TRENDI PRETOKOV REK V SLOVENSKIH ALPAH MED LETOMA 1961 IN 2010 AVTORJA dr. Mau ro Hr va tin ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Gosposkaulica13,SI –1000Ljubljana,Slovenija mauro@zrc-sazu.si dr. Ma ti ja Zorn ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Gosposkaulica13,SI –1000Ljubljana,Slovenija matija.zorn@zrc-sazu.si DOI:10.3986/GV89201 UDK:551.583:556.535(497.4)"1961/2010" COBISS:1.01 IZVLEČEK Tren di pre to kov rek v slo ven skih Al pah med le to ma 1961 in 2010 V prispevkuobravnavamotrendeletnihpretokovrek,kiimajopovirjav slovenskemvisokogorju.Obrav- navanesoreke:Soča,Koritnica,Tolminka,Mostnica,SavaBohinjka,SavaDolinka,Radovna,Tržiška Bistrica,Kokra,KamniškaBistrica,SavinjainMeža.Pretokisov največjimeriposledicapodnebnegado- gajanja,zatospremembetrendovpretokovpovezujemos podnebnimispremembami.Tesekažejov manjši letnikoličinipadavinterrastipovprečneletnetemperature.Nesmemopaprispremenljivostivodnihraz- merpozabitinačloveka,kilahkos spremembamirabetalmočnovplivanapovršinskiodtokpadavin. Rezultatikažejo,dapovprečnisrednjiletnipretokinavsehobravnavanihrekahpodajo,privečinirekpa padajotudiabsolutniminimalniinabsolutnimaksimalnipretoki.Polegtegabeležimospremembev pre- točnihrežimih,prikaterihpostajataspomladanski(glavni)injesenski(drugotni)pretočnivišekvsebolj izenačena,zimski(glavni)inpoletni(drugotni)pretočninižekpavseboljizrazita. KLJUČNEBESEDE geografijavoda,podnebnageografija,trendipretokov,pretočnirežimi,podnebnespremembe,spremembe rabetal,Alpe ABSTRACT Ri ver disc har ge trends in Slo ve nian Alps bet ween 1961 and 2010 ThisarticlediscussestheannualdischargeofriversthathavetheircatchmentareasintheSlovenianhigh mountains.TheyincludetheSoča,Koritnica,Tolminka,Mostnica,SavaBohinjka,SavaDolinka,Radov- na,TržiškaBistrica,Kokra,KamniškaBistrica,Savinja,andMežarivers.Theirdischargesarelargelythe resultofclimatedevelopments,whichiswhychangesindischargetrendsareassociatedwithclimatechange. Thischangeisshowninlowerannualprecipitationandtheincreaseinannualtemperature.However,with regardtothevariabilityofwaterconditions,human-inducedland-usechangesshouldnotbeignoredbe- causetheycanhaveastrongimpactonthesurfacerunoffofprecipitation.Thefindingsshowthataverage meanannualdischargesarefallingonallrivers,andthatabsoluteminimumandmaximumdischarges 9 Geografski vestnik 89-2, 2017, 9–35 Razprave RAZPRAVE 10 Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di pre to kov rek v slo ven skih Al pah med le to ma 1961 in 2010 arealsofallingonthemajorityofrivers.Inaddition,changeshavealsobeenrecordedindischargeregimes: thespring(primary)andfall(secondary)dischargemaximumsarebecomingincreasinglysimilar,and thewinter(primary)andsummer(secondary)dischargeminimumsarebecomingincreasinglydistinct. KEYWORDS hydrogeography,climategeography,dischargetrends,dischargeregimes,climatechanges,landusechanges, Alps Uredništvojeprispevekprejelo10.oktobra2017. 