3304 /

Knjižnica »Svobodne Misli"

1. zvezek

VD6T

5V. VLADIMIRA/

Cena 50 vin.

„Svobodna Misel“

je svetovna zveza, ki se bori za pravico izraziti svobodno
vsako misel v naboženskem, političnem, sofcijalnem itd.
oziru. Resnica je, ki jo iščemo v življenju, zato smo
zoper vsako laž in še bolj zoper javno laž.

Svobodna veda je edina pot k resnici. V tem
smislu je začela svoje delo tudi »Svobodna Misel« na
Slovenskem. Hočemo prodreti v najširše vrste ljudstva,
ker ravno ljudstvo je žrtev laži, ki je orodje vsakega
izkoriščanja. V ta namen hočemo izdajati poleg lista
tudi cene brošure, ki bodo na kratko obdelovale važna
sedanja vprašanja: Svobodna misel, Svobodna šola itd.,
ter bomo skušali podati životopise glavnih svobodo-
miselcev in prevode njih najvažnejših del.

Ne moremo lepše začeti, nego s »Krstom sv. Vla-
dimira«, ki bo rrotovo vsem našim somišljenikom kar

7  o

najbolj dobrodošel.


Knjižnica w m
»SVOBODNE

MISLI« 1 . zvezek

Karel Havhcek Borovsky:

Krst sv. Vladimira IB

(z životopisom in portretom asa
a Havličkovim in ilustracijami od
Fr. Gellnerja) aaaasaaa

Izdala Slovenska sekcija
»Svobodne misli"

S S S V Ljubljani 1907 S S S

Tiskala Učiteljska tiskarna v Ljubljani

Knjižnica „Svobodne Misli"

1. zvezek

5V. VLADIMIRA/

Cena 50 vin.

ObOO^^lO



UVOD.

Karel Havliček Borovsky

Lani je obhajal češki narod petdesetletnico enega
svojih največjih sinov, Karla Havlička. Mi Slovenci smo
prešli to slavij e molče, dasi bi ravno nam bilo zelo
potrebno poznati življenje, stremljenje in delovanje moža,
ki je bil tako velikega pomena za novi kulturni razvoj
češkega naroda. On je prvi po dobi prerojenja dvignil
s smelo, odločno roko zastavo neomejene svobode v
boju proti pritisku in reakciji in je s tem postal glasnik
vseh zatiranih in usužnjenih. V tem je splošni kulturni
pomen Havličkov. Nemogoče je tu na kratko očrtati
vse njegove velike težnje in cilje, mislimo pa, da je
ravno njegovo delo »Krst sv. Vladimira« živ odmev
njegovih političnih, socijalnih, kulturnih in naboženskih
nazorov. »Češko vprašanje je nabožensko vprašanje,«
pravi prof. Masaryk, »v tem znamenju je zmaga češtva.«

7

In Havliček je prvi nastopil odločni boj v tem smislu,
prvi veliki potomec husitov.

»Moje barva cervena a bila,

dčdictvi me poctivost a sila* —

v tem znamenju se je bojeval in zmagoval. Niso si
upali Cehi takoj za njim — umrl je skoraj osamljen
v boju — a tudi niso zmagovali. Ko pa so povzeli
zopet njegovo geslo (Neruda, Machar), zmagovali so
zopet. Danes se nadaljuje boj v znamenju Havličkovem.

Karel Havliček se je rodil v Borovi pri Pribislavi
leta 1821. kot sin kupca. Na raznih šolah v Iglavi, v
Nem. Brodu in v Pragi je dobro spoznal ponemčujoči
sistem avstrijskega šolstva. Hotel je delati za narod
in po dokončanem gimnaziju je vstopil leta 1840. v
praški lemenat. Ravno tu je imel Havliček priliko videti
vso izprijenost hierarhije in ničvrednost katolicizma:
prej še pobožni Havliček je spoznal, da se ne strinja z
njegovim značajem ostati v stanu, ki prav tako pritiska
na narod, kakor r^zne vlade. Zato je leta 1841. izstopil.

Havliček je bil — kot večina slavnih mož one
dobe — Slovan. Vleklo ga je torej v Rusijo, v slo¬
vansko državo. Toda tu ga je čakala nova prevara.
Spoznal je vso gnilost ruskega absolutizma in opisal je
te razmere v spisu »Obrazy z Rus«. Svobodomiselni
duh Havličkov ni mogel trpeti prikritosti, zato je za¬
vrgel, kar ni bilo dobrega, in naj je to tudi bilo ka¬
toliško in slovansko. Zato je šel na boj proti grab-
ljivemu katolicizmu, proti napačnemu slovanstvu, pa
tudi proti frazarskemu domoljubju. V njem je vstal
Čeh, silen kot lev, z jasnim nazorom o pravici in res¬
nici, z odkritim bojem proti hinavstvu, klečeplaztvu ter
proti zatiranju in poneumnevanju naroda.

8

Gogolj, Lessing in stari, rimski Lukian so postali
njegovi vzori za satiro in epigram, ki je v njih poslej
šibal politične, naboženske in socijalne razmere.

