Pbltnin» nl*î?ana v ?otuvio>
ŽIVLJENJE

1 Q L 1 U B L O A N A 3 2
Štev. 22.
27* novembra 1932.
Knjiga 12.

ŽIVLJENJE IN SVET — ilustrovana tedenska revija
Izhaja ob aedeijab ln stane celoletno (dve knjigi) Din 80— poUetno (ena knjiga» Din 40.—, trimesečno Din 20—, mesečno Din 8.—. Posamezna številka Din 2.—.
Naročnina za inozemstvo: ITALIJA trimesečno 8 Ur. polletno 16 ur. celoletno 30 lir. FRANCIJA, mesečno 4 franke CESKOSLOVASKA mesečno 6 Kron. AVSTRIJA, mesečno 1 šiling Amerika ln ostalo inozemstvo letno dolarja. Uredr lštvo ln uprava v Ljubljani, Knafljeva ul. 5. — ROKOPISI SE NAČELNO NE VRAČAJO.
Urednik: Ivan Podržaj. — Izdaja za k o n s o r c 1 ] : Adolf Ribnika r. Za »Narodno tiskarno« kot tlskarnarja Fran Jezerâek. Vsi v Ljubljani.
VSEBINA št. 22: Dr. Božo S ker 1 j: O vplivu podnebja na spolni razvoj ženske. — Nevidna bitja. — Od smreke do ženske nogavice. — Franklin Roosevelt. — A. Debeljak: Osemstoletnica Stiškega samostana. — Nobelova literarna nagrada. — Slike iz življenja in sveta. — Evgon Heltai-dr. M. Robič: Boy. — Dr. Božo škerlj: Ovratniki, ribe in telefon. — H. Smreka r: Dušna paša. — J o - j o. — Oprema šolskih fotografskih tečajev. — Saigon, orientalski Pariz. — šah. — Znamke pripovedujejo. — Anekdote. — Kakšen je povprečni Američan. — Humor.
Kakšen je povprečni
Kongres za evgeniko v New Yorku j# bil tudi za ameriško industrijo za proizvodnjo pijač, kj se bo menda v kratkem odločila za izdelovanje alkoholnih pijač, velikega pomena. Na kongres je nemški zdravnik dr. Un-terberger iz Kraijevca prinesel novico, da ee rodijo ženskam, ki zaužijejo zadostno množino ogljikokislega natrona. sami moški potomci. medtem ko smejo bodoče matere — če so se zdravile i mlečno kislino, računati le na naraščaj ženskega spola. Podoba je torej, da se bodo dali v Ameriki prav kmalu spet zaslužiti milijoni in morda ne bo dolgo, ko bodo na oglih, kjer prodajajo danes limonado. stale stolnice e pijačami p» Unter-bergerjevem predpisu.
Med številnimi vprašanji ie kongres v New Yorku temu vprašanju posvetil prav posebno pozornost. S precejšnjo skrbjo je mednarodni zdravstveni svet. ki je bil tamkaj zastopan. pretresal bodočnost prebivalstva in vprašanje evgeničnih reform. Zastopniki daljnega Teksasa so celo zagovarjali predlog. naj bi se — nalašč proti kontroli rojstev — razpisale nagrade po 50 dolarjev mesečno za one starše, katerih tretji otrok dočaka peti rojstni dan. Za vsakega nadaljnjega otroka naj bi dobivali starši najmanj 10 dolariev mesečno.
Ameriška javnost je tem razpravam sledila s posebnim zanimanjem iz razloga, ker so pri tej priliki prvič po svetovni vojni govorili o povprečnem Američanu, kakršnega je izoblikovala znanost Zaključek ie razočara] in povzročil nove skrbi Povprečni Američani. ki eo se vrnili iz svetovne vojne, torej očetje sedanje generacije, niso atletskih postav. temveč slabotni ljudie z vsemi znaki debeluSnosti ki živijo za pisalnimi mizami umetno razsvetljenih sob po donebnicah. Z duSpvnim živlipniem povprečnega Američana ee kongres ni bavil podrobneje; kdor je
Američan
hotel, pa je lahko iz besed profesorja Mfll-lerja iz Teksasa — ki ga znanost v Ameriki visoko ceni — razumel, da so v tem oziru industrijci, vojaki, politiki in »gangsterji« precej enaki. Ta učeni živaloslovec je izjavil, da so vodilni razredi »genetično tako opredeljeni, da bi bili dobro organiziranemu socialnemu sistemu prej v škodo, ker jih prevzemajo bolj ropareke kot pa konstruktivne namere.« To teorijo potrjuje marsikateri znani finančnik.
Seveda je jasno, da je mnogo težje razumeti povprečnega Američana notranje kot pa ponazoriti njegovo vnanjo sliko. Po vojni se sicer ni mnogo spremenil, dasi tudi zadnja tri leta niso šla tako brez sledov mimo njega kot prejšnje periode propadanja. Notranje spremembe eo ee pojavile v primerih, kjer so šla velika premoženja v izgubo in so se morali ljudje vzgojiti skladno s skromnostjo in zahvalo za vse, kar jim je še ostalo v trdem boju za življenje. Pri tem pa še ni gotovo, ali se bo ta sprememba, kolikor se ie pojavila izven inteligenčnih krogov, ustalila samo v gotovih krogih ali pa se bo razmahnila tako široko, da bo lahko vplivala tudi na povprečnega Američana. Ta ameriški človek oovprečnega kova začne še vedno pri čitaniu listov s športno rubriko, preide nato na zločine in končno na kratkočasno stran, ki je še zmerom prietno ameriška iznajdba in je namenjena smehu in zabavi za staro in mlado To чо stolpci, ki jih čita povprečni Američan v časih razmaha si morda vrh tega še bežno ogleda pregled borznih tečajev, v politično vznemirljivih dobab pa si ustvari tudi površno sodbo po kakršnemkoli uvodniku. Da ie povprečni Američan iz dobe depresije še zmerom izrazit nasprotnik knji-
(Nadaljevanje na predzadnji strani).
ZIYDEN1E IN SVET
ŠTEV. 22.	LJUBLJANA, 27. novembra 1982.	KN.TTOA 12.
PETER ŽMITEK: KUHANJE 2GANJA
Dr. Božo škerlj
O vplivu podnebja na
Spolni razvoj ženske je na neki stopnji označen z dobivanjem mesečnega perila. Prvo meseč-_ no perilo, ki ga bom v nadaljnjem na kratko imenoval m e n a r h a, pa ni edini znak spolnega dozorevanja ženske, po katerem bi mogli obvezno sklepati na doseženo spolno zrelost ženske. Ampak menarha je za dekle, ki dozoreva v ženo, tak dogodek in tako važen mejnik v njenem življenju, da jo smemo vzeti kot podlago za opazovanja o spolni zrelosti ženske.
Kakor vsakdo iz kroga svojih bližnjih sorodnikov vé, nastopa spolna zrelost v različni starosti pri različnih ženskah. A vendar je menarha dokaj trdno vezana na neko stopnjo razvoja in na neko starost.
Ako sd naredimo ali pregledamo statistiko o menarhi kateregakoli naroda (podatke o tem zbirajo skoraj vse ginekološke klinike in porodnišnice), potem dobimo za neko starost v dotičnem narodu največ primerov prvega mesečnega perila. Ta starost je n. pr. pri Slovenkah 14—15 let, pri Čehinjah 15—16 let, pri Norvežankah 14—15 let, pri Holandkah 13—14 let itd. Te starostne dobe veljajo za večino žensk navedenih narodov. Seveda jih je jako mnogo še prej »zrelih« in prav toliko še pozneje. Skoraj pri vseh narodih Evrope nastopa prvo mesečno perilo normalno v mejah med 10. in 20. letom starosti. To pomeni, da imamo v teku teh deset do enajst let sklenjeno vrsto primerov, vrsto, ki se začenja in se konča z malo primeri in ki ima največ primerov nekje v sredini, ki jo moremo smatrati za več ali manj tipično za oni narod (prim. zgoraj!). Za abnormalno moramo smatrati vse one primere, ki leže izven sklenjene vrste (ob zadostnem številu opazovanj seveda!), bodisi da pri njih nastopa menarha prej, bodisi da se pojavi kasneje (torej n. pr. s 7. ali 25. letom). Dasi je torej sklenjenost vrste od 10 do 20 let skoraj za vso Evropo veljavna, leži srednja vrednost vsake posamezne vrste, torej starost, v kateri najdemo največ primerov, pri posameznih narodih dokaj različno, kakor kažejo že zgoraj navedeni podatki.
Vpraša m> je sedaj, kaj je tem razlikam vzrok?
spolni razvoj ženske
Pred vsem mogoče rasa? Ali pa socialne razlike? Ali geografska lega? Ali podnebje? Ali še kaj drugega, nam še neznanega ?
Vprašanje po vzroku je težko in odgovor nanj prav tako. Gotovo igrajo vse tu naštete možnosti važno vlogo pri dozorevanju ženske. Da je spolna zrelost lahko po rasi različna, si predstavimo razmeroma lahko. In res so tudi znane razlike. Tako dozorevajo n. pr. Zidovke povsod prej nego pa pripadnice naroda, v katerem živijo. (Židovstvo sicer ni rasni pojem, temveč etnični, ampak Židje so kombinirani in mešani iz drugih ras nego ostali evropski narodi). Razlike so tudi med blondinkami in brunetkami: pri nas in v južni Evropi dozore brunetke prej nego blondin-ke, na severu je pa narobe. Prav to pa kaže na nezadostnost razlage, da naj bi bila rasa edini vzrok razlikam.
Tudi socialni pogoji so važni. Tako vemo, da nastopa v Evropi menarha v mestih navadno znatno prej nego na deželi. To s: razlagamo z boljšimi higienskimi prilikami v mestu, dalje z duševnimi vplivi (v mestu dobi seksualna fantazija več netiva nego na deželi po raznih gledaliških in kinematografskih predstavah, pa tudi po štivu itd.). Važna je tudi razlika med telesno mnogo delajočo žensko in med študentko — slednja dozoreva navadno prej. Vobče smatramo lahko za dognano, da težko telesno delo ovre spolni razvoj, medtem ko ga zadostna hrana, zadostni mir in ležanje in spanje pospešujejo. Vsi ti pogoji lahko vplivajo na spolni razvoj in so brez dvoma važni, vendar do danes še niso zadostno znanstveno obdelani, da bi se mogla o njih izreči končna sodba.
Končno si še oglejmo vpliv podnebja. Dosedaj so smatrali, da nastopa menarha tem pozneje, čim bolj se oddaljujemo od ravnika na sever ali jug. Sestavili so celo tabele, ki naj bi to mnenje podprle. Žal, pa prav te tabele dokazujejo, da stvar ni tako enostavna. Najdemo namreč isto povprečno starost na prav različnih geografskih širinah, ne le v Evropi, temveč po vsem svetu. Ako si ogledamo le Evropo, potem so prej navedene številke starosti ob menarhi pri različnih naro-

dih pazljivega bralca morda že opozorile na prav nepravilno razdelitev me-narhe po Evropi z ozirom na geografsko širino. Kako to, da imajo Norve-žanke ob istem času menarho, kakor Slovenke? Kako to, da nastopa zrelost pri Nizozemkah prej nego pri čehi-njah? Pri slednjih prej nego pri Nor-vežankah? In pri teh znatno prej nego pri Švedkah in Finkah?
očividno vplivajo na potek mejnice med 15.-16. .letom in 16.-17. letom.
Celotna tu opazovana razdelba starosti ob spolni zrelosti pa navaja na primerjavo s potekom toplotnih in padavinskih krivulj, po katerih sodimo, ali je podnebje na dotičnem kraju oceansko ali pa kontinentalno. Na kratko povedano: oceansko je podnebje tam, kjer je mala toplotna razlika med zimo
0°JJ-
Ii »ZeitscbrUt fiir Ethnolo gie» (63. leto.it)
Poglejmo si priloženo kartico! Široke, poševno črtkane mejnice ločijo kraje z različnim začetkom menarhe. Razen tega pomenjajo črni deli kraje z menarho v 12.—13. letu, križano črtkani deli v 13.—14. letu, pokončno črtani deli s 14.—15. letom, vodoravno črtani deli s 15.—16. letom in beli deli menarho s 16 in več leti povprečno za označene kraje. Opazimo zlasti zanimivo mejo med menarho s 14,—15. in s 15.—16. letom. Ta meja sega kakor klin v srce srednje Evrope. Na Holandskem opazimo, da nastopa me-narha prej nego bi pričakovali. Sever-noevropske nižine z Vzhodnim morjem
in poletjem, kjer torej nimamo posebno stroge zime, pa tudi ne pretoplega poletja, kjer pa je vlaga v zraku velika in je mnogo padavin v navadno več dobah v letu. Oceanska klima stoji v Evropi pod vplivom Zalivskega toka. Kontinentalno klimo označujejo velike toplotne razlike med zimo in poletjem ter malo vlage in manj padavin, in še te po navadi zlasti v poletnih mesecih pod vplivom neviht. Če si vzamemo kot mejo razliko 20° C med srednjo zimsko in poletno toploto v zraku (na karti AR — amplitudna razlika), potem opazimo podoben potek te črte. kakor meje med menarho v 14.—15. letu in
L
v 15.—16. letu. Tudi ono izbočnino proti vzhodom najdemo nad Vzhodnim morjem. Ako primerjamo še januarsko izotermo (JI) 0° vidimo prav podoben potek in prav tako mejo med bolj oceanskim in bolj kontinentalnim padavinskim režimom (PR). Zdi se torej, da imamo tu opraviti z nekim vplivom klimatskih prilik na nastop spolne zrelosti pri ženski. Razume se, da so te meje, kakjr so tu zarisane, še potrebne korektur. Gotovo bomo našli še ve<5 vključkov kasnejše ali bolj zgodne me-narhe (podobno kakor na Holandskem poznamo tak mal vključek tudi v Alpah na Tirolskem, samo da tam nastopa menarha kasneje). Šele podrobne krajevne raziskave morejo dati v bodočnosti točnejšo sliko o začetku mesečnega perila pri ženskah raznih narodov. Tako bo najbrže v Španiji pustiti v sredini dežele svetlejšo liso, ker imamo tam precej kontinentalno podnebje. Dosedanje krajevne raziskave na Norveškem so podmeno o tesni zvezi spolne zrelosti ženske (merjene ob menarhi) s podnebnimi prilikami potrdile.
