Sliod v St. Petru v Medvedovem seiu. Tudi ia za zadnjo nedeljot dne 7. t. m., določeni sh-d jo l<> 1 prepovedan, tLočim so smoii Nemcu v Bruku uiioli svoj volkstag ter hujskaii proti rešenju .iugcslova^ koga vprašanja. bjudi je prJŠlo veliko od daleč m blizu, da bi poslušalo naznanjene govomike di\ Ivo.'•ošca in dr. Jankoviča. Toda. govoril je sajmo viadm komisar, ki je imel sicer svoje zborovalce-žaidarie skrite, a vendar pretil z njihovimi bašoneti, ako i»i škušali zborovati. Ljudstvo se je jjevajoč narodu? oesmi sioer i.olagoma razslo, toda tega nihče ne.razurae, zakaj da Nemci sniojo zix)rovati in govoriti, a Slovenci molčati. Ako vlada misli,-da se ua ta način ljudstvo jomiri in jugoslovainsko gibanje zajezi, so zelo moti. Misli se ne dajo prepovedati, posebr.o ne misli, o katerih ,je \vi nas vsakdo prepričan, da bi iijih izvršitev nam koristila in ne našim narodmm nasprotnikom. Jugoslovanski klub ima svojo se]o v ponedoljGk, dne 15. t. m.. popoldne ob 5. uri. lioloči se taktika za torek in naslednje seje. Parlainentarna konrisiia Juuoslovanskoga klur-a ima sejo v s ondeljek, dne 15. iulija. doRoldre ob 10 uri. Akcijski komite, ki ima doloftiti skupno taktiko a Cehi, se bo zbral tekoin popoldne dne 15. t. m. V ta komite spadajo gg. dr. Korošec, Gostinčar, Deiniar, dr. Ravnihar, dr. Benkovič, dr. Vukolift in dr. Tresi^-Pavifiič. Pogajanja ned Poljali in Nemci. Med Neirci r. Poljaki se vrše pogajanja in pogovori, kako zv& riti večico v državni zbomici. Pigajanja so st^o; < zaupna. Poljaki zahtevajo, da mora ostati Galicj i nerazdtljena ter se je ne sme deliti v poljski u rusinski del. Pogajaoja se nadaljujejo. Nemški hs • piSejo. da ncgue priti do z?eze med Ntmci n Puijaki. Slov. jmeščansKa šola v Žo.lou. Vpisovan]e :n vsprej^mni izpiti v I. razred ria novoustai!O\l.ieni (!•• §ki m«BSaaeki šoll v Zalcu se vrši v pondeijek, d,.¦> 15. t. m., ob 8. uri zjutraj v Ijudski šoli. K izpitu prinesti krstni list n zaclnje šol!sko izpričevalo s .; boi. Pristop v to meščansko šolo imajo tudi tio^ilf > kot hos;:ifantin,je. Ufini jezik je slovenslci, vendav !>. Uidi preskrbl.ieno za tomeljito priučenje nemšftine Kor dnigega deželnega iezika. Ta zavod ima trgovsl.o-obrtni značaj ter ie doslfti prva meščanska Sola na ^lovenskem Šta.ierju, ki bode nudila našemu narodu viSjO in širšo naobrazbo za praktično življenie. Pisarna S. K. Z. združena s Posloralnico sloTenskih snodnješta^rskih poslancev se nahaja v Mai-iboru, Korožka oesta št. 5, I. nadstrop,;e. Pisarna {la*e člaTiom S. K. Z. poj8snila v vseh vojažkih, u»ravnih in aavfinih zadevah, sestavlja prošnje za vol«a» dopuste, oproščenja itd. --• i^» tV-.