Po povratku iz Rusije je postal Havliček urednik
lista »Pražske Noviny« in češke »Čebelice* (Češka
Wčela). Takoj se je začutil Havličkov duh: boj proti
absolutizmu in birokratizmu. Bližalo se je 1. 1848. in
Havliček ga je dobro čutil in je hotel Čehe pripraviti
na veliki trenutek. Windischgratz in grof Thun pa sta
začela gospodariti na Češkem brezobzirno. Ker so bile
»Pražskč Noviny« od vlade odvisne, je začel Havliček
izdajati svoj list »Narodni Noviny« (5. aprila 1848).

»Slovanski shod*, binkoštni nemiri in članki v
»Nar. Novinah«, vse to je opozorilo vlado naHavlička;
8. junija je bil že zaprt na Hradčanih. Pri volitvah pa
je bil izvoljen naenkrat v petih okrajih in je odšel na
Dunaj. Meseca oktobra sta z Riegrom zaradi nemirov
pobegnila z Dunaja. Dne 4. marca 1. 1849. je bila
ustava oktroirana in Havliček je poiskal staro pot na¬
rodnega dela v žurnalistiki. Članki te dobe v »Nar.
Novinah« in — ko je te vlada zatrla — v »Slovanu«
so najsilnejši pojav Havličkove politične zmožnosti.
Prišel je zaradi njih pred poroto v Kutni gori, a je bil
enoglasno — oproščen.

Prišla je doba »Bachovih huzarjev«, Havliček je
pisal satire in epigrame, ki pa so krožili le v prepisih,
kajti zaradi neprestanih groženj je 14. avgusta 1851.1.
sam ustavil »Slovana«.

Ko je bil v Kutni gori oproščen, odtegnil se je
javnemu življenju vsaj na videz, kajti vsak boj je bil
zaman. A vlada je vedela, da je Havliček eden naj¬
nevarnejših nasprotnikov in da ni varno, dokler bo on

9

na Češkem. V noči 16. decembra 1851. 1. so ga iztrgali
nenadoma iz njegovega mirnega rodbinskega zatišja in
ga odpeljali v izgnanstvo v Briksen. Svojo ločitev z
ženo in hčerko in svojo pot v Briksen popisuje v svojih
»Tirolskih elegijah«. Zrak v podnožju tirolskih gor pa
je uničil Havllčku življenje. Smela je sicer priti za
njim njegova žena s hčerjo, a vrnila se je 1. 1854. bolna
nazaj na Češko. Po dolgih prošnjah se je smel Hav-
liček vrniti šele 1. 1856., kjer je v Pragi 29. julija istega
leta umrl. In češka žena Božena Nčmcova je bila
edina, ki si je upala položiti na njegovo krsto — trnjev
venec.

Tako je bilo končano bojev polno življenje, tako
je bil uničen veliki duh, največja žrtva bachovstva.
Toda njegove ideje so odmevale iz groba »Kutno-
horske epištoly« in »Duh Narodnlch Novin«, krepki
epigrami, »Tirolske elegije« in »Krst sv. Vladimira«, to
so njegova dela, ki bude danes k nadaljnemu boju
proti vsem zatiralcem svobode in napredka.

Prof. Masaryk je postavil Havllčku najkrasnejši spo¬
menik s knjigo »Karel Havliček a naše obrozeni«,
kjer je jasno pokazal pomen Havlička in njegovega
dela v razvoju češkega naroda in oživil njegove ideje
v najširših vrstah naroda, ki je v tem znamenju začel
najodločnejši boj. Tako se bliža čas, ki je o njem go¬
voril Havliček v predgovoru k »Kutnohorskim epiŠto-
lam«: »Tudi pri nas pride čas, ko se več ne bo smelo
izkoriščati čistoljudskega in bogoljubnega čuta nabo-
ženstva kot stroj za poneumnjevanje ljudstva in s po-
neumnjevanjem za izsesavanje, ki ga neče Bog«.

Umetnost Havličkova je umetnost resnice, zato je
danes tako nova, sveža in časovna kot pred 50. leti

10

Prešli so v pozabljenje pesniki Slave in domoljubja,
Havliček živi. Še danes je pripoznan kot prvi mojster
satiričnega sloga. In on je pisal v dobi, ko je veljal
bolj kot dandanes njegov epigram :

»Poštenemu grozi le glad
in tatu vislice grozijo,
a tebi, češki literat,
i glad i vislice pretijo.«

»Krst sv. Vladimira« ni niti dovršeno niti dokon¬
čano delo. A tudi tak, kakor ga je pustil avtor narodu,
je najbolj krepka satira, kar jih ima v tem oziru češka
literatura. S trdo in neizprosno resnico bije Havliček
po uničujočem sistemu, ki zlorablja vse, da doseže
svoj namen — izkoriščanje ljudstva. Snov je zajeta iz
ruske zgodovine, kakor jo pripoveduje Nestor, toda
Vladimiri so še danes na svetu in jezuitski marš se še
vedno poje, posebno na Slovenskem. V znamenju
resnice z geslom velikega Havlička gremo na skupen
boj za prosvitljenje ljudstva.

11

KRST SV. VLADIMIRA

PRVI SPEV:

PERUN IN VLADIMIR

Car Vladimir, ko na svoj god
sedel je ves v baržunu,
s poveljem sela je poslal
v nebo k bogu Perunu.