Za Slovenijo, po dosedanjih podatkih iz raznih okrajev, moremo sklepati, da imajo okraji Brežice in Krško (najbrž pa tudi vse Prekmurje in veliki del Slovenskih goric, odkoder pa še nimamo podatkov) najkasnejšo menarho, prav isto velja tudi za Kočevje. Najbolj zgodno menarho imata okraj Logatec in Kranj—škofja Loka ter mesto Ljubljana. To bodi navedeno le kot primer. Iz te razdelitve po južnem delu Slovenije pa že spoznamo, da morajo razen podnebnih prilik vplivati tudi še drugi momenti. Med temi je najvažnejši absolutna višina nad morjem, krajevna lega dolin (ni vseeno, ali piha po dolini vzhodni ali pa južni veter!) in absolutna množina padavin tef vlage v zraku. Vsa ta opazovanja pa za Slovenijo še niso zaključena.
Ako torej še enkrat ponovimo do zdaj znane možnosti, kaj vpliva na razvoj spolne zrelosti, si moremo možne vzroke razdeliti nekako takole:
1.	Notranje (rasa, podedovan je, bolezen, abnormalnosti žlez z notranjim izločanjem).
2.	Vnanje: a) naravne (podnebje, geografska lega, višina nad morjem, značaj hrane, kolikor je odvisen od geološke podlage tal), b) umetne ali sociološke (vzgoja, hrana, telesno delo,
živčna razdraženost po raznem štivu, predstavah in slikah).
Razglabljanja ш aatančno znanstveno delo glede vprašanja spolne zrelosti in vzrokov, ki jo pospešujejo ali zadržijo, pa niso le teoretsko važna s stališča antropologije in obče biologije, marveč tudi praktično.
Razdelitev spolne zrelosti ženske po Evropi bi morala n. pr. odsevati v kazenskih zakonikih tam, kjer gre za zaščito mladoletne ženske, n. pr. pred posilstvom, pred zapeljevanjem, pred prodajo v prostitucijo itd. Ako prestane po našem kazenskem zakoniku dekle točno na dan in uro s 14. letom biti otrok in je po k. z. (n. pr. § 273) z dovrše-njem 14. leta postalo spolno zrela ženska, potem ta zakonska določba kaže, da se zakonodavec ni dovolj oziral na statistične podatke o spolni zrelosti deklet pn nas, vsaj v dravski banovini. Pa to je seveda samo primer. Saj se na take statistike menda še nikjer niso zadostno oprli, dasi je več nego jasno, da morejo za tako važne meje, kakor je spolna zrelost v primeru kaznivih dejanj biti odločilne le matematično neoporečne statistike iz posameznih pokrajin in držav. Tam, kier spolna zrelost, merjena ob menarhi, ni za vso državo enotna, kakor n. pr. na Norveškem, pa tudi že pri nas, tam je treba izbrati za važne zakonske določbe pač vsaj najvišjo srednjo vrednost, po možnosti pa raje še eno ali celo dve leti več, zakaj šele potem smo lahko uver-jeni, da bo do svoje spolne zrelosti zaščitena večina deklet. V podrobnosti se tu, žal, ne morem spuščati, naj zadostuje, kar je tu povedano, le kot pobuda za premišljanje o teh problemih.
Za sociologa pa je menda tudi zanimivo, da pozna razlike in vzroke teh razlik. Ako primerja n. pr., da vzamem neki ekstrem. kmečka dekleta in srednješolke iz imovitih meščanskih rodbin, bo opazil, da nastopa pri slednjih menarha morda dve leti prej (krajevno različno). Menarha, oz. po nji presojana spolna zrelost je torej očividno odvisna od vnanjih vzrokov, ki si jih ustvarja človek v svojih družabnih oblikah in pogojih sam.
Nevidna bitja
Leta 1897. sta dokazala Loeffler in Frosch, da je mogoče pretlačiti povzročitelja parkeljske
_ kuge skozi porcelanski filter,
ki ne prepušča bakterij. S tem poskusom sta prvič dognala, da so mikroskopsko nevidni povzročitelji bolezni, ki se dado filtrirati in ki jih ni mogoče gojiti na umetnem redivu.
ja med njo in luknjičavo stena Tako poznamo različne bolezenske povzročitelje, n. pr. virus živinske kuge, konjske prsne kuge, levkemije, ki jih doslej mikroskopsko ni bilo mogoče opaziti, a se tudi ne dado filtrirati. Zaradi tega ne moremo istovetiti pojmov neviden in fil-tračen, tem bolj ker so tudi vidni mikroorganizmi (spirohete), ki morejo pod
Dr. Art. I. KENDALL, profesor biologije na Northestera univerzi v Evanstonu (USA) v univerzitetni »Médicinal School«, ki je odkril novo
metodo za izolacijo doslej nevidnih, bakterij
Nekaj podobnega je ugotovil leto pozneje Beijerinck za tako zvano mozaično bolezen tobačne rastline. Uspelo mu je, da je z iztiskanim sokom bolnih rastlin, ki ga je precedil skozi najfinejši porcelanski filter in ki ni kazal nobenih mikroskopsko vidnih mikroorganizmov, okužil zdrave rastline. Beijerinck je označil to bolezen povzročajočo snov kot »contagium vivum f lui dum« ali na kratko »virus« in ta označba se je pozneje udomačila za vse bolezenske klice, ki se dado filtrirati. Potem se je seveda pokazalo, da niso vse klice te vrste nevidne, ker filtracijska sposobnost kakšne snovi ne zavisi samo od njene velikosti in velikosti filtrskih luknjic, temveč predvsem od adsorpcijskega razmer-
ugodnimi pogoji skozi filter.
Beijerinck je menil, da so virusi nekaj vse drugega nego najnižja znana živalska in rastlinska bitja, protocoji in bakterije. Dočim kažejo ta določeno strukturo, se hranijo in množijo s preprosto delitvijo ali na sličen način, naj bi bil virus po njegovem neizobličen in tekočinast ter podoben fermentu, ki more v določenih organskih spojinah povzročiti čisto tipične razkroje. Razkroj-nine, ki se pri tem pojavljajo, sestoje v večjem ali manjšem delu spet iz virusa. Ti bolezenski fermenti se množijo tedaj ne z delitvijo, temveč iz organizma samega.
Večina mikrobiologov je tedaj zavračala to fantastično razlago in je srna»
trala filtriranja sposobne viruse za prava organska bitja, ki se od znanih mikroorganizmov razločujejo samo po svoji majhnosti. Dandanes pa se nagiba znanost k naziranju, da gre pri virusih dejansko za bitja, ki so neiozbliče-na in ki se množijo morda na gori naveden način. »Herellov pojav« podpira to naziranje. Pod tem pojavom razumemo obolenje bakterijske stanice, ki se podeduje od roda do roda in ga povzroča neviden agens, ki se da filtrirati in spada med lizine. Ta lizin razkraja bakterijsko stanico, pri čemer nastaja svež lizin.
čeprav nam prava narava virusov še ni povsem jasna, v doglednem času ne bomo delili živega sveta preprosto v živali in rastline, temveč v neizobličena in izobličena bitja in šele zadnja bomo delili v živali in rastline. Ni izključeno, da bomo tedaj spremenili tudi naziranje o fermentih in zlasti o beljakovinskih encimih.
Vsem virusom je skupna lastnost, da jih ni mogoče gojiti na umetnih hrani-vih. Mogoče je sicer, da ostanejo tu živi in se dado presaditi na dva ali tri nova rediva, a tu gre zgolj za mehaničen prenos bolezenskega povzročitelja in ne za njegovo razmnožitev. če dosežemo določeno stopnjo razredčenosti, to je, če ne moremo določenega virusa prenesti na nadaljnje redivo, postane medij nesposoben za infekcijo. Infekcijski poskus pa je doslej edini, ki omogoča ugotovitev virusa. Nasprotno pa je uspelo gojiti virus koz, kokošjega sarkoma, pegaste mrzlice itd. v zvezi z živimi sta-nicami v kulturi tkiva. Tu se virus res množi. Živo tkivo mora biti tu odločilnega pomena, kajti dočim se da virus koz n. pr. dobro gojiti v prisotnosti živih stanic roževine, se njegova množitev neha, čim umorimo te žive stanice z ohladitvijo ali z dodatkom kuhinjske soli. Za druge vrste virusov so prilike podobne. Različni virusi so torej parasiti, bitja, ki jim je življenje in množitev odvisna od žive stanice. Ali obstoje vrste virusov, ki žive čisto parasitsko, ne da bi povzročale bolezni, to se danes še ne da ugotoviti.
Običajno so razne vrste virusov strogo navezane na določenega gostitelja. Svinjska kuga napada n. pr. samo prašiče, miksomatoza samo kunce, kokošji sarkom samo kure, poliomielitis (otroška paraliza) samo človeka in opice. Druge vrste virusov napadajo samo ome-
jeno število živali, parkeljska kuga n. pr. samo določene parkljarje in morske prašičke, redko tudi človeka. V zadnjem času pa so dognali, da ostavijo neke vrste virusov z navidezno visoko gostiteljsko specifičnostjo to specifičnost, če jih vcepimo v žive možgane. Dočim so doslej n. pr. menili, da se virus rumene mrzlice množi samo v človeku, opicah in prenašajočem komarju, se je pokazalo, da se množi tudi v možganih bele miši. Virus kokošje kuge živi tudi v možganih podgane, miši, morskega prašička itd. Pri tem nastopi sicer lahko izguba virulence, ki je pa samo prehodnega značaja.
Infekcioznost raznih vrst virusov je izredno različna. Dočim se drži koz in ošpic nenavadno visoka okužljivost, se prenaša steklina n. pr. samo z ugrizi, praskami itd., rumeno mrzlico in dengo razširjajo določene žuželke, parkeljsko kugo pri morskih prašičkih in eksperimentalno kokošjo kugo samo direktno cepljenje.
Večina bolezni po virusih ima lastnost, da jim sledi posebno močna imu-nost, če si bolezen prebolel. Pri boleznih, ki jih povzročajo bakterije, ta imu-nost običajno ni tako izrazita. Na ošpicah in kozah človek n. pr. običajno ne oboli v drugič. Ni izključeno, da je ta imunost posledica tega, da se v organizmu po bolezni ohranijo živi, čeprav v svoji virulenci oslabeli virusi. To je domneval Pfeiffer že pred dolgim časom in najnovejša raziskovanja kažejo, da bo imel prav. Tako so ugotovili infekcije sposobne viruse v konju, ki je bil sedem let prej obolel za perniciozno anemijo. Podobna dejstva so ugotovili pri drugih živalih in rastlinah. Večinoma se takšni infekciozni virusi ne oddajajo več na zunaj, v nekih primerih, kakor pri otroški paralizi, pa je gostitelj lahko stalna nevarnost za svojo okolico.
Fotografiranje v temi
Predmet, ki se fotografira, mora biti osvetljen od dnevne svetlobe ali pa od dovolj močne umetne luči. Zadnji čas se mnogo govori o fotografiranju z nevidnimi infrardečimi žarki. Poskusi so namreč pokazali, da se dado pri prav močni umetni luči s filtri odstraniti vsi vidni žarki, tako da je predmet »razsvetljen« samo od nevidnih infrardečih žarkov, ki pa zadostujejo. da se naredi odtisek na fotografični plošči. Ta način fotografiranja ima veliko bodočnost v krimina-listiki. industrijski špijonaži in kot kontrolni pripomoček pri okultističnih poskusih.
J
Od smreke do ženske nogavice
N' i še tako dolgo tega, ko se je smatrala umetna svila za ne posebno cenjen nadomestek
_i naravne svile. Zadnja leta smo
pa na tem področju doživeli velikanski preobrat. Umetna svila, ta najmodernejša tekstilna sirovina, si je v zmagovitem pohodu osvojila ves svet in potisnila svojo naravno vrstnico daleč v ozadje. Proizvodnja umetne svile je zdaj že štirikrat tolikšna kot pridelek naravnega blaga. Že 1928 so izdelali v
za izdelovanje papirja. Z dodatkom so-litrne in žveplene kisline je Chardonnet pretvoril celulozo najprvo v nitrocelu-lozo, ki jo je potem očistil in obdeloval pod stiskalnico. Po nadaljnji, dokaj komplicirani predelavi nastane iz nitro-celuloze kolodij: gosta, lepka tekočina, ki postane pod vplivom vode elastična. Kolodij je stiskal Chardonnet pod precejšnjim pritiskom skozi prav tenke šobe, tako da so polzele iz njih pajčevi-nasto drobne niti. Torej skoraj sličerc

Z natronovim lugom poprej preparirana celulozna lepenka se mane v kosmi-
často gmoto
tovarnah 153 milijonov kg umetne svile, naravne se je pa napredlo samo 40 milijonov kg. Poprej je bila svila luk-suz, privilegij bogate manjšine, zdaj pa je skoraj že tkanina za vsakdanjo rabo, prav tako potrebna kakor druge tekstilne sirovine: volna, bombaž in nlatno.