* ¦**-¦ W Hdo obrelmje naSo cesarico? Dn» 30 junija «9 je vršilo v veliki (Jvt rani dunajskega rotnvža 7I.0rcvanje. na kateren so vsi govorniki z ogcrCcnjem no.ovarjali jiroti tis*i a ki razšSrjaio neresnifine in *&ljive vesti n naši rrj-srski dvojici, zlas*i 0 nati rriljubTieni oesnrici Ziti. Govomiki so no^aiali, df. j© prostozidarjem, k\ Tnznagajo Žaljive govoric« 0 ntrfti oe.-arski dvojioi, ziasti naša cesarica radi s\o|»pa katoliSkepa prapr!«vanja trn v peti. Kifior pa tuj* povore vsenemšlutt ŁOvornikov na raaiua r«mSkth aroikBtagih in kdor ?*^edu)e ptaavo D«fiih ^cnemS- iih listov, ;e na pr-iprican, da se v tem oziru niti za -la? ue razločujejo od prostozidttrfv, kajti gliha pa6 Vi-u;.- štriha! Slišimo, da so t» 7 pt-.ših krajh trudijo , < -ebr.o njemčurji, kako !>i bolj s;.i'l)r:O širili gornstas".o laži 0 naši ljubl cegM1:«.-! Toke odpadniške barf.^» je treba brez usnuljonia ja\-:\ državnemu pravd-ii^tvu. Maršal Koni"iiM.(ecenborf — odstavljeii? .,S1. :\\" ao noroča dne 4 j.ili.ia z Dunaja, da se je na /borovanju nemških jrtiiorialcev na Dunaju diie i. t. w. razj ravljnlo 0 žalostiiih dogodkih ob Pijavi, Na(•if.nalci nameravnjo v f.rvi seji državnega zbora vložii inter;--elaoi!o, kattro ost bo naperjena proti feldmK'r?,alu Konradu-H.;«,ondoriu» ki je bil med tem >>dtlsvljenvi Ncmški drža^ni taja k za zananje zadere f ! Kuhlman je dne 9 t., m. odatopil. Gesar je njeg odstop sp.ejel. Vrg:i so ga vsenemci, ker je v sv jern zadcjem govoru v drž. zboru povdarjai; da biJa Anglija glavni vzrok aed^njo vc-jske, temv Rasi'a ia da je z ozircm aa sedan.ii položjj pfmogoče konfiati vojsko samo ca bojiščih brez c; plomatičnih pogajanj. Ker je napravil poklon Ang! ! in ker se je med vrst«mi izrekel za mir, se i^ vs«ed ?egn V3eneracem tako hado zameril, da « sklenili ga strmogSaviti. Orgsniziraii so vihar prci Djemu in sklicali zborovanja; najhujše pa so «.-.* napadali v časopisjn Napadi so poatali todi oseb* . VsenemSko časopiaje oCita Kilblmann, da je f 1 prlliki sklepanja mirovne pcgodbe z Rnmanijo v Bakarešti obiskoval glaboglasne bše in se sakal v nečedni dražbi. Kiihiman sicer toži časnikarje, ¦¦> cprati se vecdar ne more. Tako imajo v Beroliri-a vedno kako umazano zadevo, ki po&tavlja Nemi« v čodno luč. — Za Kuhtroanovega naslednika f« Vojni cilji Nemčiie. Nemški listi pr:obftuje.io siedeče zahteve, katere bo ba:e Nemčija stavila pri bcdočih mirovnih pogaianjih in sieer: 1. Nobeneoa 1 remirja, nobenega trekinienia podmorske vojiic, odbijanje vsakega poskusa za sporazum, dokler se le en oborožen Anglež nahaja na frar.coskih «1' belaijskili tleh in dokler ne pridflmo ini v Pariz ali vsaj bredenj. Našl fflašljivi sovražniiri. ki raSunajo na ameriško \ omod, bi dobili z dopovori samo ftasa. 2, Združen e belgl ske države. tako, Ha noleg samostojne notran;e urrave ostane ^od i.emško vojaško in %i,ospodarsko u'ravo. Samostoinost flamske dežele. 0<istopitev flandrijske in francoske morske obali doli do Calaisa Nemčiji. 3. Odstopitev francoskih rudnil;ov Briew in Loncrvvy Nemfiiji. 