1 Uvod V Geo graf skem vest ni ku je v zad njih dveh let ni kih ob jav lje nih več član kov, ki obrav na va jo spremi - nja nje tren dov pre to kov slo ven skih rek v za hod nem delu države v pove za vi s pod neb ni mi spre mem ba mi. Tako za ob močje ja dran ske ga po vod ja brez Po sočja kot za Idrij sko hri bov je je bilo ugo tov lje no na raščanje pov prečne let ne tem pe ra tu re, zmanjševa nje skup ne let ne višine pa da vin in upa da nje sred njih let nih pre to kov (Ko vačič 2016; Ko vačič, Ko le ga in Brečko Gru bar 2016; Hr va tin in Zorn 2017). V tem pris pev ku obrav na va mo tren de let nih pre to kov rek, ki ima jo po vir ja v slo ven skem vi so kogorju. Obrav na va ne so reke: Soča, Ko rit ni ca, Tol min ka, Most ni ca, Sava Bo hinj ka, Sava Do lin ka, Ra dov na, Tržiška Bi stri ca, Ko kra, Kam niška Bi strica, Sa vi nja in Meža (sli ka 1). Ob močje v gro bem sov pa da s subma kro - re gi jo alp ska vi so ko gor ja (Per ko 1998, 56), ki jo se stav lja jo me zo re gi je Julij ske Alpe, Kam niško-Sa vinj - ske Alpe, Za hod ne Ka ra van ke in Vzhod ne Ka ra van ke. Prvi dve sta raz čle nje ni z glo bo ki mi le de niško preob li ko va ni mi do li na mi, na obrobjih pa ležijo izra zi te za kra se le in gozd na te pla no te Po klju ka, Mežaklja, Je lo vi ca, Ve li ka pla nina, Dle skovška pla no ta, Gol te, Me ni na in Do brov lje. Ka ra van ke so izra zi to po - dol go va to go rov je, vi so kogor sko le v skraj nem vršnem delu, ki se pro ti vzhod u na da lju je v hri bov je. Ob močje zav ze ma sla bo šes ti no slo ven ske ga ozem lja, s pov prečno nad mor sko višino 1054,5 m in pov - prečnim na klo nom 24,6o (Per ko in Klad nik 1998, 31). Pod neb je je pre težno gor sko (Ogrin 1996, 47). Pov prečne tem pe ra tu re so v najh lad nejšem me se cu pod –3°C in v naj to plejšem me se cu nad 10°C. Takšne raz me re prevla dujejo do nad mor ske višine oko li 2000 m, do ko der seže tudi zgor nja dreve sna meja. Glede na pa da vin ski režim lah ko raz de li mo pokrajino na dva dela: gor ski svet v za hod ni Slo ve ni ji s submedi te ran skim režimom in let ni mi pa da vi na mi od 1600 do 3000 mm ter gor ski svet v se ver ni Sloveniji z omi lje nim ce lin skim pa da vin skim režimom in let ni mi pa da vi na mi od 1100 do 1700 mm (Ogrin 1996, 52). Med kam nina mi pre vla du je ap ne nec (na prek 50 % ob močja), gozd na tost pa presega 70 % (Pe tek 2005, 42, 132). 2 Hi dro loški režim in pod neb ne spre mem be Šte vil ne ra zi ska ve kažejo, da pod neb ne spre mem be vpli va jo na hi dro loški režim (glej li te ra tu ro v Arnell in Go sling 2013, 351). V član ku obrav na va mo slo ven ske Alpe, kjer ima na hi dro loški režim ve lik vpliv ta lje nje sne ga. V Švici v splošnem ugo tav lja jo po večanje let nih pre to kov, pred vsem na račun večjega od to ka po - zi mi, spom la di in je se ni. Zim sko po večanje po ve zu je jo s spre mem bo snežnih pa da vin v dežne za ra di višjih tem pe ra tur, prav tako pa višje spom la dan ske pre to ke po vezujejo z višjimi tem pe ra tu ra mi in po - sle dično zgod nejšim ta lje njem