Početki izdelovanja umetne svile segajo v leto 1878, ko se je Francozu Chardonnetu prvikrat posrečilo napraviti umetno vlakno, ki je bilo vsaj po vnaniosti na las rtodoVmo nravi svileni niti. Za izhodišče je služila Chardonnetu celokupna snov, ki tvori poglavitni sestavni del rastlinskih celic in ki je posebno zgoščena zlasti v lesu. Poprej je bila celuloza najbolj znana kot sirovina
postopek, kakor pri sviloprejkah, ki, kakor znano, tudi izločajo iz žlez neko fino snov, ki se na zraku strdi v nit. Ko-lodijeve niti je bilo treba še preparirati s alkalijevim sulfitom, da se jim je odvzela nitrocelulozi lastna vnetijivost in eksplozivnost. (Nitroceluloza je. kakor utegne biti znano, prav nevarna snov in je bistvena sestavina raznih razstreliv.) Na ta način izdelana nit je bila popolnoma podobna svili in se je dala barvati in tkati. Chardonnetjeva svila je bila za začetek prav dobra imitaciia. toda v novejšem času je industrija našla še nekatere druge izdelovalne postopke, po katerih se delajo svilene tkanine, ki komaj za spoznanje zaostajajo za narav-
V velikih kotlih se pusti mlada viskosa nekaj dni zoreti, preden je godna
za prejo
nim blagom. Najbolj razširjen med temi je tako zvani viskozni način, po katerem se zdaj izdeluje najmanj 84 odstotkov vse umetne svile. Izdelovanje po tem načinu je naslednje:
Smrekova debla se po očiščenju raz-žagajo na panjiče in spravljajo v nekakšen mlin, kjer jih rezila razsekljajo na drobne iveri, ki se potlej kuhajo s sulfitovim lugom. Na ta način se dobi lesovina, ki se izvalja na večje plošče in potem razreze. Dobljene plasti ' se imenujejo lepenka sulfitove celuloze, izde-
lujejo pa jo posebne tovarne, ki jo tudi očistijo in obelijo, potem pa pošiljajo v svilarne kot začetno sirovino za izdelovanje svilnih niti.
Tamkaj se lepenka iz lesovine naj-prvo namaka v natronovem lugu, tako da se počasi pretvori v alkalično celulozo. Še mokre plošče se nagromadijo druga vrh druge in v skladih potisnejo pod hidravlično stiskalnico, ki jim pod pritiskom 250 atmosfer iztisne "preostalo tekočino. Od tod gredo plošče v stroj, ki jih zmane v fino kosmičasto gmoto.
У pralnici se tlači viskoza skozi šobe v spodaj pripravljeno kopel, kjer
se niti strdijo in potem navijajo na bobne
Ta masa se pospravi in tesno zapre v velike posode, kjer mora ležati nekaj dni pri popolnoma enakomerni temperaturi, dokler pod vplivom preostalega natronovega luga ne doseže »prve god-nosti«, kakor se pravi s strokovnim izrazom. Ko mine skrbno odmerjeni čas, se posode izpraznijo v vrteče se bobne, v katerih se med počasnim vrtenjem dodaja alkalični celulozi ogljikov žve-plec, ki se odlaga na delcih celuloze. Na ta način postane snov topljiva v vodi in
glavno nit. Nazadnje se še v centrifugah izloči zadnji ostanek mokrote, nato tudi žveplo, nakar se nit obeli, opere in posuši, pa je sirova svila pripravljena za nadaljno predelavo. V odbiralnici se skažene štrene zavržejo, ostale pa raz-dele glede na kakovost v več skupin. Še pobarvati se mora svila po potrebi, nato pa se začno izdelovati iz nje vse tiste lepe reči, brez katerih si dandanašnji ne moremo misliti kulturnega človeka.
Pogled v oddelek tovarne za izdelovanje nogavic iz umetne svile
dočim je bila poprej bela, se zdaj na-dahne z zlatorumeno barvo. Poslej se tudi ne imenuje več celuloza, ampak ksantogenat.
Ta snov se zdaj v mešalnikih raztopi v razredčenem natronovem lugu in nastane vlečljiva tekočina, tako zvana vis-koza, po kateri ima ves postopek tudi ime. Mlada ali negodna viskoza se potem spravi v prostor za zorenje,'kjer se v velikih kotlih mudi nekaj dni, nato pa filtrira, da se očisti vseh primesi in neraztopljenih snovi. Šele zdaj je pripravljena za izdelovanje svile.
V posebni stiskalnici se preša skozi šobo z mnogimi, neskončno drobnimi iz-livki in polzi v spodaj pripravljeno, tako zvano predilno kopel, to je segreto raztopino žveplene kisline, kjer se strdi v trdna vlakna Več takih pajčevinasto tenkih vlaken se združi in sprede v
Po viskoznem načinu se izdeluje vlakno, ki ustreza vsem zahtevam glede na sijaj, debelino, trdnost in barvilnost in daleč prekaša vse tiste zasilne proizvode, ki smo jih poznali pred in med vojno. Porabnost umetne svile je silno mnogovrstna. V prvi vrsti neomejeno odločuje v kraljestvu ženske mode, kjer je napravila celo revolucijo. Najprvo si je osvojila umetna svila ženske nogavice, tisto tenko, prosojno pletenino, ki je ženskim nogam šele prav pripomogla do veljave in ustvarila estetičfio podlago za kratka krila. Čeprav se v najnovejšem času ženska krila spet daljšajo, si vendar ne moremo misliti sedanje mode pri bombažnih ali celo ročno pletenih volnenih nogavicah. Prav tako je umetna svila preobrazila tudi žensko spodnjo obleko. Sama ali z bombažem mešana je izvrsten material za lahke,
elegantne ženske blagove, za večerne obleke, plašče, popoldanske in letenske obleke, zlasti pa za ženske bluze. Na moderne kratko ostrižene glavice se prilega svilen klobuček in lepo žensko roko najlepše krasi rokavica iz umetne svile. Iz tega materiala so čedalje češče tudi prevleke dežnikov.
S tem pa vsestranska porabnost umetne svile ni še izčrpana. Tkana svila se dodaja tudi namiznemu perilu, prtom in servietam. dalje vsakovrstnim trakovom, ovratnicam, zastorom in podlogam. Prav tako je umetna svila idealen material za vsakovrstno prevleko pohištva, za dekoracijske blagove, baržune itd. Iz pletene svile se izdelujejo vložki, trakovi, trese, vrvice in čipke, iz pletenih tkanin pa pulloverji, jumperji, šali in razna športna obleka. Končno daje umetna svila tudi material za izdelovanje mnogovrstnih instalacijskih in izolacijskih potrebščin pri plinu in elektriki.
Razen viskozne svile, ki se je največ izdeluje, pa poznamo še nekatere druge vrste umetne svile. Med temi so najbolj
na glasu bakrena svila, acetatna in nitratna svila, ki se pa z viskozno vendar le ne morejo primerjati. Zaradi popolnosti moramo še omeniti, da se po viskoznem načinu izdeluje tudi volnena svila, umetna žima in umetna slama. Stranska panoga viskozne industrije so dalje tako zvani celofani, negorljivi, prozorni papirji in plošče za zavijanje živil in še v neštete druge svrhe. Industrija umetne svile pa s tem še dolgo ni na koncu svoje sposobnosti, marveč nam pripravlja še velika iznenadenja. Vlakna umetne svile se glede na sestavo v marsičem še razlikujejo od naravnega materiala. Zdaj pa si kemiki prizadevajo popolnoma posneti naravni proces, ki se vrši v organizmu svilo-prejke, tako da bodoča umetna svila ne bo le po kakovosti slična naravni, marveč bo tudi iz prav enakega materiala. Poskusi v tej smeri so se baje popolnoma posrečili in je samo neugoden gospodarski položaj kriv, da se niso že pričele graditi stoodstotne umetne svi-loprejke.
Franklin Roosevelt
aravno ie, da se javnost takoj pozanima za poreklo, mladost in dotedanje življenje osebnosti, ki se je nenadoma dvignila na svetovno, pozornico. Zato je razumljivo, da hočejo ljudje vedeti tudi o pravkar izvoljenem predsedniku Zedmjenih držav Roose-veltu, kdo je. odkod je in kakšne posebne okoliščine so soodločevale, da ga je narod izvolil za suverenega predstavitelja velike in mogočne države. V ameriški demokraciji velja pravilo, da je vsakemu državljanu odprta pot do najvišje časti, ako se izkaže s potrebnimi sposobnostmi. Na dlani je tedaj vprašanje: Kdo je neki mož, ki je edini med tolikimi milijoni izvoljen na predsedniško mesto in ki ie vrh tega zmagal še s tako ogromno večino nad svojim tekmecem, bivšim predsednikom Hooverom?
Franklin Delano Roosevelt je iz družine, koje 5!ani so se že od nekdaj odlikovali na različnih poljih javnega življenja. Med predniki novega predsednika je mnogo politikov in državnikov, smelih pomorščakov in narodnih gospodarjev Ni dvoma, da je Roosevelt precej svojih darov podedoval po omenjenih prednikih. Od onih, ki so jadrali po vseh morjih sveta, je dobil veliko ljubezen do morja, pa tudi neumorno pridnost in vztrajnost. Slednje se je zlasti izkazalo, ko je 1. 1920. dobil grozovito bolezen, otroško mrtvičnoet, ki ji sicer ni podlegel, zato pa so rfiu ohromele noge. Bojeval se je z občudovanja vrednim pogumom s posledicami
IN
Franklin Roosevelt kot dvanajstletni
deček
FRANKLIN ROOSEVELT (po fotografiji iz 1. 1932)
bolezni in je po cele ure delal boleče gibe. Le s svojo silno voljo je končno premagal hromoet in komaj je nekoliko ozdravel, se je lotil javnih poslov. Kot guverner države New York se je dal v stolcu vsak dan voziti k svoji delavni mizi, ves svoj prosti čas pa je uporabljal, da si je z neutrudnimi poskusi skoraj vrnil prejšnjo prožnost nog. Ko je v svoji bolezni preizkusil zdravilno nvoč toplic Warm Springs v Georgiji, ni miroval prej, dokler ni s pomočjo svojih denarnih prijateljev osnoval zavod, v Katerem so bili
tudi siromašnejši sloji deležni blagodejnega učinka omenjenih toplic.
Iz njegovih deških let je znano, da fe bil neugnan šaJjivec, ki je svoje učitelje spravljal v zadrego z raznimi vprašanji, na katera je eamo on znal kak posebno šegav odgovor. Po ameriškem običaju se je poleg šolskih predmetov učil tudi raznih praktičnih obrti, kar ga je očuvalo, da ni posta] enostranski in da si je ohranil razumevanje za vsako delo- V šoli je risal zelo slabo, tudi na klavirju ni bil niti povprečen igralec, zato pa eo bili njegova strast jeziki in zemljepis. V dobo njegovega učenja je pal umor predsednika Clevelanda, ki mu je bil mladi Roosevelt nekoč predstavljen. Predsednik ie takoj spoznal dečkovo nadarjenost, vendar pa mu je svetoval: »Dete, želim ti, da bi nikoli ne postal predsednik.« Kakor se vidi, Roosevelt ni sledil temu sveiu.
V	dobi svoje vzgoje je živel v mestu Cro-tonu, vendar pa je s svojimi vzgojitelji mnogo potoval ne le po Ameriki, ampak tudi po Evropi, kjer pozna Francijo in Anglijo oeobito natančno. Na harwardskem vseučilišču je dovršil pravne nauke in se je posvetil odvetniškemu poklicu. Zgodaj so ga začeli zanimati javni posli in že kot mlad mož je bil izvoljen v newyorski senat. Med svetovno vojno in kako leto pozneje je služil v mornariškem ministrstvu kot podtajnik. Ko je kasneje kljub ohromelosti prevzel mesto guvernerja v državi New York, si je stekel splošno priljubljenost in narod je bil uver-jen, da se bo njegovemu ljubljencu odprla pot do državnega krmila, ako se mu zdravje zboljša.
V	teku volilne borbe se je Roosevelt prikupil volilcein v glavnem zaradi tega, ker jim ni obetal blagostanja za dobo svojega predsedništva, marveč jim je samo omenjal možnosti in pota, po katerih bi se dal najti izhod iz bede, sklicujoč se pri tem vedno na vztrajno delo in dobro voljo vseh državljanov. Napovedal je boj proti industrijskemu, trgovinskemu in finančnemu fevdalizmu, no-javam, ki na njih trpi sodobna ameriška družba. — R. K.
Rastlinsko zelenilo zoper poapnjenje žil
V klorofilu, rastlinskem zelenilu, se izvršujejo, kakor znano, življenjsko važni kemični procesi, s katerimi si rastlina iz ogljika in vode sestavlja svoja hraniva. Uosiej ni bilo znano, da učinkuje zelenilo v živalskem telesu lahko kot lečilo- Te nove njegove lastnosti so odkrili v zadnjém času. Tako 1 so dognali pred nekoliko meseci, da je klorofil izredno učinkovito Srelslvo za erce. Ruski raziskovalec prof. Gordonov pa poroča zdaj o novih dognanjih v teai področju. Naslonil se je na znani poskus s kunci: če jih namreč hraniš z večjimi količinami kolesterina (maščobam podobno snovjo), se jim v žil ju po javi jo spremembe in znma-ščenosti, ki so zelo slične človeški arterio-
sklerozi. Gordonov je kuncem istočasno dajal tudi zelenila in se mu je posrečilo, da je to obolenje preprečil ali vsaj zelo zavrl. Doslej še ni znano, če se bo dalo to dognanje praktično uporabiti tudi zoper človeško arteriosklerozo, zdi se pa, da uspeh ne bo izostal.