* Oj, grmi na moj god, Perun,
namesto lcanonade,
smodnika se ml škoda zdi,
preveč ga v bitvah pade.

Zagrmi na moj god, Perun,
namesto kanonade,
pa pridi k meni, vabim te
na šalo čokolade.« —

Prišel je sel k Perunovim,
potrkal je na vrata
in vprašal vratarico je:
»Doma-li gospod ata?«

»»Doma, doma je, gospod sel,
tam ravno sred palače
sedi s šivanko za pečjo
in krpa stare hlače.««

»Car naš so, gospod očka, vas
lepo pozdravit dali,
in pravijo, da bi za god
jim malo ropotali.«

Ko to zaslišal je Perun,
takoj je čelo zmračil,
z zapečka skočil je na klop
in hudo zarentačil:

»»Res boljše pasti je gosi,
magari kepe biti,
kot Vladimiru vašemu
le za boga služiti!

Težavna služba, plače nič,
in vedno polno dela,
in zdaj naj bi še na ta god
nebesa cela pela?

Že zadnjič je pri vihrici
mi nagajala strela,
da cela hlačnica mi je
že skoraj pregorela.

Denarja malo, nič darov,
in redki deputati,
saj ne privoščim skoraj več
si olja na solati.

Pečenko v praznik le imam,
in vodo moram piti,
saj komaj na to službo sem
se mogel oženiti.

Že zdaj samo kondicija
me v dobrem stanu varje,
študente moram v fiziki
učiti za denarje.

14

Če malo akcidence bi
še od kmetic ne palo,
ne mogel bi kupiti si
v nedeljo žganja malo!

Za prazen nič da delal bi —
pač malo mi je brige,
v njegovo čokolado, glej,
mu kažem take fige.

Car sem, car tje, in god, negod —
na stvari nič ne zbriše,
ne bom grmel, ne bom grmel;
in car naj me v . . . piše!««

Sel stal je, kakor da noge
so v zemljo mu zabite:
»Pomislite, gospod Perun,
kaj vendar govorite!

Jaz tudi le služabnik sem,
vse ima svoje meje,
če to-le carju sporočim,
to vam kosti prešteje!« —

Perun pa zgrabil je svoj stroj
in v celi jezi sveti
obrnil ga na sela je,
in nanj začel grmeti.

Seveda ga sel čakal ni —
ampak je v divjem diru
popihal urno iz nebes —
pa k carju Vladimiru.

»Tu Veličanstvu Vašemu
takoj pokorno javljam,
da to, kar rekel je Perun,
zelo nerad ponavljam.

Grmeti noče, nad menoj
je stresal svoje grive,
o Veličanstvu rabil je
besede razžaljive.

Da čokolado, pravi, sam
naj car požre, da brige
za tako službo nima nič,
da carju kaže fige.

In carjev god, da to ni nič,
— povedal rad bi tiše —
pa odpustite: rekel je,

da car ga naj v . . . piše.«

16

Ko Vladimir zaslišal je
to grozno grobijanstvo,
na tla je pljunil in zaklel,
za njim pa celo panstvo.

Poslal je policaje tri
takoj nad grobijana:

»Sem pripeljite ga pred me,
da kazen bo mu dana!«

Ko policaji so odšli,
nazaj jim priti reče:

»Do jutri še pustite ga,
saj voda v breg ne teče.

Ne bom si pač godu kazil
zaradi tega besa,
a jutri v roke ga dobim,
navijem mu ušesa.

In tudi za nebeški grom
mi nič se ne jezimo,
dokler kanone imamo,
sami si zagrmimo!«

In adjutanta je poslal
pripeljat baterije,
da pri gostiji streljajo,
ko se na zdravje pije.

Popevali in pili so
in godci so igrali,
ministri vsi so krog pasu
si gumbe popuščali.

In jedli so iz mesa, testa,
in vsak je rad primočil,
da oficirju mnogemu
je pas na hlačah počil.

17

2

Vriskali in plesali so

krog stebrov po dvorani,
z buteljk do stropa pokali
zamaški so odgnani.

Kdor je tam bil, se je opil,
in ni jim bilo sile,
ponoči pa služabnice
domov so jih nosile.

DRUGI SPEV:

GOSPODARSTVO

Visoka gora ena je
a druga je bolj nizka,
kdor nima muzikantov sam,
ta si na prste piska.

Ko v lepem carskem dvoru so
gostili se najbolje,
v nebesih bil je bog Perun
cel dan prav slabe volje.

»Kdor ni še sam bil za boga,
ta skusil je res malo,
to ni tako lahkotna stvar,
kakor bi v glavo palo.

18

Tam nekdo terne si želi,
je stavil v loterijo,
in kjer so sekurirani,
še ognja si želijo.

Če sam bi v srcu ne imel,
do vas dobrote žive,
za štruklje bi si vas povil —
zmečkal kot gnile slive!« —

Tobaka si je ponosljal
in kihnil, da vzbudil se
takoj je grom in blisk in tresk
in dež na zemljo vlil se.

Res, dragi Vašek ! biti bog
ni šala, je težava:
tam Briksen proti temu je
veselje in zabava!

Ponoči, ko je utihnil svet,
in vse začelo spati,
je hotel utrujeni Perun
si pipico prižgati.

