LISTEK. 1OUI IV. Slovenska deca praznuje svoj praznik na god ncdolžnih olročičev dne 28 dec. po našem kokdanu. Takrat ima niladina staro tradicionalno pravo, da hodi ntept>žkat". Tepežkanje je dobilo zlasti v raestih že bo!j lice beračenja. BR ši se, reši", je običajna formula S ttmi besedami in s šibo te pozdravi paglavec. Za »bakšiš", pest sladkorČkov ali smokev si odkupil svojo prtgrešno plat od veselja razvnttih .napadHlCkov'. »Reševati s^" pa čujemo med naš m narodom tudi (b drugi priiiki. Kdor .se rešuje", obhaja god. Tudi »vezovjti se" rabi IjuJsrvo v govoru. Vse troje oi drugega nego ostsnki med pravoslavnimi Jugoslovani še ohranjenih treh prazaikov, ki se lmenujejo: .det nci", .materice** in .očevi* ali »oci*. Vsi trije prazniki so pred Božičem okoli sv Nikole. Za .delince* obdaruje deca starše s kakim ročnitn dclom ai v modernih časih z dobrimi šul. naznanili. Pač pa so zanimive ,nii-terice" in noci". Na predvečer »materic" veže deca mater z\ stol al; mizo s konopcem. Seveda Ijubeznjiva mati ne opazi tega. Ko pa hoče vstoti, \zV\ kne pr«-senečena, da je .vezdna" in prosi ctnka: ,OJreši me!" Odkups se malo s kakim darom, novcem ali kako d ugo malenKostjo. Za noce" se .vežejo" očetie, ki se morajo lstotako odkupiti zraziimi malenkostmi. Te vse praznike je pa navadno boljše kosilo kot vidni in pnjetni zaak podubnega domačtga slavja. Brezd' oma smo imeli tudi mi nekoč te običaje, kar kažeio ohraniene besede in sličnost »ceremonjev Tuii ta drobtiiica ksže na naše nekdanje edinstvo, po katerem ludi stdaj tako vroče brepene avstnjski Jngoslovanl Boio foclč.