Osemstoletnica Stiškega samostana
Kolikega pomena je bil cistercijanski samostan v Stični za našo prosveto, se ti razodene na prvi mah, ako vzameš v roke delo: Milko Kos-Fran Stelè »Srednjeveški rokopisi v Sloveniji« 1931., kjer je sorazmerno največji del (str. 1—51) posvečen stiškim rokopisom. Slovstveni zgodovinarji, n. pr. Grafenauer, se zlasti bavijo s »stiškim« manuskriptom, ki je eden naj-starših in obenem najpomembnejših za nas. Izmed podeželskih samostanov je dobila v Ljubljani ulico samo Stična, kakor omenja 14. VII. 1932 v »Jutru« dr. J. Rus.
Ni čudo, da so se naši zgodovinarji tolikokrat ustavili vsaj mimogrede pri gostoljubnih cistercijancih. Tako je n. pr. storil M. Verne v Bleiweisovih »Novicah« 1852 (159) v Potovanju po nekaterih jugo-slavenskih krajih, kjer poroča, da je opat Pelegrin dozidal to ustanovo 1. 1136. V istem listu navaja 1. 1859 (52) Jos. Levič-nik v Spominih na Dolensko kot ustanovno leto 1135. Na str. 162 istega letnika pa obnavlja P. Hicinger basen o zeleni ptici, ki je po latinsko svetovala: »sit hic, sit hic«, t. j. bodi tu, ustanovi naj se samostan tukaj. S to legendo so menda svoje dni hoteli razlagati, zakaj se je Stična po nemško nazivala Sittich, slično kot zelena ptica papiga, po grškem izrazu psittakos. Hicinger pa navaja tudi Peregrinov zapisek, da so ta kraj domačini imenovali: Sityk. Očividno je bil to večji posestnik, 2itič ali kaj podobnega (primerja] stara imena: Zitomir, žitomisl itd.), po katerem se je pokrajina krstila v: Zitično in ko se je obrusil i v prvem zlogu, se je prelevila v Štično, po disimilaciji pa v Stično. Dolga desetletja se je kraj po učeni zmoti pisal Zatična, nedavno pa so spet prišli na prvotnejšo Stično, razlagajoč jo iz glagola: stikati se, češ, da se tam stikata dve po-dolji.
Kdo je ta J. B. T., ki je 1. 1900 v Mohor, koledarju opisal Opatijo Zatičino na Dolenjskem, mi ni znano. V nemščini je razpravljal o našem samostanu pl. Radies v delu Geschichte des Cistercienserstifter Sittich, Wien 1864. Večji prikaz je podal dr. J. Srebrnič, »Stična«, v Ljubljani 1919, ponatis iz Slovenca. Na 8. str. prinaša nekoliko novejše literature o predmetu. Trdi, da so ustanovniki prišli najpozneje 1135 iz Rune. Slavi kulturno (lelo stiških menihov, njih napredno kmetovanje, kakor ga je podčrtal tudi I. Zoreč v svojih Belih menihih, njih socialno karitativno vlogo.
V najnovejšem času je nepodpisan izletnik obrnil pozornost na slavni kraj v listku Od Stične do Žužemberka (Slovenec 4. IX 1932).
Nastopila je tudi Modrica in navdihnila Paškala škrbinca, da je zakrožil popevko o ukinitvi samostana v dobi cesarja Jožefa II. 1784 Moza ni srečno izbrala svojega orodja, kajti Fr. Wiesthaler je poro-
čal v Lj. Zv. 1882 (603—608, 665—669) in 1883 (606), da se je avtor »ogrehotil s to pesmijo«. Nov rokopis te slovenske elegije iz preteklega veka je menda letos našel stiški rojak, znani pisatelj Zoreč: Peiem od gorivsdigneina tetifhkega klofhtra.
Pa tudi v leposlovnih proizvodih srečujemo bele menihe iz Stične. Vsak otrok pozna pri nas Jurija Kozjaka, ki ga je zasnoval mladi stiški sosed J. Jurčič. Malo manj sluje povest o vojvodinji Viridi, »Gospa s Pristave«, ki jo je ovekovečil tamkajšnji pref. dr. N. Janežič (torej nikar ga zamenjati s koroškim Janežičem!). Ta teolog je bil svoj čas izdelaj veliko zgodovino Stične. Ustno izročilo pa trdi, da je prepustil svoj rokopis mlademu dijaku, naj bi ga nesel spotoma v Ljubljano, toda vihravi mladenič ga je — pozabil na vlaku in tako za vselej izgubil.
Za preteklost svoje rojstne okolice pa se je začel resno zanimati knjižni poročevalec Lj. Zvona in pripovednik, Ivan Zoreč. Zato ga je že lani opat stiškega samostana povabil za več mesecev tja doli na lepo Dolenjsko. Lani kot letos je Zoreč prebil dokaj tihih tednov v mirni sobici stare samostanske zgradbe, premišljujoč o bitju in žitju svojih prednikov Proučeval je — kakor j a razodel v svojem predavanju v društvu »Krki« — zgodovinske podatke pod vodstvom knjižničarja dr. Rusa in tako mu je počasi v duhu zorela slika iz 12. stoletja, ko se je ustanavljal stiški samostan. »Beli menihi« — Slovenskih večernic 85. zvezek — 1932 spadajo po svoji skladni uravnovešenosti med naše najbolj uspele ljudske povesti. Vonj po domači zemlji veje iz njih. Nikoder ne moreš reči: po tujem potujem, akoprav so nekatera imena graščakov očividno germanska. V pravičnem sorazmerju je dal pisatelj vloge kmetskemu življu, plemske-mu sloju, duhovščini. Lepo je utelesil ljubezen do grude »bliže ko si zemlji, bliže si tudi nebesom« (148). živ je popis boja proti koncu povesti, ubrati je znal pisec ob prikladnem trenutku tudi geni ji ve strune (202), višek pa je morda tam, ko Majn-habu Hotimira osvobodi vseh tlačanskih služnosti ter ga postavi za svobodnjaka. Zaključek je vidoma pospešen: urednikove težave zaradi prostora!
Mimogrede naletiš na zanimive folklorne opazke, zaslutiš v kali bodoče kmetske upore, začutiš najstarejšo zapisano slovensko pesem (157), Auerspergov odlomek, ohranjen na prvi leseni platnici rokopisne knjige »Schvvabenspiegel« iz 15. stoletja, se ozreš v nekdanjo Ljubljano in njene zabave, kakor jih je opisal Vrhovec v Lj. Zv 1886. Na misel ti pride »heros epony-mos« v ženski podobi: Rodana, početnica sosedne vasi, glej podrobni zemljevid stiške okolice, kar je menda še redkejši pojav nego slovenski priimki iz ženskih imen: tako je pred malo leti razpravljal prof. KoStiâl v Mladiki.
i
569
S svojim Trlepom je Zoreč ustvaril nekako kmetsko plemstvo. To je prapraded onemu možu. ki smo ga srečali v prejšnji njegovi povesti »Domačija ob Temenici«. Brskaje po starih. novicah, sem trčil na Martina Trlepa, ki 7. Vil. 1874 rogovili v Slovencu proti tuji gospodi. Neki Terlip pa nastopa v Vodnikovih Novicah 1798 in v Bleiweisovih 1844 (99).
Jezikovno stran povesti obravnam v posebnem članku.	A. Debeljak.
Nobelova literarna nagrada
(O priliki letošnje podelitve J. Galsworthyu)
Ko je bila 1896 objavljena oporoka dr. Alfreda Nobela, se osemnajst nesmrtnikov Švedske akademije (ustanovljene 1786) prav nič ni veselilo naloge, da bodo morali podeljevati literarno nagrado. Njih pomisleki so bili pač upravičeni. Znanstvene nagrade ne vzbujajo splošnega zanimanja in se bavijo z njimi le strokovnjaki. Drugače je s tako zvano lepo književnostjo, saj misli vsak izobraženec — če ni glede čitanja leposlovnih knjig popolen analfa-bet — da ima pravico soodločanja. Tako je postala vsakoletna Nobelova literarna nagrada v povesti navadno nekakšna kulturna nagrada. Člani akademije pa so se tudi zavedali, da je pri presoji literarnih dfel možnost zmote večja nego pri presoji znanstvenih del. 1926. je izjavil predsednik akademije: »Sodba o delu iz poui/očja fizike ali kemije temelji na objektivnih razlogih, sodba glede okusa, pa naj bo še tako fina, je zmerom individualna in nacionalno pobarvana ter temelji na literarnem okusu, ki se spreminja z vsakim pokolenjem.« Akademija se je torej zavedala možnosti hude kritike ne samo sodobnikov, temveč tudi in še posebno bodočih rodov. »Kajti sodba sodobnikov, pa naj jo izraža kakšna akademija ali pa javnost, je bila redkokdaj tudi sodba bodočnikov.«	4
Vendar pa to ni edina težava. Alfred > Nobel je izrečno določil, da se mora nagrada podeliti brez ozira na narodnost. Toda prav v tem oziru je bilo pričakovati pritiska in vplivanja. Znanost je mednarodna, literatura pa je zmerom več ali manj nacionalna. Tako se je pokazalo, da so predlagali znanstvenike učenjaki ali institucije drugih narodov, pesnike in pisatelje pa zmerom le njih sonarodnjaki. Pri tem je najvažnejši činitelj jezik. Kemična iznajdba n. pr. ima isto vrednost v vseh jezikih, pesnitev ali povest pa je v najtesnejši zvezi z jezikom. V prej omenjeni izjavi se glasi zadevno mnenje: »Literarno delo izraža čuvstva in predstave, ki jih morejo popolnoma vrednotiti le otroci lastne dežele in v tem oziru «je javno mnenje pesnikovega naroda zmerom važen činitelj, le škoda, da tako redko upošteva pesnike drugih narodov. In za temi nacionalnimi predlogi je pogosto mnenje, docela nasprotno Nobelovi oporoki,, da morajo dobiti literarne nagrade -arodi in ne poedine osebnosti.«
Kakor znano, je bilo to mnenje razširjeno na Angleškem, kjer niso bili zadovoljni z dosedanjimi tremi nagrajenci, od katerih sta dva Irca namreč Yeats in Shaw. Angleži so zahtevali dolga leta nagrado za Thomasa Hardya ter so celo zahtevali, da ne sme noben Anglež sprejêti Nobelove literarne nagrade. No, letos jo je vendar dobil Anglež John Gàlsworthy, ki je menda ne bo odklonil (čeprav znaša letos samo 171.752 švedskih kron poleg Nobelove medalje v vrednosti okr. 10.000 dinarjev), kakor je 1918 odklonil viteški naslov (sir).
JOHN GALSWORTHY
John Gàlsworthy, ki je nedavno praznoval svoj 65. rojstni dan, se je rodil v Coom-beu (grofija Surrey) na Angleškem kot sin odvetnika. Vzgojen v Harrowu je študiral v New Collegeu v Oxfordu pravoslov-je. 1890. je dobil pravico, da sme izvrševati odvetniško obrt, toda te pravice se ni poslužil ter je rajši odpotoval v Ameriko in nato v Kanado, Avstralijo, Južno Afriko, Egipt in v Rusijo.
V njegovih delih se ponekod pozna vpliv juridičnih študij, njegova daljna potovanja pa so ostala brez neposrednega vpliva na literarno delovanje. Pač pa se je zgodilo, da se je na dolgem potovanju z Jadrnico sestal z znanim pomorskim pesnikom Jo-sefom Conradom (t 1924), ki je močno vplival na njegovo delo.
Po povratku je pričel Gàlsworthy 1896 priobčevati svoja literarna dela, ki pa so ostala neopažena. Pozornost je vzbudil šele 1906 s svojo »Forsyte Saga«, ki mu je prinesla literarno ime. V tem ciklu opisuje slavo in padec rodbine izobraženega srednjega sloja in jo ogloje skoraj do kosti. Tudi sicer se v njegovih delih opaža socialno sočuvstvovanje z gospodarsko šibkimi, pred vsem pa pesimistično pojmovanje življenja. (Alfred Nobel je želel v svoji oporoki, da se podeli nagrada onemu, ki se je najodličnejše udejstvoval v idealistični smeri na polju literature!) Njegova igra »Pravičnost« je dosegla tudi velik nelite-rarni uspeh s tem. da so pod njenim vplivom reformirali jetnišnice na Angleškem.
Zgoraj (od leve proti desni): Kralj Aleksander med svojim govorom na kongresu invalidov v Beogradu. — Novi ameriški predsednik Roosevelt (glej str. 566) je kakor večina Američanov precej praanoveren. Med volilno borbo si nd upal kupiti novega klobuka, za starega pa mu ponujajo zdaj ogromne svote! — Proslava liletnice premirja v Parizu.
Spodaj (od leve proti desni) : Promet pred rezidenco londonskega župana. — žena novega ameriškega predsednika Roosevelita se pridno poslužuje zračnega prometa. — Deklice v Tokiu ogledujejo propagandne letake v času higienskega tedna na Japonskem.
Evgen Heltai
Boy
eset let je dolga doba v našem kratkem zemeljskem življenju. Štiri do pet takih desetiških
_ miljnikov označuje ves nas pot
od rojstva do smrti. In ko pridemo do takega kamna, smo ganjeni, obujamo spomine, praznujemo obletnice mature in slavimo jubileje.