Ko si natlači širasa
in pipico privije,

Takrat pred njim Perunka mu
začne te litanije:

»Saj dobro vse sem slišala,
ko stala sem za vrati,
kar carju Vladimiru si
po selu dal poslati.

Le s carjem nič mi ne začni,
sem vedno govorila,
ta tvoja opozicija
te bo še ugonobila.

21

Vse praviš vsakemu v oči,
vse pride ti z jezika,
in delaš si sovražnike,
veš, kaj je politika?«

Če žena vpije celi dan
velika je pokora,
in naj bo človek ali bog,
skočiti iz kože mora!

Oj, ti Perune dragi moj!

vse to še ni najhuje:
ko ti bi vedel, kaj še vse
te jutri pričakuje!

22

Od svita pa do zajtrka
svet z roso poškropiti,
zapreti mora luno v hlev
in v solncu zakuriti.

Predno duhove nočne vse
se zopet spravi v vreče,
in zvezde, kakor piščeta,
predno se v kurnik zmeče!

In ptiček vsak, in hrošček vsak,
od slona do komarja —
takoj na jutro vsak dobi
iz božjega peharja.

In kadar vstanejo ljudje,
to šele je zmešnjava,
od krika samega ne vem,
kje se drži me glava.

Kdor ni mravljincev ali 6s
imel že kdaj v ušesih,
ne ve, kaj avdijenca je,
ki se godi v nebesih.

To stokanja in prošenj je,
da glavo bi razgnalo:
ta vpije, vzdiha, šepeta,
ta v psalmih poje hvalo.

In kaj vse hočejo ljudje,
kdo znal bi popisati!
to znorel bi, če hotel vse
bi v glavi obdržati.

Ta zdravja hoče, ta otrok,
ta nima spet kaj jesti,
in ta spet, da po fabrikah
bi prepovedal presti.

19

2 *

Ta prosi, da bi varoval
mu loko, žito v podu,
in ta spet, da podpiral bi
mu kravo pri porodu.

Kmet jeden prosi me za dež,
da bi mu lan orosil,
in drugi solnca si želi,
ker je seno pokosil.

Ta toplo si želi, ta mraz,
ta spet bi rad drugače,
ta drago žito, ta cen6 — .
in ta spet boljše plače.

Da stare babe vstvaril sem,
preglavico mi dela,
če kmalu ne potihnejo,
bo druga jim zapela!

Da bi jih grom! — saj bi ne klel,
a kdo naj se zmaguje,
če koza mleka ji ne da,
bogu se pritožuje.

Nikdo za sebe ne skrbi,
za vse vsak mene moli,
v lenobi čaka, da z neba
mu prileti kaj doli.

Sušiti tu, močiti tam,
in tam gnojiti polje,
ta zdravje svoje skazil je,
in bog naj pošlje bolje.

Mori me ena noč in dan,
bi rada se možila,
in druga svojega moža
bi rada se znebila.

20

Perune, ti nesrečni, oj,
le kam si mislil, brate?
žaliti carja svojega,

zdaj on se spravi nate.

Perune, jaz bi svetoval:

zapusti svoje dvore!
če enkrat v roke te dobe,
živ krst ti ne pomore!

TRETJI SPEV:

VOJAŠKO SODIŠČE

Oj bože! Da sem policaj!

To radost velika!

Kar kogar hoče — hop — z menoj —

— pod ključ — in konec krika.

')

Vsak mora spoštovati ga:
kdor njemu se postavi,

za razžaljenje dolgo let
iz ječe se ne spravi.

Plačajte policaji, hej! —
ne mislite z denarjem!

krojačem šib država da —
in palic broj čevljarjem.

Slušajte, božji vi ljudje,
kaj pesem moja pravi:

da rokam policajev se

sam bog v bran ne postavi.

23

Prijeli so, zvezali ga,
in nič se ne zdržuje,
dva ga za rame vlečeta,
in eden zadaj suje.

»Peljite vsaj za gumni me,
saj vam se nič ne branim,
ne delajte sramote mi

pred celim ljudstvom zbranim!«

Pri gumnih pa Perunka je
perilo ravno prala,
pri suknjiči Perunčkovi
je nekaj izpirala.

Ko je moža zagledala,
se je raztogotila
in z mokrimi se cunjami
je vsa oborožila.

A stari, res, ta bog Perun
je dobra bil natura:

»Nič, stara, ne razjarjaj se,
prišla je moja ura!« —

S Perunko policaji so
se kmalu poravnali,
med tem na dvor so dohtarji
se na pogovor zbrali.

Perun to noč prenočeval
je v ječi sred trdnjave,
juristi pa belili so
si s paragrafi glave.

Ker oni, ki je zakon dal,
pač tega ni pomislil,
da nekdaj bo mogočni car
celo boga pritisnil.

— 24  —

Vsa bleda apelacija
se zjutraj carju kloni,
da o Perunu paragraf
ni vpisan med zakoni.

Car se razjezil je na nje
in jih nazval je osle,
v vojašnico takoj poslal
po vojni sod je posle.

A vojni sod, ta je učen,
ne vpraša po zakonih:
vse svoje paragrafe ima
on spravljene v patronih.