sne ga (Bir san in os ta li 2005, 326). To po gled no v po rečjih se ver no od Alp (Ren, Do na va) ugo tav lja jo, da so se v zad njem sto let ju spom la dan ski pre to ki časov no pre sta vi li za več kot dva ted na, južno od Alp (Rona, Pad) pa za več kot tri ted ne (Zam pie ri in os ta li 2015, 230). V Av - stri ji na po ve du je jo višje pre to ke po zi mi kot po sle di co zgod nejšega ta lje nja sne ga, v to plejšem delu leta pa po sle dično nižje pre to ke po le ti (Go ler in os ta li 2016, 621). Po večanje zim ske ga in je sen ske ga pre - to ka opažajo tudi v ce lin skem delu Hr vaške, zmanjšane pre to ke pa po le ti (Čan je vec in Oreši ć 2018, 8). V se ver ni Ita li ji se zim ski pre to ki zmanjšuje mo pod 1800 m nad mor ske višine, višje pa se po večuje jo; spom la dan ski in po let ni pre to ki se zmanjšuje jo (Bocc hio la 2014, 51). Večina ita li jan skih alp skih rek kaže nižje let ne pre to ke (pov prečno –0,149 l/s s km2 na leto ozi ro ma prib ližno –13,4 l/s s km2 v 90 le - tih) (Bocc hio la 2014, 61). Po enem iz med glo bal nih pod neb nih scenari jev naj bi se pov prečni od tok do leta 2050 po večal na sko - raj po lo vi ci kop ne ga, zmanjšal pa na do bri tret ji ni. V Evro pi naj bi na ra sel pred vsem v višjih zem lje pi snih širi nah, zmanjšal pa v Sred nji Evro pi in v Sre do zem lju (Ar nell in Go sling 2013, 363–364). Niso pa zgolj spre mem be tem pe ra tur in pa da vin ti ste, ki vpli va jo na hi dro loški režim. Spre mem - be tem pe ra tur vpli va jo na izh la pe va nje, ki naj bi se te kom 21. sto let ja za ra di ne kaj sto pinj višjih tem pe ra tur 11 Geografski vestnik 89-2, 2017 Razprave po večalo za prek 200 mm/leto (Go ler in os ta li 2016, 624). Na ob močju Alp naj bi se tem pe ra tu re do kon ca 21. sto let ja dvig ni le za +3,9 °C, kar je več kot v Evro pi kot ce lo ti (+3,3 °C) (Janža 2013, 1026). Pri spre mi nja nju hi dro loškega režima pa ne sme mo po za bi ti na ne po sred ne člo veške vpli ve: spre membe rabe tal, re gu la cij ske po se ge, grad njo pre grad, ur ba ni za ci jo in na ma ka nje (Ula ga 2002, 111; Bor mann 2010, 261; Zam pie ri in os ta li 2015, 222; Šraj, Me nih in Bez jak 2016), pa tudi na dolžino me ril nih nizov (Bez jak, Brilly in Šraj 2016). 2.1 Slo ven ske reke Pre te kle ra zi ska ve pov prečnih let nih pre to kov slo ven skih rek so pokazale, da je bil »… statistično značilenregionalnitrendodkritpredvsempripretokihrekv severozahodnemdelu…« države, kje se »…pov- prečniletniodtok…v zadnjihpetdesetihletihzmanjšuje…« (Fran tar, Ko bold in Ula ga 2008, 50; glej tudi Uhan 2007, 164; Ula ga, Ko bold in Fran tar 2008a; 2008b; Ko bold, Do li nar in Fran tar 2012, 15). »Trendsrednjihletnihpretokov[v ob dob ju 1971–2000, opom ba av tor jev] kaženazmanjševanjelet- nekoličinevodev vsehpokrajinskihenotahSlovenije« (Fran tar, Ko bold in Ula ga 2008, 54). Pa da joči trend sred njih let nih pre to kov so ugo to vi li tudi za ob dob je 1955–1999, ko naj bi pre to ki pov prečno upad li za