Danes sem tudi jaz ganjen. Spominjam se svojega psa Boya, ki je bil pred desetimi leti v Parizu moj sostanovalec in skoroda prijatelj. O krasni čas veselega uboštva, rožnate bede! Zima je bila, jako huda zima in jaz sem v tišini noči pisal roman poleg kamina. Da, poleg kamina, poleg romantičnega in elegantnega pariškega kamina, ki za mene tujca n bil kurjen. V niem sem moral postaviti
majhno železno peč. Ta me je po eni strani napol spekla po drugi strani pa me je mrazilo. Ko že nisem mogel več prenašati vročine in mraza, sem moral sesti na nasprotno stran mize, da se je moja razgreta stran ohladila, mrzla pa ogrela. To je bila spremembna zabava, ki se je je udeležal tudi Boy; svoj prostor pod mizo je prav tako menjaval kakor jaz nad mizo.
Kako sem prišel do Boya? Kupil sem ga, da bi bil tovariš moje samote. Kajti človeku ni dobro biti samemu, brez ljubezni in vdanosti; če nima nikogar, ki bi ga pomiril in potolažil v njegovih hu-
dih bojih. Takekrati si človek poišče žensko, ali če je njegova duša nekoliko finejša, prijatelja. Kakor je .ahko najti žensko, tako je težko iskati prijatelja. V takih okolnostih je najprijetneje, če se človek zadovolji s psom. To je nekoliko več kakor ženska in nekoliko manj kakor prijatelj, to je prijetno srednje bitje za tolažbo človeka, pogrešajočega ljubezen.
Tako sem torej kupil v trgovini s psi šestmesečnega foxterriera, ki sem ga pozneje imenoval za Boya, menda zato, 1 :r je njegovo desno lice krasila črna ma-roga. Eno uho mu je bilo vedno pove-šeno, drugo pa je drzno štrlelo v višino. Če sem ga prijel za rep, je godrnjal, če pa je bil dobre volje, se ie smejal Moja častna beseda, smejal se je. Glavo je dvignil pokonci, z enim očesom je zami-žal, pokazal je zobe kakor koketna dama. In to je bilo prav, ker se tedaj v moji sobi razen Boya nikdo ni smejal. Samo to še pripominjam, da je bil Boy cel pogan, brez vere, političnega prepričanja in volilne pravice.
Z Boyem sva se imela zelo rada. Kar sva imela premoženja, sva si ga delila. Jaz sem mu dajal obed, on pa meni bolhe. Drugega mi ni mogel dati, ker ni imel. Tako je pač izražal svojo hvaležnost. Drug na njegovem mestu ne bi dal niti toliko.
Sedaj niti. ne vem več dobro, ali je on stanoval pri meni ali jaz. pri njem Zdi se mi, da sem stanovanje plačeval jaz, toda pomembnejšo opremo: divan, naslanjač in posteljo je zasegel on. To opremo sem mogel rabiti samo z njegovim privoljenjem. Toda Boy je bil velikodušen in popustljiv, le zaradi postelje je včasih debatiral z menoj.
O ta neprijazna in ledena, široka francoska postelja s svojim samotnim z^lav-nikom in tanko blazino! Samo spati se je dalo v nji, sanjati pa ne. Prej je pla> šila kakor mikala. Včasi sem zdirjal z doma, da mi ni bilo treba leči vanjo. Ko sem se zopet vrnil, je Boy že sanjal sanje pravičnega na blazini, čeprav bi bil mogel z isto pravico leči na moj /.glavnik in se pokriti z odejo.
Ko sem obrnil ključ v ključavnici, se je Boy že prebudil. Nezaupno mrmranje vse dotlej, dokler mu nisem dal gesla:
— C'est moi, mon vieux! (Jaz sem, moj stari!)
Govoriti sem moral z njim francoski, ker je bil sicer angleškega rodu, a polno-krven Parižan. Zaman sem ga hotel naučiti madžarski, če sem mu govoril madžarski, je majal z glavo in se smejal. Če sem mu omenil očarljivo glavno mesto svoje domovine in mu namignil, da so v Budimpešti mnogo večji psi kot on, je gledal tako name, kakor da bi hotel reči:
— Ah, oni.., Bucurest... Autriche ?
(Ah, da... Bukarešta... Avstrija ?)
Ob takih prilikah se nisem spuščal v nobene zemljepisne in javnopravne razprave, ki bi bile tako ali tako odveč, ampak sem zamrmral nanj:
— Boy, va t'en! (Boy, poberi se!)
S tem sem hotel izraziti svojo skromno željo, da bi se Boy odstranil z blazine, ker hočem leči. Boy je prav dobro vedel, za kaj gre, praktično življenje in izkustvo ga je že davno prepričalo, da bo moral prej ali slej z blazine. Toda za-vleči je hotel trenutek odhoda z raznovrstnimi zvijačami. Najprej je hlinil, da poziva ni slišal. Potem, ko sem ga strožje ponovil, je majal z glavo in se smejal. AU pa me je hotel prepričati, da sem pomotoma ali iz raztresenosti govoril madžarski in me zato ni razumel. Ko pa sem dodal preprostemu pozivu raznovrstne nežne pridevke, ko sem ga razvajajoče imenoval »mon petit chien« (moj psiček), tedaj je izbruhnil v jezno lajanje ali bridko cviljenje, v nadi, da se prestrašim tega hrupa, ki bi utegnil biti mojim sosedom neprijeten, in se odpovedal njegovemu umiku. Vdal se je šele tedaj, ko je uvidel, da niti to ne pomaga, da ni rešitve. Tedaj se je s potrebno filozofijo popraskal za ušesom,
se pretegnil, skočil s postelje in me, kot da me je šele tedaj opazil, prisrčno pozdravil. Skakal je okoli mene, mi ljubeznivo lizal roko in je že dremal v naslanjaču, ko sem upihnil svečo.
Saj ni dremal! Samo hlinil je spanje, njegove zaprte oči so zakrivale njegovo hinavsko pretvarjanje in podlo preraču-nanost. Čakal je, da sem zaspal, potem pa je tiho, previdno zayzel svoje prejšnje mesto na blazini. Včasi sem mu jo hudo zasolil, ker sem se še bolje pretvarjal kot on. In ko se je hotel v temi udobno namestiti, sem porogljivo zakričal:
— Boy, va t'en!
Takekrati je prestrašen zbežal in se pol ure ni upal ganiti. Konec pa je bil vendarle vedno isti: ko sem zjutraj d-prl oči, je bilo prvo, kar sem ugledal, Boy, ki je z nebeškim mirom sniva) na blazini, razen v onih primerih, ko se je prej prebudil. Kajti tedaj je zbežal in demonstrativno hlinil, da je prebil noč v neudobnem naslanjaču. Še danes mi je neprijetno, da me je smatral za takega osla, ki mu to verjame. V takih primerih se je sam pri sebi strašno zabaval, se tiho smehljal in delal take kretnje, kakor če si škodoželjen človek mane roke.
Potem sva šla obedovat. Hola! Boy je drvel po ulici in se vse do gostilne ni ustavil. Tam me je potrpežljivo čakal. V mali gostilni ga je vsakdo poznal, Boy je dobil svoj del od vsake jedi. Toda gorje meni, če sem katerikrat zaspal čas obeda in hotel mesto v krčmo sesti v kako kavarno. Tedaj je bil Boy nesra-
starejše kosti, umazan časniški papir in
jedel vsakovrstne smeti ter gledal name tako očitajoče, kakor da je hotel reči:
—	Vidiš, take stvari moram jesti, kajti zaradi tebe bi tako ali tako moral od gladu umreti. Zakaj ne greva danes v gostilno? Ali nimaš denarja? Kdor nima denarja, si naj ne drži psa!
S takimi očitki, s takim prezirom mi je dal čutiti svoj glad, da sem se včasi od sramu skoraj v zemljo pogreznil. Da nimam nič denarja... to sumničenje me je najbolj bolelo. Jezno sem žvenketal s svojimi franki v žepu in se začel prepirati:
—	Ali slišiš, kako žvenketajo? Ali slišiš, ti zverina? Imam denar, in vendar ne greva v gostilno. Nalašč ne greva, nikoli več ne pojdeva. Te bom že naučil dostojnosti! Tja greva, kamor je meni ljubo, kajti jaz sem gospod, ti pa si samo pes, navaden pes, četudi si foxterrier. Če greš z menoj v kavarno, prav, če ne gre'i, pojdi k vragu!
Boy se je za trenutek nesigurno ustavil. Potem, ko sem šel navidez ravno-
dušno dalje, je kakor blazen pridirjal za mano. Spet sva si bila dobra! Boy je dajal odličnega gospoda, ki nima nič teka in v dolgočasju čaka večerje. Po večerji pa se je opravičil in prosil odpuščanja!
— Motil sem se ... Ne bodi hud ... imaš denar... po pravici si smeš držati psa!
Vrli in nehvaležni Boy! Nekega lepega dne je za vedno izginil. Ali se jo naveličal tega fantastičnega življenja, ali je zbežal od mene, ali pa me je izgubil, to so nerazumljive uganke. Ali je še kje, na boljšem, ali pa je propadel, poginil? Sam Bog ve. Deset let je tudi v življenju psa dolga doba. Toda če je še kje, so danes gotovo prav tako spominja mene kakor jaz njega. In če bi znal pisati, bi mi privoščil nekoliko prijateljskih in dobrih besed, bi me pobožal nežno in z ljubeznijo,» kakor je treba one, s katerimi nas veže spomin hudih dni in mrzlih noči.
Iz madžarščine prevel dr. M. R o b i č.
Dr. Božo škerlj
OvruimKi, ribe in telefon
Mleko, luč, voda — Sir in sušena koza — Industrija le za Norveško — Papir konkurira — Elektrika na prodaj — Dragocen smrad
M- leko! Hm, dobro norveško mleko, to je nektar. Ne vem, kako to delajo, ampak je bolj-
_ še nego drugje, razen morda
na planinah. Toda tara je še v mestu nepokvarjeno. In še celo v hotelih, restavracijah in hospicih. Hospici so jako prijetne ustanove. Poleg prijaznih sob imajo namreč lepe in bogato založene jedilnice.
Zjutraj dobite med 8. in 10. uro zajtrk. V sredi sobe je velika miza. Vzamete si krožnik in pribor ter si mimogrede izberete z mize: šunke, sirov, majoneze, solat, salam, kozjega mesa, mrzlih pečenk, ruskih jajc; kaj še hočete? Mleko? Dobite ga namestu vode k čokoladi, čaju ali kavi. Jajce? O — nič skrbi, to vam prinese prijazna strežnica k zajtrku. Maslo in marmelada? — Je vse na vaši mizici. Kruh seveda tudi. Ne le ene vrste kruh: tam je bel kruh, črn — res dobesedno črn —, trd knae-kebrod (tega vam ne morem opisati; dober pa je, jako dober). Ali bd vse to mogli snesti? Kaj ne, da ne. Sicer pa ni treba od vsega vzeti. Vzamete le, kar vam posebno ugaja. Z mlekom tu ne štedijo. Hvala bogu, ker je namreč mnogo boliše od vode. Pitna voda po vsej Norveški ni posebno dobra: je nekoliko sladkega okusa in ni mrrla — vsaj poleti ne. Brijete se prav dobro ž njo, umiie+e že težje, ker ne zmije mila.
Vode-je pa toliko, da je elektr ika tu prav oocpni Ako pridete zvečer d^mov, gore vse luči — pri tem je ob 21 fh še dan, da. lahko čitate sredi sobe. Nič zato; luči gore na obeh nočnih omaricah . in v glavni svetilki. Kako čudno se je to zdelo nam, ki smo va i eni «krbno uea-šati za sabo vsako svetilko! Ko pa imamo pri nas skoraj najdražjo elektriko v Evropi...
Dve rvosebnosti vam moram še ondsa-ti; koz1" =ir in kozie stegno. Kozii °ir je riav kal">r mlečna čokolada in tudi sladek ie. Razen beliakovin ima vse sestavine kozjega mleka, zlasti t>a sestoji iz sladkoria in masti. Norvežani ea smatrajo za posebno delikateso. V Berlinu ga je ponujal vsem kolegom moj dobri prijatelj, Norvežan. Pustili smo mu ga
vsega in mu prav nesebično želeli najboljšega teka. Žena, namreč moja, je bila drugega mnenja: trdila je, da se dâ ta sir z maslom prav dobro jesti. Privoščil sem ji ga prav nesebično.
Ko smo bili povabljeni pri onem vele-trgovcu, o katerem sem že prej večkrat pisal, so nam ponujali surovo sušeno kozjo šunko. To se jé s posebnim obredom in — povedal bom prav tako, kakor je g. ф\ N. predvideval —ti primi-
Myraai (buu m; na progi Oslo-Bergen
tivni divjaki vzamejo šunko v levo roko, nož v desno, režejo in neso to kar z roko v usta. Mi smo se vsi prav dobro zabavali, ko je g. dr. N. prerokoval, kako bomo mi po Evropi govorili o »teh divjakih tam na severu, ki jedo surovo meso kar z roko in zobmi, brez pribora«. Tudi to spada k čaščenju tradicij. In za Norvežane je nesrečna kozja šun« ka prav taka delikatesa kakor oni sir. Morali so nam pa odpustiti, da tega nismo zmogli. Ampak zato sem pa v tej hiši pil naiboljšo črno kavo severno od Dunaja! Vse jim bodi odmiščeno. saj ima vsak narod svoje delikatese: ta črna kava je bila izborna, tako da nismo štedili s hvalo.
Radi iedo tudi ovčje meso. To ni slabo. samo pripravlipno. ni za na® ^kus dobro 7ato na dobite tu naibolišp rib-ie V^rrerve. Рг>=рНпр sn nam di«alp ma-krple v tomarih Snloh ^laio tu nara-dižnike kliub geslu »kion norske va-rer« (kupujte norveško blago). Sade si jih v rastlinjakih, pa so norveškega po-kolenja in s tem comme il faut tudi za
najhujšega nacionalista. Jedo jih surove, v solati, kuhane, v konzervah in, kakor rečeno, z ribami. Sardine ali pa makrele, pa tudi sledi (arnik) v toma-tih — to je božanska jed.