Ta vojni sod, to je sodnik!

zanj ni skrbi velike;
si kriv, nekriv, to eno je —
vse strelja brez razlike.

Ta vojni sod ni vprašal nič,
je dobro ali slabo,
vse pravo je potrjeno
prinesel v žepu sabo:

»Po znani proklamaciji,
izdani od glavarja,
in po zakonih, kakor gre,
po pravu od vladarja,

za razžaljenje Svetlosti
in Veličanstva carja,
upor, nenravnost, in še več,
ker ukazom ugovarja,

Perun obsojen je na smrt
na vislicah, a daje
se milost mu, da utopi
naj v Dnjepru se ga raje;

25

Tako so carski ju ljudje
po ulicah vlačili,
vse luže so po Kijevu
premetli, prebrodili.

Ko so privlekli ju na breg,
polmrtva so zgrabili
in kakor psa so vrgli ju
in v reki potopili.

Umrla sta brez spovedi,
kot luteranska brata,
in za poslednje olje sta
dobila v lužah blata.

29

Jaz sicer nisem zraven bil,
bral to sem v starih listih,
ki jih napisal Nestor sam
je v slavnih časih tistih, —

»Tako ustvarjen je ta svet,
da vse se izpreminja,
na tronu si jim danes bog,
in jutri si jim svinja!

Kadilo danes žgejo vam,
ubogi vi bogovi,
in jutri v lužah med smetmi
požrejo vas valovi.

Bogove delajo ljudje,
kot zdijo se jim bolji,
obešajo in molijo

jih kar po svoji volji.

Na svetu vse razpada v nič
in tudi božja sila,
kakor začne se, se konča,
kot je usoda mila.

Le samovlada in pa car
in take ropotije
na večne čase se drže
kot roba, ki ne gnije.«

Tako Perun govoril je,
ko valjal se je v blati;
tako sem čul, kot kupil sem,
vam moram spet prodati.

Sam tega bi ne zmislil si,
čeprav bi morda vedel,
ker dobro vem, da za ta greh
na Špilberk bi se vsedel.

30

da strah pa vsem bo puntarjem,
da vidijo hujskači:
pripne naj konju se na rep
in po vsem mestu vlači.* —

S Perunom neki žurnalist
sedel je tudi v ječi,
ker proti bogu pisal je
in proti verski reči.

Sodišče je priložnost to
za sebe porabilo:
iz nepristranosti mu smrt
je isto prisodilo.

— 27

ČETRTI SPEV:

PERUNOV TESTAMENT

Slušajte zdaj, kristjanje vsi,
to pesem mojo jadno,
kako slovanski bog končal
je uro svojo zadnjo.

Kdor ima srce premehko,
zatisne naj ušesa,
in moli rajše očenaš
za dušo naj v nebesa.

Noge so privezali mu
za dolgi rep kobile,
po blatu so ga množice
po mestu vsem vlačile.

Za njim ubogi časnikar
se vlekel je na vrvi,
po kamenju po ulicah
ni manj trpel kot prvi.

28

Saj Špilberk slavni in Kufštajn
imata sob zadosti,

»Bog živi kralja« pojejo
tam, kakor slavci, gosti. ■—

Le vse spoštuj, moj dragi sin,
kar na prestolih seda,
le na ponižno dušico
car z milostjo pogleda.

Kdor carja hvali, še kedaj
kaj iz njega more biti,
kdor ga ne hvali, večno sam
bo moral vodo piti.

PETI SPEV:

BREZBOŽNOST NA RUSKEM

Tako iz malih je rečij
prišla nadloga nova:
zgubili Rusi so boga,
bila je cerkev vdova.

Nam bila bi pomoč lehka,
saj stvar je dobro znana,
da bog se dela iz testa
od vsakega kaplana.

31

A Rusi teh umetnostij
takrat še niso znali;
ko utopili so boga,
brez njega so ostali.

In gledali v bodočnost so
z boječimi pogledi,
ker tega niso pomnili
ne dedi ne pradedi.

A svet si vedno je enak,
ljudje ga ne zmenijo,
če pljuneš v morje tisočkrat,
se vali ne spenijo.

Tako v Rusiji brez boga
je bilo vse po redu,
naprej je šel življenja stroj
po svojem starem sledu.

Starejši so umirali,
otroci se rodili —
marljivejši so delali,
lenuhi so pa pili.

Zorele hruške zgodaj so
in češplje bolj počasno —
ko se zadosti dež je izlil,
je bilo zopet jasno.

Svetilo solnce je čez dan
in mesec samo v noči —
poleti se je car potil
pri vsej njegovi moči.

So seti žito morali,

je trava rastla sama —
gospoda z gofljo delala
je, kmetje pa z rokama.

32

Kdor plačal je, imel povsod
je tudi boljšo plačo —
z jedjo so tolažili glad
in žejo pa s pijačo.

Vse reke bile mokre so,
vse skale bile trde —
ljubili mladi so lepe,
starejši tudi grde.

Kdor plemič bil je, občeval
ni s kmeti ljubeznivo —
in vendar vsi oštirji so
mešali vodo v pivo.

Hodili mlajši urno so,
starejši bolj počasi —
za časi so nesrečnimi
prišli spet boljši časi.