do brih 18 % (Ula ga 2002, 99–100). Upa da nje je pri večini vo do to kov v Slo ve ni ji ugo to vil tudi Makor (2016, 77, 88), ki iz po sta vi, da »… v poletnihmesecihpretokupadav primerjaviz ostalimletom… ter dasedecembrapretokpovečuje…«. Do ne ko li ko dru gačnih skle pov pa so prišli Šra je va, Me nih in Bezjak (2016), ka te rih re zul ta ti na rav ni Slo ve ni je ne kažejo ne ke ga splošnega tren da na raščanja ali upa da nja sred njih let nih pre to kov. Ne ka te re pro jek ci je kažejo, da se bodo pre to ki v Slo ve nji v pri hod nje še zmanjševa li – ob dvi gu tem - pe ra tu re za +1 °C ter hkratne mu pad cu pa da vin za de se ti no, naj bi se pre to ki v Po sav ju zmanjšali za sla bo četr ti no, v Po sočju pa za do bro šes ti no, ob dvi gu tem pe ra tur za +2,5 oC pa naj bi se pre to ki v Po - sav ju zmanjšali za tret ji no, v Po sočju pa za sla bo četr ti no (Ko bold 2007, 105). V ob dob ju 1971–2000 so upa da li tudi tren di naj večjih let nih pre to kov, a so ime li manjšo sta ti stično značil nost kot pov prečni let ni pre to ki. Pred vsem gor ska po rečja so ka za la tudi upa da nje mi ni mal nih let nih pre to kov (Fran tar, Ko bold in Ula ga 2008, 56; Ula ga, Ko bold in Fran tar 2008a, 5; Ko bold, Do li - nar in Fran tar 2012, 16–17). Sta ti stično značilni ne ga tiv ni tren di ma lih pre to kov v ob dob ju 1971–2000 so bili na Meži, Savi Bo hinj ki, Savi v Ra dov lji ci, Sa vi nji, Soči v Kršovcu in Ra dov ni (Ula ga, Kobold in Frantar 2008b, 12). V ob dob ju 1955–1999 je bil na ob močju zgor nje ga toka Save sred nji let ni pre tok nad pov prečno pa - da joč, upa da li pa so tudi mi ni mal ni let ni pre to ki. Nad pov prečno upa da nje sred nje ga let ne ga pre to ka je ime la tudi Ko kra, manjše upa da nje pa je ka za la Kam niška Bi stri ca. Močan trend upa da nja sred njega let ne ga pre to ka sta ka za li Sa vi nja v zgor njem toku ter Ko rit ni ca, pov prečno upa da nje pa Soča (Ula ga 2002, 107, 109) 2.2 Tem pe ra tu re in pa da vi ne Od sre di ne 19. sto let ja, ko se je končala »mala le de na doba«, so se tem pe ra tu re v Evro pi in širše zviševa le. V 20. sto let ju se je glo bal na tem pe ra tu ra zvišala za 0,74 ± 0,18 °C (1906–2005). Na raš čanje tem - pe ra tur v dru gi po lo vi ci sto let ja se je sko raj pod vo ji jo v pri mer ja vi s ce lot nim sto let jem (0,13 ± 0,03 °C/ de set let je v pri mer ja vi z 0,07 ± 0,02 °C/de set let je; Tren berth in os ta li 2007). V Evro pi so se v 20. sto - let ju mak si mal ne in mi ni mal ne tem pe ra tu re po zi mi zvišale za 1 °C na 100 let, po le ti pa za 0,8 °C na 100 let (Mi loševi ć in os ta li 2017, 2). V Slo ve nji se je pov prečna tem pe ra tu ra zra ka v dru gi po lo vi ci 20. sto - let ja (1956–2005) sta ti stično značilno po večala za 1,4 ± 0,6 °C, naj bolj v me stih in manj na po deželju (pre gled ni ca 1). Pro jek ci je za 21. sto let je kažejo dvig tem pe ra tu re zra ka v hlad ni po lo vi ci leta za približno 3 °C (raz pon od 1,5 do 7 °C) in v to pli po lo vi ci leta za 3,5 °C (raz pon od 1,5 do 8 °C) (Kaj fež-Bo ga taj 2006, 171–172). 