V pristanišču Piperviken stoje zvečer mali ribiški čolni in tam dobite drobne račiče, ki jih pojé kupujoče občinstvo kar na licu mesta. Vsak ribič ima namreč na čolnu kuhinjo in prodaja te račiče na litre ali po teži po neverjetno nizki ceni. Okus spominja na jastoga.
Ribe in sploh morske živali, ki se dajo jesti ali na kak drug način porabiti, so dale podlago norveški industriji. Največje tovarne konzerv so v Stavan-gru na južnozapadni obali. Odtod se izvažajo po vsem svetu. Ta industrija in papirna lahko prav uspešno konkurirata povsod, ker so izdelki poceni. O norveškem papirju vam morejo povedati zastopniki naših papirnic, kako izpodriva druge tovrstne izdelke po Evropi. Pa to ni čudno. Norveška je — vsaj na jugu — bogata gozdov. In tudi vode je dosti za transport. Posekana debla se spuste kar po vodi dol do tovarne. To smo videli n. pr. pri Honefossu. Se večje so pa množine lesa, ki prihajajo po največji norveški reki, Glomma, v Sarpsborg in Fredrikstad — cel velik industrijski kompleks samih papirnic. Tu in v Hanefossu jih žene vodna sila ogromnih vodopadov. Transport papirja se vrši tudi po vodi do morja in potem je pot v svet odtirta. In vodni transport je vedno cenejši nego po železnici.
Na poti iz Osla v Berlin je bil naš sopotnik neki dunajski Zid, trgovec in tovarnar z ovratniki. Pravil je, da ima strav ie težave pri plasiranju svojih izdelkov na Norveškem.
Zakaj ?
Zato, ker imajo Norvežani svoio tovarno za ovratnike, ki iim za domači trg zadošča. Ta tovarna dela z vsemi delavci in z vsemi stroii Ureiena na je tako. da kriie potrebe Norveške in ne slniSa konkurirati izven lastne dežele. Na Dunaiu ie pa osem takih tovarn! Kam z izdelki ?
Ali ni to ves problem današnjih težav *>
Vobče ie norveška indu^triia — razen onih panoar. ki po naravnem bogastvu in po ugodni lesi moreio konkurirati, ker je proizvodnja cenejša nego drugje — preračunana na lasten kon-zum. Zato pa tudi ne stoje tovarne v
brezdelju, zato tam tudi skoraj ne srečate brezposelnih (je jih vsekako tudi nekaj), zato se tam vsa mašinerija trgovine lahko hitro prilagodi potrebam trga. Na Norveškem je bilo letos menda zopet nekoliko bolje nego pred dvema letoma in še pred letom — tako mi je vsaj zagotavljal že omenjeni večkratni gostitelj. Na to kaže tudi opazka onega časnikarja, ki je trdil, da je sistem dveh otrok v mestih najbrž premagan.
Seveda zahteva vnanja trgovina, na pr. plasiranje ribjih konzerv in pole-
Ш	•
■ •	:	V:-.-	v\ j«!>îi
Otok Grytoy v skupini Westerâlen, ki se dviga iz morja do 1000 m
novk, tudi koncesije. Tako n. pr. morajo piti nekaj portugalskega vina, če naj Portugalci odjemajo norveške ribe. In prav na to struno je udaril tudi oni dunajski tovarnar, češ, »vaše ribe nam pa vsekako pošiljate na Dunaj«.
Prav resno se Norvežani ukvarjajo z izvozom električne sile. Nimate pojma, koliko vode in vodopadov je na Norveškem. Seveda kvarijo električne centrale najlepše vodopade — toda Norvežani so trezni ljudje in hočejo dobro živeti. Pride čas, ko ne bo noben vodopad neizrabljen. Elektrika je tako popularna, da ima vsaka naselbina, celo vsak kmet, če je nekje na samem; svojo majhno električno centralo. Kaj to po-menja za občo higijeno in snago, je jasno !
Telefonsko omrežje je jako gosto, še daleč na severu je telefon običajno občilo med ribiči in ribiškimi vasmi. Kaj-krat opazite, da se na skalnati obali slepo konča telefonski vod. Če pogledate natančneie. pa vidite, da ie tam tudi slušalo. tako da ea ribič labko doseže s svoie ladiice To iim služi bodisi za kli-canie na pomoč v nevarnosti. bodici — kar je še važnejše — za to, da pokliče ribiška straža v vas in oznani prihod rib.
Ribe prihajajo v neverjetnih množinah. To si morete predstavljati le, če gledate stotisoče polenovk, kako se suše na stojalih; ali pa, če gledate, kako režejo malim ribam glave za v konzerv-ne sode! Ali pa, če imate priliko z ladje loviti. To je zanimiva zabava. Pri Nord-kymu so ladjo ustavili in moštvo in pot-
Zgoraj: Styerpa (izg. šerpa) južno od Bodaja. Mala naselbina, kakor jih je mnogo na severni norveški obali Spodaj: Večerno sonce nad norveško obalo ob Severnem ledenem morju
niki so lahko lovil. Na precej dolgi vrvi spustite velik, jako oster tnnefk z grezilom v morje, dokler ne začutite dna. Potem potegnete nekako dva metra nazaj in ste s trnkom v plasti rib. In sedaj spuščate in natezate vrv s trnkom kar čez ograjo, kolikor pač vaša roka dopušča, dokler ne čutite, da je trnek z grezilom še težji. Potem potegnete vrv na krov in skoraj gotovo imate kakšno ribo zapičeno na trnku, ki ste ga spustili v morje brez vabe! Takih dve do tri kilograme težkih rib smo v teku pol ure nalovili okoli 80! Ujeli so pa tudi že 12 kg težke ribe kar na ta primitiven način. Hujše je — vse to snesti. Zakaj riba postane za naš okus strašno dolgočasna jed, če je morate jesti skoraj vsak dan. Najbrž se zdi severnim Norvežanom prav tako čudno in strašno, da jemo mi lahko vsak dan govedino.
Ribolov s potniških ladij je zabaven. Toda občudovati moramo one ribiče, ki
morajo na viharnem morju okoli Lofotskih otokov sredi zimske noči loviti sledi. Te ribe prihajajo namreč v februarju. Takrat, je cela armada več tisoč ribiških ladjic na morju in pri delu. In vsako leto jih nekaj pogine. Seveda je to vse danes — slava in čast telefonu
—	že malo manj nevarno, ni več tako hazardiranje z življenjem. Ampak vendar: kdor pozna obalo Lofotskih otokov s tisoči in tisoči čeri, ki so zlasti v viharju zmerom pripravljene, da razbi-jejo kakšno ladjico, ta mora samo občudovati pogum teh ljudi. Pogum, ki se ga kajpada ne zavedajo več, ker jim je postal potreben, ako hočejo tu gori obstati v boju za revno življenje. Kar je nam neznosen smrad, je njim dragocen vonj, kar je nam postalo dolgočasna, neokusna jed, je njim glavna hrana!
V Stamsundu, eni glavnih ribiških naselbin na Lofotskih otokih, imajo ogromno tovarno umetnega gnojila. O
—	ta smrad! Tam se susé na prostem milijoni in milijoni glav polenovk in ča-
Tako sušijo polenovke v Hammerfe stu (zgoraj) in v teh skladiščih (tudi V Hammerfestu) jih spravljajo do transporta (spodaj)
kajo na spremembo v umetno gnojilo.
Polenovka, živi ribi pravijo tam »torsk« ali pa »kabeljau«, ima ogromno glavo — skoraj tretjino celotne dolžine. Glava pa ne bi bila za nobeno rabo, § ako je ne bi mogli spremeniti v umetno gnojilo. Tako se porabi vsa polenovka — sploh nič ne gre v nemar! Am-
t
pak, ljudje božji, ta smrad! Polenovka ima to grdo navado, da smrdi živa in takoj kuhana prav tako, kakor sušena. Spominjam se, da sva se nekoč na ladji z ženo spogledala, češ, ta riba pa smrdi in ni dobra. Norvežani so jo s slastjo jedli, midva nisva mogla. Potem smo zvedeli, da je to bila polenovka in da je Norvežanom to, čemur pravimo mi smrad, tako rekoč vonjava.
Če pa suše polenovke na stotisoče, kakor n. pr. povsod na Lofotskih otokih in tja gori do Hammerfesta, Honnings-vaaga, Vardoja itd., potem je to za nas Srednjeevropce dokaj neznosno. Toda višek perfidnosti te ribe je tovarna v
Stamsundu, kjer čakajo ogromne gore glav na tovarniško predelavo. Čisto prav je rekla žena, da bi se Stamsund našel pozimi brez svetilnika, kar skozi za nosom, pa če treba, iz Bodoja, ki je kakšnih 100 km oddaljen na kopnini.
Res — mi bi Stamsund našli z nosom; toda Norvežani (vsaj severni) vsega tega ne občutijo kot smrad. Njihovi vonjalni živci so otopeli in nič jim ne bi pomagali pri navigaciji.
K vsemu temu pa je ta smrad za Norvežane jako dragocen. V tem smradu leži in visi pol premoženja Norveške!
H. Smrekar
Dušna paša
!_ ijajnega pomladnega dne sem ob-
stal pred lepo urejenim mestnim vrtom in ves zamaknjen občudo-.	val prelestno cvetje sadnega drev-
_SI ja. Pa pride mimo dovolj urnih
krač dobro oblečen in lepo rejen gospod, se ustavi tik mene, me živo pogleda in me pouči: »To je jablana, onole je hruška, tistole je pa breskev! ... A, breskve so slastne! ... Veselim se, ker se nadejam dobre letine!« Nato jo naglo ubere dalje po svojih potih in opravkih.
Gledal sem nekaj trenutkov za njim in brez ogorčenja z rahlim pomilovanjem pomislil: »To je materialist čistega kova! To je — gospod Bucek! ... A jaz, kaj sem jaz? Sem morda nesodoben romantik, žalostni ostanek iz cvetoče preteklosti ? ... Je-li romantika res že docela prepadla, ali vsaj že v agoniji?«
Prijazni gospod Bucek se je na uličnem oglu ozrl name z malce porogljivim nasmeškom na bujnih mokrih ustnih^ ves začuden, zakaj po njegovi temeljiti razlagi še ves bedast stojim pred lepim vrtom ...
Ljudje božji in vražji, — toliko se govori in piše o poginjanju romantike, o usihanju umetnosti o zatonu kulture, da bi človek skoraj podlegel tej splošni sugestiji, če ne bi bil toliko samostojen, da verjame le svojim očem in ušesom. Ljudje krščanski in nekrščanski, ki imate odprte oči in ušesa in ki ste tudi sicer bolj odprte glave, — kaj ni vse na svetu od kraja, od rojstva do groba in preko groba — čista romantika ? ? In čim dalje bujnejša romantika, čim bolj in čim hitrejše se razvijata znanost in umetnost?	' •
Poglejte si n. pr. le neznatno, drobno travno bilko, premotrite nje ustroj makro in mikroskopično nje postanek, hrano, rast, — kaj ni to nezaslišan čudež, romantika najčistejše in najvišje vrste? Poglejte lokomotivo, stopite v tovarne,
polne strojev, — kaj ne strmite — več?? Stari Rimljan bi od občudovanja, strmenja, od groze umrl pred temi vzvišenimi, božjimi čudeži! Eh, ljudje, vi veliki otroci, dobro in slabo vzgojeni, več ali manj hudo pokvarjeni — presiti ste že vseh teh prečud-nih igrač, nezadovoljni ste, ker ste nehvaležni. Nehvaležni ste, ker vaše otopele oči ne vidijo več, vaša zakrknjena in zagrenjena srca ne čutijo več teh neznanskih čud. Vse na svetu vam je že navadno, vsakdanje, — in če bi vas danes ponesla raketa na Luno ali celo na Venero, — bi uro po pristanku že zdehali od dolgočasja nad to — vsakdanjostjo!
O, koliko prečudne romantike nosi v sebi tudi ta dobri gospod Bucek, ne da se je zaveda! Kaj ni vsega občudovanja vredna romantika tudi v teh pojavih, da se slastne breskvice pretvorijo v gospodu Bucku v prečudne energije in substance njegovega osebnega in zasebnega življenja? In kdo ve, kakšne posebne vrste — recimo — ma-terialistovske romantike skriva še meni ne dovolj znana duša gospoda Bučka v sebi?
Romantike ne vidijo, ne občutijo le oni vsega najglobljega pomilovanja vredni ve-leučeni gospodje teoretiki, ki zaprti v tesno gajbico suhoparnih jalovih teorij in izsušenih papirnatih programov in receptov za »življenje« — življenja sploh ne vidijo. »Čim bolj so študirani, tem bolj so neumni«, me je nekdaj kot mladega dijaka poučil modri in dobri postrežček Gantar. In se je tudi meni že takrat nekam podobno svetlikalo v butici.
Če bi pa izginila in se iztrebila tista vnanja oblika romantike, na kateri so se bohotno pasli vsi razni dušno-hohštaplerski in še raznoliki drugi slabi nagoni ljudstev in ki se zdaj pase in goji včasi v kinogleda-liščih, če bi ovenel tisti nezdravi, od solz obliti, gnusno-sentimentalni plevel teatra-lične romantike, ki je pogubljal in pogubil
toliko mladih, posebno ženskih duš in jih pohabil za vse življenje in ki se je takisto naselil v slabih kino glediščih, — te vrste, oziroma te oblike romantike ne bi bilo škoda!