Kdor malo je imel, prišle
so mu pijavke v gosti —
razumnih bilo malo je,
neumnih vedno dosti.

Kdor drl prej, je drl zdaj,
ko ni Perun vladaril —
kdor bil poštena duša je,
ga vsak je opeharil.

Ker svet si vedno je jednak
ljudje ga ne zmenijo,
če pljuneš v morje tisočkrat,
se vali ne spenijo.

Tako v Rusiji brez boga
je bilo vse po redu
in tekel je življenja stroj
po svojem starem sledu.

33

3

Toda cerkveni stroj obstal
je kakor brez mazila,
ker popu je priraščena
pri žepu srčna žila.

Kmet pa od davnih časov že
za sebe zvit je ptiček,
takoj iz novih časov je
poiskal svoj dobiček.

Več desetine ni dajal,
ne za molitve, bere,
za štolo in za mašo nič:
ko ni boga, ne vere . . .

Na ofre nihče ni prišel,
pogrebščin niso dali,
cerkovniki so stradali,
trebuhi popom vpali. —

Tu kri so babe videle
in čudeže jednake,
rodila čista deva je

tri divje zmaje — spake.

Tam spet so prikazali se
jim znaki neugodni:
prodajale kožuhe so,
ker bliža dan se sodni.

Kazala babam znamenja
so se na nebi, sveti
in slišale potop sveta
oddaleč so grmeti.

Po svatbi se rodil otrok
je koj v začetku leta:
kupujte si ljudje mehur,
potop prihaja sveta! —

35

3 *

ŠESTI SPEV:

AVDIJENCA

Sedi na tronu Vladimir
tam v svoji rezidenci
in, kot je stari običaj,
sprejema v avdijenci.

Ministrov kup in svetnikov
in kavalirjev dvornih
stoji po vrsti mu cel krog,
kot vrsta slug pokornih.

Pred njimi nizko sklonjeni
klečijo sekretarji,
oči ponižno dvigajo
tja k carja jasni zarji.

V rokah pero pripravljeno,
na tleh papir, črnilo,
da, kar peticij vrne car,
takoj se bo zgodilo.

Na tleh pred tronom pa leže
podaniki proseči,
in na trebuhu valjajo
se v preveliki sreči.

Takrat je avdijenca ta
bila prek običajev,
ker ruska cerkev se sešla
z vseh koncev je in krajev.

36

Ker popi vsi, dijakoni,
cerkovniki, zvonarji
in škofje, tercijalke vse
in drugi pobožnarji,

vsi organisti, grobarji
in pevci, muzikantje,
prišli so vsi redovniki,
in tudi ministrantje. —

Ko tambor dal je znamenje,
da naj se vsak pripravi,
ker car ušesa svoja zdaj
vsem prošnjam njih nastavi,

vsi božji so služabniki
spustili tožbe take,
da bil je stok in jok in kvak
kakor iz žabje mlake.

Vsi popi in dijakoni,
cerkovniki, zvonarji,
vsi škofje, tercijalke vse,
in drugi pobožnarji,

vsi organisti, grobarji,
vsi pevci, muzikantje
tožili so redovniki
in tudi ministrantje.

»Kaj hočete?« jih vpraša car
in se nemirno umiče.
»»Poginjamo, poginjamo!««
kot en glas cel zbor kliče.

Stopilo popstvo je naprej,
globoko se priklanja,
v imenu vseh oracijo
zdaj tako mu oznanja:

37

»»Res, velik car je Vladimir,
in sveta moč njegova,
ker si uničil nam boga,
preskrbi ga nam znova!

Naj bog že tak je ali tak,
nekakšen mora biti,
da z njim bo spet mogoče nam
te kmete pokoriti.

Vse pridige so'.' zdaj pri njih
brez uspeha kot nikoli;
če ni boga, pri kom naj zdaj
za carja narod moli?

Grmeti mora nad nje bog,
da jim napuh potare;
ne obstojimo brez boga,
daj druzega nam čare!««

Seveda, da je ta razlog
podprl prošnjo milo,
in srce Veličanstva se
takoj je omehčilo.

Kot potentati sploh imel
srce je rahločutno,
celo ubiti mu kokoš
je bilo preokrutno.

»Vas milostno odpuščam zdaj,
vi verni državljanje
in obljubujem: prošnje te
se vzamejo na znanje.«


SEDMI SPEV:

MINISTRSKI SVET

Zvečer ministri zbrani vsi
so bili v kabinetu,
in to pot — čudno res — bil bog
je prvi na tapetu.

In vsi tako trdili so:

naj bo že, kakor hoče,
v neumnem ljudstvu brez boga
vzdržati ni mogoče.

V ozirih drugih misli njih
si niso bile slične,
zato takoj pojavile
so stranke se različne.

Ker nova šola čisla bolj
le dražbo in denarje,
a z deputati službe bolj
spet stara šola varje.

Minister notranjih zadev
je rekel: »Bratje mili!
najboljše je, da bi konkurz
v novinah razglasili.

Naj od povsod se oglase
po volji kandidati,
da po kvalifikaciji
si more car izbrati.«

40

Minister inozemstva je
dejal, da prav bi bilo,
ko bi po tujih listih to
se tudi oznanilo.