12 Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di pre to kov rek v slo ven skih Al pah med le to ma 1961 in 2010 Spre mem be ko ličine padavin na večjem delu slo ven ske ga ozem lja niso sta ti stično značilne (Kaj - fež-Bo ga taj 2006, 172). Kljub temu so opaz ni tren di, ki na ka zu je jo manjše ko ličine pa da vin (pre gled - ni ca 2), na pri mer v Ljub lja ni od –36 mm do –43 mm na 100 let, v Ma ri bo ru –40 mm na 100 let in Tr stu –80 mm na 100 let (Ogrin 2003, 121; Žiber na 2011, 109–110). V Slo ve ni ji se ko ličina pa da vin spre mi nja tudi se zon sko. »… Jesenisekoličinapadavinvečaskoraj po vsejdržaviz izjemomanjšihpredelovnajugovzhodudržaveinnaKoroškem.Pozimismozaznalidvoj- nost:v zahodniSlovenijiternaKoroškeminPohorjusekoličinazmanjšuje,v vzhodnipolovicipasprememb ni.Spomladijeopazitidokajenotentrendzmanjševanjapadavinpovsejdržavirazenv vzhodniŠtajer- ski,PrekmurjuinGoričkem.Poletijepovsejdržavipadavinmanj,izjemasovišjipredeliAlp,kjerniopaziti sprememb.Padavinskirežimsespreminja,jesenskivišekpostajaboljizrazit,medtemkosev ostalihme- secihkoličinapadavinzmanjšuje,karodločujočevplivatudinakoličinepretokovv rekah…« (Ko bold, Do li nar in Fran tar 2012, 10). Po leg pa da vin ske ga režima na pre tok vpli va tudi snežna ode ja. V ob dob ju 1971–2000 so za be ležili sta ti stično značilen upad na za hod nem robu Alp sko-Di nar ske pre gra de, za ce lot no državo pa je bilo ugo tov ljeno manjšanje aku mu la ci je pa da vin v snežni ode ji (Ko bold, Do li nar in Fran tar 2012, 10–11). V Ljub lja ni se je v ob dob ju 1950–2009 šte vi lo dni s snežno ode jo zmanjševa lo za tri dni na de set let je, na rav ni države pa za 2 do 4 dni na de set letje (Do li nar 2010, 4, 12). 13 Geografski vestnik 89-2, 2017 Razprave Preglednica1:Izbranipodatkio naraščanjutemperaturv Sloveniji(+naraščajočitrend, –padajočitrend). ob dob je spre mem ba tem pe ra tu re vir 1951–2000 +1,1 ± 0,6 °C Sušnik 2004, 13 1951–2007 +0,15–0,29 °C/de set let je De Luis in os ta li 2014, 1804; Cli ma te … 2017 Pom lad: +0,3–0,4 °C/de set let je Po let je: +0,3–0,4 °C/de set let je Je sen: brez po seb ne ga tren da Zima: +0,2–0,3 °C/de set let je 1956–2005 +1,4 ± 0,6 °C Kaj fež-Bo ga taj 2006, 171–172 To pla po lo vi ca leta: +3,5 °C (raz pon: 1,5–8 °C) Hlad na po lo vi ca leta: +3 °C (raz pon: 1,5–7 °C) 1961–2011 Pov prečne let ne: +1,4–2,4 oC/51 let Mi lo še vi ć, Savi ć in Ži ber na 2013, 7 Mak si mal ne let ne: +1,3–2,4 °C/51 let Mi ni mal ne let ne: +1,7–2,9 °C/51 let 1961–2011 +0,3–0,4 °C/de set let je Ver tač nik in os ta li 2015, 4015; Cli ma te…2017 1979–2008 +0,6 °C/100 let Do li nar in Ver tač nik 2010, 38 1991–2007 gle de +0,7–1,4 °C Kaj fež-Bo ga taj in os ta li 2010, 100 na 1961–1990 1963–2014 Pov prečne let ne: +0,3–0,5 °C/de set let je Mi lo še vi ć in os ta li 2017, 7 Pom lad: +0,4–0,6 °C/de set let je Po let je: +0,4–0,7 °C/de set let je Je sen: +0,1–0,3 °C/de set let je Zima: +0,2–0,6 °C/de set let je 14 Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di pre to kov rek v slo ven skih Al pah med le to ma 1961 in 2010 Preglednica2:Izbranipodatkio spreminjanjupadavin,naprimerutrehvečjihmestv Slovenijiin zamejstvu(+naraščajočitrend, –padajočitrend). kraj ob dob je spre mem ba pa da vin vir Ljub lja na 1851–2002 Leto: –36 mm/100 let Ogrin 2003, 121; 2004, 49 Pomlad: –1 mm/100 let Po let je: +11 mm/100 let Je sen: –38 mm/100 let Zima: +11 mm/100 let Ljub lja na 1865–2010 Leto: –43,17 mm/100 let Žiber na 2011, 109–110 Pom lad: –10,39 mm/100 let Po let je: –20,97 mm/100 let Je sen: –19,16 mm/100 let Zima: +8,36 mm/100 let Ljub lja na 1961–2011 –273 mm Mi loševi ć, Savi ć in Žiber na 2013, 8 Ljub lja na 1950–2009 Leto: –16 mm/10 let Do li nar 2010, 4 Pom lad: –8 mm/10 let Po let je: –7 mm/10 let Je sen: +14 mm/10 let Zima: –16 mm/10 let Ljub lja na 1988–2002 Leto: –69 mm Ogrin 2003, 127 v pri merjavi Pom lad: –48 mm z 1961–1990 Po let je: –37 mm Je sen: +74 mm Zima: –52 mm Ma ri bor 1876–2010 Leto: –39,75 mm/100 let Žibe rna 2011a, 111, 113; Pom lad: –34,23 mm/100 let Žibe rna 2011b, 28 Po let je: –3,54 mm/100 let Je sen: –15,72 mm/100 let Zima: +1,35 mm/100 let Ma ri bor 1961–2011 –139,2 mm Mi loševi ć, Savi ć in Žiber na 2013, 8 Trst 1851–2002 Leto: –80 mm/100 let Ogrin 2003, 121; 2004, 49 Pom lad: –21 mm/100 let Po let je: –14 mm/100 let Je sen: –44 mm/100 let Zima: +1 mm/100 let Trst 1988–2002 Leto: +32 mm Ogrin 2003, 127 v pri mer ja vi Pom lad: –5 mm z 1961–1990 Po let je: –15 mm Je sen: +96 mm Zima: –42 mm 15 Geografski vestnik 89-2, 2017 Razprave Slika1:Lokacijetemperaturnih,padavinskihinvodomernihpostaj,obravnavanihv analizi.p str.16 3 Me to de Za ugo tav lja nje tren da spre mi nja nja iz bra nih pod neb nih in hi dro loških spre men ljivk (pre gled ni - ca 3) v ob dob ju od 1961 do 2010 smo na iz bra nih vo do mer nih, tem pe ra tur nih in pa da vin skih po sta jah (pre gled ni ci 4 in 5; sli ka 1) upo ra bi li Mann-Ken dal lov test ter Theil-Se no vo ce nil ko, krajše ime no vano tudi Se nov na klon. Mann-Ken dal lov test je ne pa ra me tričen test za ugo tav lja nje mo no to ne ga tren da. Ni občut ljiv na po dat kov ne osa mel ce in te me lji na test ni sta ti sti ki. Po zitivna vred nost test ne sta ti sti ke oz načuje na raščajoč trend, ne ga tiv na vred nost test ne sta ti sti ke pa kaže na pa da joč trend (Kraner Šume - njak in Šuštar 2011). Se nov na klon je naj po go ste je upo rab lja ni ne pa ra me trični test za ugo tav lja nje li near ne ga časov ne ga trenda (Kra ner Šume njak in Šuštar 2011). V pri mer ja vi z li near no re gre si jo je Se nov na klon bis tve no bolj na tančen pri asi me trično po raz de lje nih po dat kih in pri nor mal no po raz - de lje nih po dat kih daje po vsem pri mer lji ve re zul ta te me to di naj manjših kva dra tov (Kovačič 2016, 10; Ko vačič, Ko le ga in Brečko Gru bar 2016, 24). Pri izračunih vred no sti Mann-Ken dal lo ve ga te sta