Slišimo in beremo tožbe, da zanimanje za knjige, sploh za tiskano dušno hrano pada. Ni-res, pa ni! Narobe raste, neprestano raste, pa naj tudi računi knjigotrž-cev, založnikov in izdajateljev govore proti temu dejstvu! Raste, raste, kljub nepremagljivi tiraniji kralja Alkohola. O, ko bi mogli še to prokleto romantiko tirana Alkohola pognati k vragu! Kako bi nam cvetele rože našega — že itak dovolj kratkega življenja! ... Seveda, lačen želodec in prazen žep imata in zahtevata spet čisto svojo obliko romantike. Pa še ta dva se ustavljata v najhujših nalivih dežja, v naj-zagrizenejšem mrazu pred nalepljenimi dnevniki in se hranita ter opajata z dnevniško romantiko. Bodisi tudi z »revolver-sko«, — romantika je vendarle!
Kaj ni romantično, da v teh, od Boga zapuščenih, od Satana prekletih, zmešanih, obupno žalostnih časih nove knjige in smotre sploh še izhajajo ? ? Da še morejo izhajati? Kaj ni višek vse romantike, da je slovenska knjiga razmeroma dosti cenejša nego n. pr. toliko ljubljena in hvaljena nemška? Ce namreč primerjamo obsežnost nemškega knjižnega trga s slovenskim, je slovenska knjiga, revija tako rekoč res — knjižni dar. Slovenski založniki so pač res — zelo skromni, dasi marsikdaj proti volji in želji.
Poglejte si n. pr. mladinski list »Naš rod«! Jeli mogoče?!! Saj že sam papir v nadrobni prodaji precej več stane nego ta bogato servirana dušna hrana za male kljune. Zares mnogo, mnogo preveč zastonj, o tem pričajo posebno honorarji ri-sajočih sotrudnikov.
In tako gre deloma pišočim, najbolj pa risajočim sotrudnikom pri domala vseh naših publikacijah. Oni ta čudež romantike dosti dobro razumejo, dasi ne baš s prijetnimi občutki užitka v srcu.
In če pogledam tale »žis«, kaj ne strmite in ne strmite, da vas obsuje s tolikimi duševnimi zakladi za tako beraško miloščino? O čudež neznanski napredka tehnike in organizacije! Vsaka številka žisa prinaša dušne hrane, zbrane in izbrane v tečnih in hitro prebavljivih izvlečkih, nalik kitajskemu obedu, nešteto jedi v malih porcijah. In vse to po premišljenih predpisih zdrave diete! Za konec obeda vam servira Žis zmerom še malo, a krepko porcijo smeha. Ta zdraži sokove, pospešuje in zaključuje dobro prebavo.
Kajpak, obleka žisa ni baš najboljšega blaga. Hudo sodobna je, revna tako rekoč. Križ! Težko vam je pač ustreči, vi veliki otroci-godrnjači, ko ste že tako grdo razvajeni, da vas morajo z dušno hrano že kar tako pitati kot drobne ptičice v tivol-
prte kljune — mašiti! Jaz osebno n. pr. sem vedno na smrt žalosten, kadar zagledam kako svojo risbo tiskano v »žisut in jo primerjam z originalom. Temu ste krivi vi!
»Wo nix is, kommt nix hin!«, pravijo ljudje na Dunaju. Poboljšajte se, pa brž, o razvajenci!
Starost jajca
Število luknjic na jajčni lupini je po ameriških ugotovitvah značilno za staroet jajca, njih razvrstitev ie pa kakor gubice na pretu človeške roke tako rekoč osebna legitimacija kokoši, kajti pri vsaki kokoši ie ta razvrstitev drugačna. Svçza jajca imajo manj luknjic nego stara, tako pravijo ameriški raziskovalci. Na veterinarskem oddelku berlinskega državnega zdravstvenega urada so skušali vprašanje o starosti jajc rešiti spet na drug način. Obsevali so 2500 jajc z ultravioletnimi žarki iz kremenčeve žarnice, ki 60 sami na sebi, kakor znano, nevidni, a imajo to lastnost, da spravijo površino snovi v svetlikanje ali tako imenovano fiuori-eciranje. Pri tem so opazili, da se svetijo kvečjemu deset dni stara jajca lepo rdeče
in žametno, čim manj sveža so iaica, рч tf-m bolj se fluorescenčna barva približuje violi-časti barvi, postaja topa in manj sveža. Domnevajo, da izvira ta pojav iz neke snovi v jajčni lupini, ki ji je ime hematoporfirin in ki se rada razkroji ter izginja iz starih lupin.
Jo-jo
Kar naenkrat je poplavilo ves svet: jo-jo! Povsod sprašujejo in povsod odgovarjajo, kaj in odkod je ta nova igra s koleščkom na niti. Pa se oglašajo »strokovnjaki«, dia se je z njo zabaval Goethe, drugi dokazujejo, da je bila najbolj priljubljena Napoleonu, nekateri pa pribijajo, da je sibvar ameriškega izvora. Menda je stara tisoč let in več, kajti nekaj je celo sledov, da so jo poznali tudi stari Heleni... Tako baje se lahko sklepa po riislbah na starih grških vazah. Nikjer pa ni zapisano, da so si stari Grki s to ploščico na niti preganjali brezdelje. Kljub vsem nasprotnim trditvam je najbrže le res, da je bila slična priprava nekakšno sredstvo, ki se je uporabljalo v tkalnicah in predilnicah in je potemtakem znana najmanj od tedaj, odkar se ljudje bavijo s tkalstivom.. Kot Igračo pa so jo v Evropi uporabljali od konca 18. stoletja, in sicer sprva kot »jou-jou«.
V Osaki (sedanjem drugem največjem mestu in najvažnejšem pristanišču Japonske z nad 2 milijonoma prebivalcev) je 1. 1720. izšla knjiga s prvo sliko o prodajalcu igre »jo-jo«. Iz poznejše knjige življenjepisov znamenitih mož, med katere so Japonci uvrstili tudi prodajalca te čudne igrače, se da posneti, da se je možak sam izdajal za iznajditelja in je bdi povsod, kjer se je pokazal, posebno mta-
Celo krotilec kač se kratkočasi z jo-jo
Poznejši francoski kralj Ludvik XVII. se je igral že kot otrok z jo-jom, kakor dokazuje ta slika Vigéea Lebruna
dirai v veliko veselje. Ko je prišel v Os ako, ga je zapustila sreča in kmaiu potem je umrl. Ubog in zapuščen, na cesti ... Na meatu, kjer ga je dohitela smmt, so mu hvaležni kupci te zabavne igrice postaviM spomenik z značilnim napisom, da se je njegovo kolesce življenja za vselej ustavilo ab tem spominskem kamnu.
Na Japonskem so igro sprva imenovali »teguruma« (ročno kolesce). Ko je postajala vse bolj domača, so io Tsroda+nVi razpečavali s pesniškim nazivom »ročno kolesce gospodične met/uCtjicika« ЧО uoo domo no tegiuruma). Ker je bila izgovarjava tega poetičnega naziva predolga, so ji dejali kratko: ho-ho! Iz teh dveh kratkih besedic je igra dobila novo ime »jo-jo«, pod katerim se je letos raz&irila po vsem civiliziranem svetu.
Te vrstice zlasti pa najsSedmje, ld vsebujejo pojasnila o tehniški plati te igre, priofočujemo kot odgovor na zadevna vprašanja naàih naročnikov.
Od navidezno tajnih sil gnano se spušča kolesce po vrvici navzdol in pleza po цјеј spet nazaj igiraču v roko, brez vzmeti
in gumija. Tajne aile, ki ženejo jo-jo, so v resnici zelo preproste in pregledne. Jo-jo, ki je v bistvu sestavljen iz vretenca, obešenega na vrvici, je po načinu delovanja popolnoma sličen tako svanemu Maxwel-lovemu kolescu Je to v principu nihalo z edinim razločkom. da se tukaj giblje gmota kolesca navzgor in navzdol, pri običajnem nihalu pa utež niha desno in
dol, dokler se slednjič ne ustavi v najnižji legi. Teoretično bd moralo biti dviganje in spuščanje brez konca, toda zaradi poprej omenjenega trenja se po nekaj nihajih ustavi.
Pri jo-jo je pretvarjanje energije prav takšno kakor pri Maxwedlovem kolesu, le da se nihanje zaradi znatno večjega trenja že po eni fazi ustavi, če se — ia

Maxwellovo kolo in jo-jo V položaju la se potencialna energija zaradi padanja kolesa spreminja v kinetično energijo — v vrtenje kolesa. V najnižji legi lb je kinetična energija največja in požene kolo spet po vrvicah navzgor. Na popolnoma enak način se giblje tudi jo-jo, kakor je razvidno iz risbe 2.
levo od mirnega položaja. V obeh primerih gre za pretvarjanje energije iz ene oblike v drugo dokler se zaraài trenja samih delov in le-teh ob zrak gibanje ne ustav-, če se Maxwellovo kolesce nekajkrat z roko tako zasuče, da se nitd, na katerih visi, ovijeta krog .ijegove osi, potem se kolesce dvigne kvišku in opravljeno je neko delo. Als ne zaman. Kolesce ima v novem položaju nakopičeno v sebd neko energ jo, tako avano potencialno energijo ali energijo položaja, ki je takoj voljna opravljati delo, če je ne oviramo. Da je res tako, se takoj pokaže, ko kolesce izpustimo. Kolesce se namreč začne sipušča-ti, vrteti in niti se sipet odvijata z osi. Potencialna energija se pri tem spiremi-nja v gibalno ali kinetično energijo, v našem primeru v vrtenje kolesca Ko sita niti popolnoma odv'bi, je potencialne energije sevf-da konec, ker je doseglo kolesce najnižjo lego. Vsa se je spremenila v kinetično energijo ki je v tem trenutku največja 7-daj se začne obratno proces. Zaradi vztratoosti s katero se suče kolesce, se začneta niti iznova navijati na o® in kolesce se vzpenja po niti navzgor, dokler za to delo ni potrošena vsa kinetična enerpi'ia. nakar se začne pojav oo kraja. Rezultat tega pretvarjanja energije je ta, da kolesce delj časa niha gor ia
Z zasedanja Društva narodov »Jo-jo bo prinesel mir!«
(»Nebelspalter«)
▼ tem baš je problem igre — strogi fizikalni pojav s spretnostjo igrača primerno ne podpre. Nlit vretenca ima igrač natak-njeno na prstu in s primernimi »migljaji« o pravem času lahko zmerom sproti nadomesti izgubljeno energijo ter na ta način vzdržuje »plezanje« in spuščanje vreten-
ca, dokler ga je volja, oziroma kolikor daleč seže njegova spretnost, ker ima — mimogrede povedano — jo-jo še nekatera druga svojstva in muhe. ki zahtevajo prav. finega občutka in prav v tem tiči zabavnost te nav.dezno tako preproste igre. — st-jn.
FOTO AMATER
Oprema šolskih fotografskih tečajev
Delovno področje, ki sem ga začrtal v najvažnejših obrisih, je dovolj obsežno in marsikomu bo vzbujalo samo skrb, odkod naj vzamejo šole v dobi današnje gospodarske krize potrebna sredstva, da bi ga mogle uresničiti. O nobeni stroki ni namreč razširjeno tako trdno prepričanje, da je zvezana z velikimi stroški, kakor o fotografiji To je zmota ali, če hočete, točno samo tedaj, če si ne znamo že od vsega po-četka pomagati s sredstvi, ki so neodvisna od denarnice in ki čakajo samo naših rok. Največji izdatek bi predstavljala pač nabava dobre, univerzalno uporabne fotografske kamere, na kateri bi vodja šolskega tečaja lahko pojasnil tečajnikom temelje o konstrukciji in delovanju fotografskih kamer sploh in temeljne manipulacije fotografskega snenianja. Ta kamera naj bi bila poleg tega pripravna za vse vrste časovnih in trenutnih snemanj, za reproduciranje, pOvečavanje in druge procedure. Takšna kamera spada med šolska učila prav tako kakor šoteki mikroskop, nagačene ptice ali priprave za električne eksperimente.
Po mojem mnenju bi tu zadostovala običajna kamera na plošče v formatu 6.5X9 cm, ki nam bo znatno znižala stroške za negativni material. Dvojni ali nekaj več nego dvoini izteg meha omogoča snemanje v bližini in daljavi, lečni sistem iz vrste tako zvanih dvojnih anastiematov omogoča razne kombinacije z velikostjo in perspektivo predmeta, ki ga hočemo slikati, svetlobna iakost optike 4.5 daje v zvezi z močno občutljivo ploščo možnost za snemanje ob vsakem vremenu, zatvor »Comuur« dp vse dolere osvetlitve in trenutne od 1 sekunde do 1-250 sekunde Ta kamera stan p v da.naSnvh prilikah 1300 do 1800 Din kakršno si pač izberemo. Potrebna nam ie poleg nie še ena ali dve ru-men'cl z držalom, nadalje če hočemo biti opremlieni prav za vse primere, še ena kaseta za zložene filme in adaoter za navite filme Vse to in ves ostali pribor, ki ga še potrebuiemo ne bo stal čez 2000 Din če upoštevamo izbero in nasvet kak-šneea izkušenega amaterja in če smo pri-pravHent 'zdelati si ostale potrebščine sami. Voaka napredna šola uvaja dandanes ▼ svoj urnik pouk v raznih rokodelskih
spretnostih in vsak napredni učitelj ima nekaj pojma o raznih ročnih, mizarskih, strugarskih in drugih delih. Po svojih načrtih in po načrtih, ki mu jih daje vsak boljši fotografski učbenik, mu ne bo težko izdelati si prav dober in poceni povečevalni nastavek k šolski kameri, lesene, z asfaltnim lakom prevlečene sklede za razne fotografske kopeli, kopirne okvire, stojala in druge, morebiti potrebne stvari.
