebei omeuiati.
Žalostno in značilno ie, da so ravno pp' finančni upravi tako trde glave, ki teh razlogov nočejo uvaževati in ne privoščijo svojim nižjim uslužbencem niti najpotrebnejših sredstev za življenie in izvrševanje službe. Vemo, odkod ic izšel krivični predlog za odpravo obleke davčnih izvrševalcev. Zato nujno prosimo in zahtevamo. da sc tam zopet napravi in pošlje na višje mesto predlog za odstranitev te krivice Brez obleke sc ne more hoditi v službo, kupiti se ie pa tudi ne more iz plače, ki zdni niti za hrano več ne zadostuje. Draginja se zopet nesramno hitro veča. nlača ic na radi vedno večjih odbitkov vsak mesec manjša!
Gospodje, ki znaio računati takrat, ko hočejo prikrajšati na prejemkih nižje uslužbence, nai bi tudi zdaj znali računati, da sc s takimi na vseh straneh obrezanimi prejemki ob sedanji draginji nc more živeti.
Vestnik.
Centralni Savez in osnutek nove službene pragmatike. Ker še nismo prejeli iz Beograda podrobnosti o specialni debati k službeni pragmatiki in nam ni določno znano, kateri členi in v koliko so se izpremenili. moramo detajlno po-; ročilo odložiti za prihodnjo številko. Za Centralni Savez se ie sicer bila huda bitka, pa se ie končno vendarle posrečilo ga ustanoviti. Predsednik mu ie dr. Mi-; hujlo .1 o v a n o vic. načelnik v finan-; enem ministrstvu, podpredsednik prof. R c i s n e r za tajnika pa je bil izvoljen K c š c 1 j e v i č. Ta trojica nam jamči, da i je vodstvo C. S. v čvrstih rokah, zato I upamo, da bo z vso energijo zastonal in-! terese celokupnega državnega uslužben-i siva. C. S. pa ie po drugi strani tudi vi-! .len dokaz harmonije in ujedinjenja, ki spaja danes državne uslužbence vseh | treh plemen v eno nikoli več deljivo ce-I loto. (Prihodnjič podrobnosti o nadalje-j vaniu zborovanja).
Odkod nezadovoljnost? Pišejo nam: Iz raznih ust se čujejo opazke o zanlode-ni neziidovoljnosii med poduradništvom finančne kontrole. Se li porajajo te opazke : iz želie doseči radi tega kako napredovanje ali iz nepoznanja razmer, ie postran-! skega pomena. Kdor pa želi spoznati pra-I vi vzrok te nezadovoljnosti ali jo celo ! okusiti nai se izvoli poučiti o materijalni in financijalni stiski financ, poduradnika:
! nai gre vsai par let mednje službovat na j deželo! Kolikor iih naide le zaradi napor-' nega dela (lenobe) nezadovoljnih, nai jih | brezobzirno odstrani!
Čemu ta razlika? Državni uslužbenci opazujemo. da se dela v prejemkih vedno večja razlika med raznimi strokami uslužbencev. Prometni uslužbenci so pri provedbi plače v dinarje dobili povišane doklade in sicer od M na 17—18 dinarjev, j dočim ie bila drugim uslužbencem — ki niso prometni - doklada znižana od 14 na 11 do 1? dinarjev. Tako prejema prometnik na dan 20—24 K. na mesec lepo | svoto 600—/20 K več kot drugi. Poleg j tega imajo oni prosto vožnjo po vseh že-; ieznicah za svojo osebo in za vso družino. S tem imajo položaj veliko izboljšan, ker se vozijo lahko svoie potrebščine iskat tja. kjer so cenejše. Nam drugim je pač dovoljena neka olajšava na državnih železnicah, a še za to se mora vsakokrat nosebei prositi in plačati kolke in še pošt-I rimo. Tako se za te kratke vožnje, ki jih ' imamo v naivečji potrebi opraviti, ne iz-: r-lnčaio ncnriictng in drage, prošnje. Pro-| metnikom nismo nevoščljivi teh ugodno-I sii. Gotovo nimaio preveč. Toda ni prav nebenega razloga da dobivamo mi manj.
Seveda oni pri nrometu imajo orožje v rokah: kar zagroze: če nam ne daste., bo ' pa »štrajk«. S tem dosezajo kar zahteva-I v. Pri nas se le sila upošteva. Drugi smo ! mirni in pohlevni: zato pa tudi mani uno-i štovani in boli lačni. — Gorenjec.
Premeščanja v finančni kontroli. Dfu-! štvo finančne kontrole v Ljubljani obvešča člane da ie odstranjena svojčas < b-j stoječa nevarnost odpustov začasnih poduraduikov iz službe radi nadštevilnc-ga stanja osobia. Na razna vprašanja članov, ki so došla društvu v zadevi pred-stoječih premeščeni, ie interveniral dru-I Šlveni predsednik pri merodajni oblasti.
Njegovi prošnji, naj se prizadeti podura/J-: ni.ki že sedaj obveste. v kateri krai bodo ! premeščeni, da si tam morejo preskrbeti ; stanovanje, kurivo itd. oblast iz uradnih ■j razlogov ni mogla ugoditi. Intervencija ie imela le ta uspeh, da ic predsednik nre-iel zatrdilo, da bodo prizadeti podurad-i niki pravočasno o dnevu oremeščenja in o določenem kraju obveščeni.
j Tovariši: Rešite poslane Vam poioi-j niče pozabljenosti in obnovite ž njimi -------------naročnino:----------------
A.Mihelič, Ljubljana
• Šelenburgova ulica 1. ■
; .................."5-3 •
5 Trgovina s ščetinastimi iz- S
■	delki. Galanterija in par- ;
fumerija. Edina zaloga jugoslovanskih
K V A R T	S
kakor tarok,
■	marijaš, whist„ primorka*. ;
BED. IRH 2 0. J J LJUBIJI
dovoljuje javnim uslužbencem posojila na osebni kredit proti poroštvu, zaznambi na službene prejemke in zastavi živijenskih polic na daljšo dobo in profi malim mesehiim odplačilom " 7% obresti.
4%-
Prošnje se rešujejo zelo bitro.
Zahtevajte prospekti
MS.
■
flj
«
■
• BB
a
velika	BQGA™
ZALOGA
modnega blaga. Srajce, samoveznice(kravale),noflavicei.l.d. novejšem kroju.
PRMHJSMMLU
SCHWAB & BIZJAK
: LJUBLJANA; Dvorni trgf pod Narodno kavarno. -0
■X	______
.............................. tf
Naročajte in širite ..Naš Gl**!
IZBIRA
■
■
a
m
m
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Makso Dachs. — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.