Ker stvar je važna in zato
ne stakne se kar s klina;
na tako mesto pač ne gre
dejati domačina.

»Le ne novinca! saj dovolj
nam starših preostaja,
ki so že renomirani,

ker glavna stvar je vaja.

Seve, za rubljev par pri tem
ne bomo se pulili,
ker bodo o zadevi tej
po svetu govorili. <

Minister za finance  je
bil glava svojeglavna
in hotel je, da dražba v to
naj naredi se javna.

»Kdor bo ponudil cene nam
od vseh najmanj visoke,
zročimo brez pomislekov
vse delo njemu v roke.«

Zahteval pa je, da iz cerkva
vse, kar ima kaj cene,
v slučaju, da potreba bo,
v zakladnico se dene.

In da papirja kurz drži
če več ne vsaj al pari,
to glavna stvar je, drugo vse
je prazen lari fari.

41

Minister stavb je svetoval,
da dobro bi storili,
če kloštrov bi nekoliko
v kasarne spremenili.

Ker zdaj, dokler še ni boga,
se lažje kaj prekrade,
in v tej zmešnjavi carju vsaj
kak majhen kos pripade.

Minister pravosodja  pa
je rekel, da povsodi,
kjer se pisalo bo o tem,
pogoj tak zraven bodi:

da novi bog zaveže se

— s tem konec vsem bo dvomom
da kdor prisegel krivo bo,
takoj ubit bo z gromom.

Ker zdaj že vsak se postopač
po carju če ravnati,
lagati in prisegati,
sodnike goljufati!

Minister pa prosvete  je
imel spet čudne plane,
da trgovina za boga
pri cerkvi naj ostane:

»Po svojem vdova naj stori,
saj vemo, da je zvita,
v pomoč naj vzame derviša,
magari jezuita.

S tem cela stvar bi kmalu se
in ceno poravnala,
duhovščina za dober svet
bi nekaj pač plačala.«

42

S tem hotel je minister ta
le sebi pomagati,
stvar celo hotel je samo
na nje ime speljati.

A vojni jim minister  je
tako-le odgovoril:

»Kar more bog, vsak general
bi tudi lahko storil.

Subordinacija uči
častiti nas in carja,
erarju s tem od penzije
prihranimo denarja.

Komispeter maršal bi znal
stvar dobro izpeljati:
kjer ni poslušnosti, tam vse
ukaže postreljati.

Za varnost lahko se prida
nekak mu literatus,
ki zna obtožbe pisati,
da mu stoji ad latus.

Da cerkev in armada bo
pod eno vsaj komando,
tako zorganizirajmo

to-le cerkveno bando!«

Minister policije  pa
— da bi ostalo skrito —
podal je votum pismeno
s pečati reč zavito.

Kot mačka policija ta
po temi rada hodi,
ob jasnem dnevu v javnosti
zelo nerada brodi.

43

Četudi on svoj votum je
tam trdno zapečatil,
uganiti vendar ni težko,
kaj carju je naklatil:

Pač spoved, jezuitarje,
latinščino in vice,
pokoro in pokorščino —
to daje moč pravice;

nebesa, peklo, množico
svetnic, svetnikov zlatih;
vsa moč prihaja iz neba,
iz pekla trop rogatih.

OSMI SPEV:

KAMARILA

Kakor pri potentatih vseh,
tako v Rusiji bila
močnejša od ministrstva
je dvorna kamarila.

Obvaruj nas, ti ljubi bog!

— to je resnica gola —
da kamarila brez izjem
vsa ženskega je spola.

44

In poleg tega Vladimir
bil vedno žensk je željen,
kot lev je kraljeval možem
a ženskam kot petelin.

Normanko jedno je imel
in drugo iz Turčije,
dve Čehinji, dve Grkinji
in več iz Lombardije.

Metres imel je kakor zvezd:

tristo tam v Belem Gradu,
dvesto samo v Berestovu,
tristo na Višegradu.

Več poleg tega filijalk
imel je za zabavo,
da sultan komaj toliko
imel bi šal za kavo!

i

In tetke vse in mamice
še semkaj priadiraj
in s spovedniki raznimi
vse skup multipliciraj:

to bila kamarila je,
ki tu je kraljevala!
senat ves in ministrstvo
je v kozji rog ugnala.

To bilo kandidatov je,
to bilo je protekcij!

Tu šele o bogovih car
dobil je pravih lekcij.

Ko nadenj so se spravile,
je vsaka svojo pela,
da skoraj carju bila bi
vsa glava osivela.

Zvečer, ko mu strežaj Matej
je škornje vlekel z noge,
se car pritožil bridko je
čez svoje te nadloge.

Strežaj Matej mu vselej je
zadeve prav razsodil,
ministre, kamarilo, vse
lahko za nos je vodil.

»Matej, ti svetovati daj,
ti na pomoč prihiti!
saj ni mogoče z ženskami
nič pravega skleniti.«

Matej pa, ko je slečen car
po postelji se stegnil,
v redakcijo »Uradni list«
kar s škornji je pobegnil.