V šoli se bo povsod našel kotiček, ki se da z najpreprostejšimi pripomočki spremeniti v temnico za razvijanje, kopiranje in povečavanje sliik; če sta napeljani v ta prostor voda in elektrika, tedaj je temnica idealno opremljena. Kjer ni elektrike, zadostuje cenena svetilka na petrolej, olje ali svečo s primerno rdečo, oranžno in morebiti še zeleno šipo za razsvetljavo temnice. Tu bi opozoril na posebne barvane šipe, tako zvane temnične filtre, kakršne uporablja v svoji temn'ci Fotoklub Ljubljana, ki so cenen domač izdelek. Ti filtri dajejo najidealnejšo temnično razsvetljavo.
Kar se tiče kemikalij, bi nujno priporočal da se jih vsak vodja fotografskega tečaja nauči sestavljati sam. kajti tako ga bodo stale 10 do 100 krat manj, nego če jih kupuje že pripravljene. Dobre, preizkušene recepte za sestavi ianje raznih raztopin ima vsak fotografski abecednik in tudi naša revija postreže ž njimi r»rav rada vsakemu interesentu. — K. Kocjančič
Za eoiitelie bromoolia
Novejši veščaki bromooljnega tiska in pretigka priporočalo bledilce. ki so sestavljeni s kromovo kislino namesto z bikro-matom. Ti bledilci delujeio bolj energično in čisto ter so traineiši. Banse, eden naj-boliših nemških praktikov, priporoča n. pr. tale recept:
100 ccm 10% razt. bakrene galice (kem. čiste)
50 com 10^ razt. kaliieveara bromida
5 ccm 10°îr razt. kromove kisline 200 ccm destilirane vode. Temperatura kopeli pri uporabi 18—20° C. Priporočljivo je, da se kopel dan ali dva pred uporabo pusti, da se ustali. Ko se matrica zbledi, pride v malo boli redko fiksir-no kopel ( 1000 ccm vode. 100 g fiksirnega natrona, 10 g kalijevega metabisulfita). Običajna vmesna kîaUneka kopel med ble-dilcem in fiksirjem odpade. — K. K.
MINUTE
TKI P O T O VA N 7A
Saigon, orientalski Pariz
Francija izbira za službo v kolonijah izredno pametne ljudi To izpričujejo vsi njeni državljani, ki so za deli časa prestavljeni iz domovine iz preljubega Pariza n. pr. v Indokino. Vsi ee trudijo, da bi ponesli s seboj nekaj lepote in duhovitosti Pariza in je presadili na tuja tla Ko prideš v Indokino in se popelješ še kakih 60 milj od Južnoki-tajskega morja v notranjost dežele do Sai-gona, ee ne moreš dovolj načuditi, kako je to mesto podobno najlepšim četrtim Pariza.
Navzlic popolnoma orientalski okolici se je Saigonu vendarle posrečilo ohraniti videz zapadnoevropskega mesta. Narava je tu res orientalska in tropskega značaja, kar pričajo vsi nasadi drevja in cvetja. l'o reki, ki se vije skozi mesto, plovejo skoraj sami orientalski čelni in ladje, toda na ulicah se težko uživiš v predstavo, da si v Orientu in ne v kakem velikem mestu Zapadne Evrope. Francozi so opravili tu velikansko delo civilizacije. Premagali so džunglo in iz okužene močvare ob reki, ki je bila leglo mrzlice, pričarali eno najlepših mest na svetu.
V Saigonu so nekateri hulvari, s katerimi ee niti pariški ne morejo kosati. Ob njih se vrste elegantne palače izčiščene arhitektonske lepote, pa velikanski hoteli sredi nasadov eksotičnega drevja in cvetja. Mesto je polno kavarn ne samo na bulvarih, marveč tudi na glavnem trgu, čigar poglavitni okras je operno poslopje, posneto po znameniti pariški operi.
Saigon je lep ob vsakem dnevnem in letnem času, ali najbolj se pokaže v vsem sijaju na večer, ko zažare zvezde na globokem tropskem nebu in zav.ejejo hladni vetrovi, da se zniža temperatura do znosne mere. Čez dan je namreč v Saigonu taka vročina, da se niti deli časa tamkaj živeči Evropci ne upajo na ulico, kaj šele turist, ki ni še prav
nič vajen tega podnebja. Da se izognejo tej neprijetnosti, imajo v Saigonu čisto poseben dnevni red. Vsakdanji posli ee prično prav kmalu po sončnem vzhodu, ob enajstih pa se vse delo spet konča, da lahko potem ljudje tio petih popoldne doma ostanejo. Najdejo pa se tudi redki, pogumni in energični ljudje, ki se ta čas vdajajo športu. Seveda se v takih okoliščinah prav previdno igra in г dolgimi odmori, v katerih si športniki krepe telesa s hladilnimi pijačami.
Ob izlivu reke v morje, do kamor je tri ure z avtom, je urejeno veliko morsko kopališče z lepimi hoteli, elegantnim kazinom, kavarnami in — kar je največ vredno: z blagodejno morsko sapico Vsak prebivalec si želi prebiti tamkaj vsaj nekaj prijetnih uric na teden.
Na večer oživi Soigon kakor bučen panj. Mahoma se napolnijo vse kavarne in ob zvokih francoskih orkestrov, ki igrajo najnovejše evropske in ameriške »šlagerje«, "se vlečejo zabave pozno v noč, ko začno slednjič ugašati električne žarnice kakor kresnice v tropskem zelenju. Lepšega prizora, kakor ga nudijo večerna zabavišča na prostem v Saigonu, res nisi deležen niti v samem Parizu. In Francozom je vse lo prav dobro znano, pa se zato preveč ne branijo v to kolon ijsko mesto, ki se često imenuje biser Orienta.
Pozitivna elektrika
Na tehnološkem institutu kalifornijske univerze je C. D. Anderson raziskoval neke električne delce, nastajajoče pri vpadanju kozmičnih žarkov na atome. Ugotovil je, da so ti delci nositelji pozitivne elektrike in da iniajo presenetljivo majhno gmoto. Doslej so veljali za nosilce pozitivne elektrike tako zvani pr6toni. !o so vodikovi atomi, ki so izgubili obkrGŽujoče jih elsktrone. Teža protona je bila 18Ô0 krat večja od teže elektrona, ki velja za nosilca negativne elektrike. Anderson je po tem takem zdaj našel nove nosilce pozitivne elektrike, samostojne delce, ki so v bistvu docela slični elektronom. Če se bodo njegovi izsledki potrdili, potem bo treba sedanja naziranja o bistvu elektrike temeljito revidirati.
Odkod spački med sadjem?
Do nedavna so mislili, da je spačenja sadja: hrušk in jabolk n. pr. »okamenja« kriva neprimerna zemlja ali napačno gnojenje. Šele zadnji čas se posplošuje prepričanje, da eo vzrok strupeni piki stenice. Živi pa na drevju zelo mnogo vrst stenic in težko je bilo trditi, katere vrste utegnejo biti nevarne. H. Lehmann z instituta za rastlinske bolezni v Landsbergu je zdaj dognal, da je pik večine drevesnih stenic razmeroma nedolžen, da povzroča le mehanične ranitve, ki se prav naglo spet zacelijo. Le nekako šest vret je takih stenic, da se od njihovega strupa sadje spači. Ni pa še ugotovljeno, ali je strupena slina stenice, ali pa pridejo pri ranici v meso mikroorganizmi, ki izločajo rast zavirajoiSe strupe.
H SAH M
H. Rink Prvi natis
ab cdefgh
abc d e t g h
Beli na potezi dobi.
Rešitev problema 25
1. Sel—c2, b5—b4; 2. Dc3—d3! 1....
Sa8—cT; 2. Dc3—c6+! 1---- Kd5—e4;
2. Dc3—e3+ ; 1____f5—f4; 2. Sc2—b4+.
Problem prisilnih potez s čistimi mat-slika-mi.
P . Rebstock: PRVI SNEG
Ш ZNAMKE
PRIPOVEDUJEJO
Zadnji portugalski kralj
Mladenič, ki ga vidimo na znamki, je rade volje zamenjal moč in nevarnosti vladarskega poklica z veselim življenjem zasebnika na angleškem podeželju. — Don Manuel je sedel 1908 na portugalski kraljevi prestol, toda že čez dve leti ga je pregnala
revolucija. Izginil je brez obotavljanja, kajti ves čas svojega vladanja ni užil nobene prave radosti. Zato se je 1910 rad umaknil na \ngleško.
Pri letnih dohodkih, ki so znašali en milijon dolarjev, in pri intenzivnem interesu za sport je bila zainj dežela, ki je doživela po njegovem odhodu neštete revolucije in 40 novih vlad, brez vsake privlačnosti. Na Angleškem si je nabavil dragoceno knjižnico, eno največjih na svetu.
Njegova slika je bik objavljena na portugalskih znamkah neposredno pred njegovim izgnanstvom. Čez nekaj tednov pa Je bila tiskana na znamkah beseda »Republi-ca«. Don Manuel je umrl 2. julija letos. Bil je zadnji vladarske rodbine, ki je vladala skoraj 300 let na Portugalskem.
ANEKDOTI?
Gledališki kritik Fr. Mauthner (pisatelj in filozof, 184£—1923) je nekoč gledal premiere strogo naturalističnega dela. Na odru (bilo je že v zadnjem dejanju) sta bila dva zaljubljenca, ki sta že delj časa govoričila o odvisnih in prav sentimentalnih stvareh. Končno sta se poljubila, nato pa je dejal ljubimec:
—	Sedaj, draga, bova nekoliko sedla ▼ mesečini, sredi cvetočih rož, si gledala v oči in molčala.
Mauthner, ki je sedel v prvi vrsti, se I« po teh besedah tiho dvignil in dejal ш pol glasno:
—	Jaz pa porabljam ta kratki molk in j» дјдјадд, da ne bom motili
osebe proizvod te množice. Njihov oče aH ded sta zrasla z njo in eta prinesla s seboj njene dobre in slabe strani. Morda jih bodo kdaj izgubili, morda bodo poznejši rodovi ustvarili drugačen povprečni tip. Za zdaj p« je to nemogoče, dasi je bilo mnogo študija, kako bi labko ustvarili novega povprečnega Američana.
Skuin,je po depresiji tudi v tem oziru ne bodo koristile. Američan je človek, ki živi od danes do jutri, človek, ki razdira, ker nima smisla za delo trajne vrednosti, izkoriščevalec v verskem in političnem pogledu, ki se prilagodi stalnim spremembam v svoji okolici. Kje naj se torej ukorenini novo američanetvo, o katerem se toliko govori? Ali se bo morda vrnilo zaupanje v gospodarske možnosti? Ali so se morda pokazali prvi znaki novega nujnega razmaha s povratkom k resnici kot po vsaki depresiji? Skromna je tolažba, da čaka Amerika samo še na likvidacijo najmočnejše zamrznjene aktivne postavke, in sicer na to, da bo postal povprečni človek spet delaven in se bo zavedal odgovornosti.
Kajti prav ta človek se bistveno ni spremenil...	Dr. M. K.
K sliki na ovitku
»ZJUTRAJ« — delo švedskega slikarja Nikolaja LAFRENSENA (v Franciji Lav-reince), roj. 30. okt 1737 v Stockholmu, umrl 6. dec. 1807.
ge, je še nespremenjeno dejstvo, dasi ee na knjižnem trgu dobi lahko za mal denar dobra in čitanja vredna literatura. Trditev, da vzame povprečni Američan knjigo v roke le vsakih pet let. je tudi danes še resnična. Zato pa ni več točno, da bi moral povprečni Američan imeti svoj avtomobil; v časih depresije je moral marsikdo — na stotisoče je takih _ to ugodnost žrtvovati Prav tako pa je gotovo, da bo najmanjše zboljšanje razmer v tem pogledu spet vrnilo prejšnje čase, dasi so se medtem ljudje najbrž naučili, da je odveč, če ima kdo dva voza naenkrat
Američan se zaradi splošne gospodarske krize ni prenehal seliU, njegovo bivališče kljub temu ni nikoli prav dolgo ustaljeno. Ker je življenje cenejše in zaslužek manjši, si je najel cenejše in preprostejše stanovanje ali pa se deioma seli za delom od zapa-da proti vzhodu ali od severa proti jugu. Ko se bodo razmere izboljšale, bo spet povezal culo, prodal, česar ne bo mogel vzeti s seboj in odšel s trebuhom za kruhom — prav tako kot v prvi dobi kolonizacije. Američan je nemiren. Sem in tja so trdili, da je ta lastnost nekam mladostna, toda prav za prav kaže le to, da se ta Američan ne more privaditi domačih tal in mu je tuje vse, kjer živi. Američani 9e ne oprimejo z dušo in telesom svoje domače grude in zato so tudi zakrivili, da jim Evropci očitamo, češ da nimajo duše. Da bi izpolnili to praznoto, se skupno c vrstniki zbirajo v množicah; saj so tudi kot
SEGALL: Na pomolu
HUMOM
Društvo narodov varčuje. Grška dobi samo juho, ker že dve leti ni plačala svojih prispevkov.
(»Berlingske Tidende«)
Za album zločincev. ... tako ... zdaj pa napravite prijazen
obraz!	(»Life«)
*
"O..:-'
COPTOISHT -(=!#. aex «.«№№«&£N

4 - » * °	r
Adamson je dobil polnilni peresnih