in Se no ve ga na klo na smo si po ma ga li s pro sto do stop nim pro gram skim orod jem MAKESENS (Mann-KendalltestfortrendandSen’sslopeestimates) 1.0 (medmrežje 1; Sal mi in os ta li 2002). V pre gled ni cah hi dro loških in pod neb nih spre men ljivk so po leg vred no sti Mann-Ken dal lo ve ga testa in Se no ve ga na klo na pred stav lje ne še vred no sti rav ni zau pa nja, (začet ne ga) trend ne ga sta nja leta 1961, (končnega) trend ne ga stanja leta 2010 ter ab so lut ne in re la tiv ne trend ne raz li ke. Ra ven zau pa nja je v sta ti sti ki ver jet nost, da izračuna ni in ter val zau pa nja vključuje vred nost oce - nje va ne ga pa ra me tra. Višja ra ven zau pa nja v našem pri me ru po me ni večjo ver jet nost, da ugo tov lje ni trend na raščanja ali upa da nja iz bra ne spre men ljiv ke de jan sko ob sta ja. Začetno trend no sta nje leta 1961 je vred nost iz bra ne spre men ljiv ke za leto 1961, ki smo jo odčita li na trend ni pre mi ci, končno trend no sta nje leta 2010 pa je vred nost iz bra ne spre men ljivke za leto 2010, ki smo jo prav tako odčita li na trend ni pre mi ci. Ab so lut na trend na raz li ka je raz li ka med končnim in začet nim trend nim sta njem, re la tiv na trend na raz li ka pa je raz li ka med končnim in začet nim trend - nim sta njem izražena v od stot kih. Trend no vred nost za iz bra no leto lah ko izračuna mo po enačbi: trend na vred nost za leto x = Se nov na klon · (trend no leto x – začetno trend no leto) + začetna trend na vred nost. Preglednica3:Obravnavanehidrološkeinpodnebnespremenljivke. hi dro loške spre men ljiv ke ab so lut ni mi ni mal ni pre tok pov prečni sred nji pre tok ab so lut ni mak si mal ni pre tok pod neb ne spre men ljiv ke pov prečna let na tem pe ra tu ra ko ličina let nih pa da vin dne vi s pa da vi na mi nad 0,1 mm dne vi s snežno ode jo 16 Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di pre to kov rek v slo ven skih Al pah med le to ma 1961 in 2010 N ad iž a Sv et i J an ez Tr bo vl je Lj ub lja na Bl ed M en ge š Li tij a H ra st ni k Ra do vl jic a Sl ov en j G ra de c Za go rje o b Sa viR av ne n a Ko ro šk em Ži ri Ža le c La šk o Tr ži č C er kn o Že le zn ik i D ra vo gr ad K ra nj sk a G or a Ra dl je o b D ra vi Č rn a na K or oš ke m K ra nj C el je D om ža le Ve le nj e Šk o# a Lo ka To lm in Po dh om Pr es ka K am ni k K ok ra I N az ar je Je se ni ce K ob ar id I O tiš ki v rh I K al -K or itn ic a I St ar a Fu ži na II So čaR at eč e Po dp ec a So lč av a M is lin ja K op ri vn a K re da ri ca Po dl ju be lj Ja vo rn iš ki R ov t K am ni šk a Bi st ri ca Bo hi nj sk a Bi st ri ca Bo ve c Le sc e K rv av ec M oz ir je Pl an in a po d G ol ic o Šm ar tn o pr i Sl ov en j G ra dc u Sa va So ča Sav inja M ež a Idr ijca Kok ra Dr eta Sa va D ol in ka So ra Se lšk a So ra Kamniška Bistrica Sa va B oh in jk a Ra do vn a Po lja ns ka S or a Ce rk ni ca Tolmi nka Ra do m lja D ra va Soč a Sa va Ko rit ni ca K ar to gr a! a: M an ca V ol k Ba hu n V iri p od