In s škornji pod pazduho je
diktiral brez debate:

»Ce jutri ne bo tiskano,
vam damo na podplate!«

Cel Kijev se je drugi dan
začudil, in ne malo,
ko s črkami velikimi
to tiskano je stalo:

»V imenu Veličanstva Nas,
Nas, Carja Vladimira,
na prazno mesto se boga
pri Nas konkurz odpira.

Za pojasnila točnejša
za nje, ki jih želijo,
se obrniti je — kot sploh —
na slavno policijo.« — —

Razšla še ta novica je
z električno hitrostjo
in telegrafi so povsod,
hiteli s to novostjo.


In drugi dan po svetu vsem
novico to so znali,
in kjer je niso slišali,
so jo v novinah brali.

v

Pri »Črnem raku« v Rimu so
sešli se kardinali,
pred mašo tja hodili so,
da so se pokrepčali.

Tam Šamšulini kardinal
pogledal je v novine;
Augsburške liste čita — kaj,
kot ogenj ga prešine?

Dal »Lacrimae« si je takoj
prinesti steklenico
in letel sam je v Vatikan
naznanit to novico.

Tam planil je prav v spalnico
kar brez obotavljanja,
in zbudil s to novico je
brž papeža iz spanja.

In Sveti Oče v srajci kar
iz postelje je skočil —
in jezuitom v Rusijo
koj iti je naročil.

Za pot je to dal čevlje vsem
na kveder podkovati
in zraven zapovedal je
nov marš za nje izdati.

49

4

DEVETI SPEV:

JEZUITSKI MARŠ

Te Deum laudamus —
v Kijevu je ramus.

Dies irae, dies illa —
naša ura je zdaj bila.

Te rogamus, audi nos —

Vladimir — navihan kos!

Gloria in excelsis Deo —
naj zdaj Kijevci pojejo.

Čredo in unum Deum —
naš sovražnik je razum.

Orate fratres —

mi znamo goljufat res.

Benedictus, qui venit —
mi znamo denar cenit.

SanctUs, sanctus, sanctus —
to je dober paktus.

In nomine domini —

tam Bog je, kjer smo mi.

Dignum et iustum est —

/ čist obraz, kosmata vest.

Dominus vobiscum —
dobro nese nam konsum.

50

Sancta Dei Genitrhc —
tukaj je vse skupaj niks.

Agnus Dei, qui tollis peccata —
mi stražimo nebeška vrata.

Veni sancte Spiritus —

da bi nam verjel vsaj Rus!

Exaudi nos Domine —
nese tudi romanje.

Pleni sunt coeli —
bomo se dobro imeli.

Aequum et salutare —

Bog je vstvaril vse na pare.

Salvator mundi —
gorje vam vagabundi!

In Te, Domine speravi —
da bomo vedno pri zabavi.

Libera nos a malo —
jesti mnogo, dela malo.

Exaudi orationem meam —

vsem neumnim v pest se smejam.

Ex profundis clamavi —
naš želodec vse prebavi.

Dona nobis pacem, dona —
kuharica, to je krona!

A porta inferi —

vsak to ve in vsak molči.

52

Mea culpa, mea maxima culpa —
s čudeži se najbolj vara tolpa.

Kyrie eleison —

mošnja vedno polna kron.

Et ne nos inducas in tentationem —
plačaj vse kar z božjim Ionom!

Sicut erat in principio —
časniki nam kri pij o.

Et nune et semper —
ne daj nič in vse pober!

Et in saecula saeculorum. Amen —
največ nam nese peklenski plamen.

DESETI SPEV:

KONKURZ

Zavel je veter od morja
in trave v stepi klati;
a k mestu Kijevu hite
gospodje kandidati.

53

Zavel je veter preko step
in v Kijevu praši se;
vsak proti drugim govori
in sam čez vse slavi se. —

Poslal sam papež je dekret
in pisal je iz Rima:

»Kar drugih cerkev tiče se
nobena cene nima.

Ni res, da cerkve bile vse
jednake bi, moj čare,

najbolj cerkvena rimska je,
na svetu ni bolj stare 1«

Pa carigrajski patrijarh
je pisal pismo svoje:

»Ne verji temu, Vladimir,
kar Antikrist Ti poje!

54

Da cerkve vse jednake so,
je grda le prevara,
najbolj cerkvena grška je,
med vsemi najbolj stara!«

Sinedrium rabinski pa
mu piše svojo slavo:

*Ne verji Rimu, Grkom ne,
le Mojzes trdi pravo.

Da cerkve vse jednake so,
resnica ni, moj čare,
najbolj cerkvena naša je,
nobene ni bolj stare!«

Mohamedanski Mufti pa
tako mu v pismu pravi:

»Pobij vse pse nevernike,
le Mohamed je pravi!

Da cerkve vse jednake so,
po svetu laž se znani;

Mohamedanski koran le
resnico pravo hrani!«

Kakor na carskem dvoru psi
za jedno kost pode se,

tako poslanci cerkev vseh
tu med seboj bore se.

Kdo znal bi vsa imena njih
in vse, kar so si rekli!

To vemo le, da kuharji
so brez nehanja pekli.

Bili so zlati časi to
za verske vse kričače;

cel dan so vodko pili, vmes
pa jedli so kolače.

Ker pri konkurzu branjevke
so dobro barantale,

zato primerno so ime

jim »božje metle«  dale.

57

I

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA

00000503138

/