4: Francoska nadalie odstopi trdnjave Belfort, Tour in Verdun in vse ozeml:e, ki leži zapakino od njih. 5. Povrnitev vseh nemških kolonii, ki sn pred vo]no pripadale Nemčiji. - f.tevši Kiauftau. 6. Da se ustanovi svoboda morja, .'jdstoTii Angleška one delo vojne mornarice in posta;e premoga Nemčiii, katere ta zahteva. Gibraltar iz«* rofie Ancleži ftpapiji. 7. Aneieška izroči ¦< so s\rojo vojno mornarioe Nemčiji. 8. AngleŠka odstopi Egipel s Sueškim prekopom vred Turčiji; povrh pa tudi še vse otoke, ki go preje pripadali Turčiji in ostalo 0¦.emVe. 9. Takoi je izcrazniti zavzete kraje v Grški in je obnoviti to kraljevino s prejšniim kralšem 10. Razdelitev Srbije in Crneeore med Avstrijo in Boluarijo. ro natančnem sj ecijalnem dogovoru. 11. S'?uone naše vojne stroške 180 milijard mark plaCajo Amerika, Angleška in Francoska. Ta znesek se raz!'eli na imen.ovane državo po poRodbi, ki bi označ;la 'tevilo in obseg surovin, ki se nam morajo takoj poslati. 12. Nanosled ostarfi nemška vojaSka okupacija zavzetetra francoskega in belgifskppa ozemlja dntloj, (iokler se od govraine strani ne izpolniio vse toftke (e mirovne rogodbe. StfOško za to okupacijo nosiio naši sovražniki. — Iz teh ve6 kakor pretiranih nemSkih zahtev ,je na<^ dovolj razvfdno, da na skorajšen mir ni niti misliti, ker ga vsenemški vojni hujskači onostavno ne niarajo. 189 miliiard nemfkih dolgov. Iz Bcro!ina se piTofca, da ima Nem^ija dosedaj 139 milijarvl dcJ^cv, ttrej toliko, kolikor 5.0 sred 20 leti znašali dolaovi \!?eh evronskih (\rža,v. Do konca toga leta bo imola >.6m8ija okrog 160 jiilijf.rd mark držaynih iloTcov , Avstrij.i pa otrrog '.'Hi inilijard kroa. '* NobeneRa unanja na sKorsjšen mir. ,Na vojr em jivolti ^etveros^orazumovih držav je rbie 5. t. m. izrtikfil angleški miiiiste'1 Bonar Law s\Toje mnenje, da se bliža ura odloftitve v svetovri vojni. Ako po preteku nadaljnih tren niosecev Nemfiija ne doseže svojejza vojnega oilia, poiem jo vojna za njo izgubljena Nemfiija sicer ?aŽ© s prstom na vojni zemljevid, icda pogled na svetovm zemlievid ie mnogo važn-ei-S:. Kakšna bo neki usola Nemčije, kadar bo po konftani vojni izključena od s\retovnega gospodarsidega i\vijonja? Nimam nobenega upanja na skoraj.ren rair, Vsi sovražimo vojno in zahtevamo mir. Toda mir 1 0 prinesla samo konftna zmaga. Voinl svet čei/GTOsporazumo^ih drža'. l'red duevi se jo vršil v Vfrsaillesu^ na. Francoskom voini *v«t vseh ftetverosrxra7umovih QTŽay, kateroaa so S3 udoležili politični in rojaški zast-opniki oirenjonih drlav. Sprejeti so bill n>2ni valni sklepi. Dasirttvno 'i' bila posvetovanja s'to?o tajna, se je ventlrir izvet'e1o, Ba 80 sklepali na imenovanem vojnerr. svetu 0 velilci svetovni o!en/'vi protf NemCiji in 0 uoarodirsKem boikotu ali boit; proti njei. WlJsonorl Toinl ellii. Predsednik Zdmženih držav Sevorne Ameriko Wilsaa ifl imel dne 4. julija poror, v kaierem je med dmglih rebel, da so 'Am«riJr« botuje aa slcdefto vojae oilje, kl se mpBaJo b«.|e urosnifiiti, Še predno bo mofelo priti sploh do miru ij» sicer: 1. Uničenje vsakega samovcljneg-a vladarja iq moči, ki more sama za-se in tajno motiti sveto#iii mir, in ako bi sedaj bilo nemogečo jih popolnoma uniiiti, jib je treba [jotisniti na tla do dojanske brezniG-čd. 2. Ureditev vseh v^raSanj, kot ozemelj, gospodarskih, politifinih in vprašanj glede vrliovnega »lariaistva in sicer na podlagi svobodnega sprejetja te ureditve po narodu4 ki je pri tem nei osredno priaar det, ne pa na podlagi kakega dobička kakega drugega naroda, ki si želi kake drugo ureditve v javriio ruZširjen.a vpliva ali vladstva. 3. .PrivoLtev vseh narodov, da se bodo dali voditi od istih .temeljnih našel ftasti do pravra omikane družbe, načel, ka3cor*na veljajo za posamezne državljane modernih držav m sioer takot da se bo vestno držalo vseh ol)Uub in pogodb. da se ne bo povzrobilo nobe-iih sebičnih na,fclepov in zarot ter da se ustvari medsebojno zaupafl.?© na podlagi medsebojnega spoštovanja pravic©., 4. Ustvariti se mora neka mirovra organizacija, ki bo jamčila, da bo celaskupna moč svobodnoga naroda zabranjevala xmka kršenje pravice, mirovna 0*ganizacija, ki bo ustanovila razsodišče, kateremu se bodo morala predložiti vsa mednarodma nasprotstva— Ta temeljna načela moremo združiti v €110 samo misel: Stremimo ;>o vladslvu pravioe, uptanovl]8^ ne na privolitev vladanih in opirajofie se na orgaaizfrano mnenje filoveštva, Teh velikih ciljev ni mog»(¦o doseči, ako s« želje in načrti državnikcv samo rremotrivajo ter da se saino 1 oskuša iste dr&eči. Ur dejstviti se morejo le s soglasnimi željami mislaftili narodov sveta, ki koprnijo po pravičnosti in upajo oa pravifinost. Lepo priložnost za dosego tega nudi »ir. Zaslepljeni iruski mogotci so poklicali v živ)j8sje slle, katere so malo poznali, sile, ki se jih, ako w bile vzbujene, nikdar ne more streti ob tla, kajti v njih se nahaja duh in konfini sraoter, ki sta neumrljtva in ki jamftita za slavno zmago. V Moskvi so umorili nemškega poslanika grof >. Mirbaha, M je baje deloval na to, da pride Rusila popolnoma pod upliv Nemčije. Iznlenieno nemško poslaništvo v Rimu. V prostore nemškega ioslaništva v Rimu je vdrlo povodom proslave zmage ob Pijavi več ljudi, ki so napraviii nrecejšnjo škodo. PoroČa se, da so med* drugim uničili tudi tri velike slike nemške eeaarske dnižine. Tnrški sultan muri. Tnrški sultan Moiiamed V. je dne 3. 1. m. mnr]. Star je bil 74 let. Nov. turški sultan je Vahid^u Din, naJmlajSi brat rajnega Mohameda V. Rojen io bil dne 12. ianuarja 1801. — A(vi turSki prestol<<n<if.!ednik je Abdul Medjid, sin suitana Abttula Aziča, ki je bil leta 1876 umopjeriNvvi turški sulfan si jo nadjal ime ,,Melimed VT."