at ko v: G U RS 2 01 5; A RS O 2 01 7 © 2 01 7, G eo gr af sk i i nš tit ut A nt on a M el ik a ZR C S A ZU 0 5 10 15 20 km Le ge nd a vo do m er na p os ta ja pa da vi ns ka p os ta ja te m pe ra tu rn a po st aj a 4 Po dat ki 4.1 Hi dro loške spre men ljiv ke Po dat ke o hi dro loških spre men ljiv kah smo pri do bi li na Agen ci ji Re pub li ke Slo ve ni je za oko lje (Arhiv hi dro loških … 2017). V ana li zo smo vključili dva najst po staj iz slo ven skih Alp (pre gled ni ca 4; sli ka 1). Upo ra bi li smo po dat ke s po staj z več de set let nim ni zom me ri tev. Preglednica4:Obravnavanevodomernepostajes časovniminizimeritev. vo do mer na vo do tok občina nad mor ska časov ni šte vi lo let nih po sta ja višina (m) niz me ri tev Otiški Vrh I Meža Dra vo grad 334 1961–2010 50 Je se ni ce Sava Do lin ka Je se ni ce 566 1961–2010 50 Pod hom Ra dov na Gor je 566 1961–2010 50 Sve ti Ja nez Sava Bo hinj ka Bo hinj 525 1961–2010 50 Sta ra Fužina II Most ni ca Bo hinj 527 1961–2006 46 Pre ska Tržiška Bi stri ca Tržič 489 1961–2010 49 Ko kra I Ko kra Predd vor 523 1961–2010 50 Kam nik I Kam niška Bi stri ca Kam nik 371 1961–2006 46 Na zar je Sa vi nja Na zar je 337 1961–2010 50 Ko ba rid I Soča Ko ba rid 195 1961–2010 50 Kal-Ko rit ni ca Ko rit ni ca Bo vec 405 1961–2010 49 Tolmin Tol min ka Tol min 168 1961–2010 45 4.2 Pod neb ne spre men ljiv ke Po dat ke o pod neb nih spre men ljiv kah smo pri do bi li na Agen ci ji Re pub li ke Slo ve ni je za oko lje (Arhiv me teo ro loških … 2017). V ana li zo smo vključili osem tem pe ra tur nih in dva najst pa da vin skih po staj iz slo ven skih Alp (pre gled ni ca 5; sli ka 1). Upo ra bi li smo po dat ke s po staj z več de set let nim ni zom me - ri tev. 17 Geografski vestnik 89-2, 2017 Razprave Preglednica5:Obravnavanevremenskepostajes časovniminizimeritev. vre men ska občina nad mor ska časov ni šte vi lo let nih po sta ja višina (m) niz me ri tev tem pe ra tur na Šmart no pri Slo venj Gra dec 444 1961–2010 50 po sta ja Slo venj Grad cu Mo zir je Mo zir je 340 1961–2010 50 Kr va vec Cer klje na 1740 1961–2010 47 Go renj skem Les ce Ra dov lji ca 515 1961–2010 50 Pla ni na Je se ni ce 947 1961–2010 50 pod Go li co Ra teče Kranj ska Gora 864 1961–2010 50 Kre da ri ca Kranj ska Gora 2513 1961–2010 50 Bo vec Bo vec 450 1961–2010 50 18 Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di pre to kov rek v slo ven skih Al pah med le to ma 1961 in 2010 5 Re zul ta ti 5.1 Hi dro loške spre men ljiv ke V ok vi ru hi dro loških spre men ljivk smo obrav na va li (pre gled ni ca 3): (1) tren de ab so lut nih mi ni - mal nih letnih pre to kov, (2) tren de pov prečnih sred njih let nih pre to kov in (3) tren de ab so lut nih mak si mal nih let nih pre to kov. 5.1.1 Ab so lut ni mi ni mal ni let ni pre to ki Tren di ab so lut nih mi ni mal nih let nih pre to kov v ob dob ju od 1961 do 2010 so pri de se tih alp skih vo dotokih od dva naj stih izra zi to pa da joči (pre gled ni ca 6, sli ka 2). Trend na raz li ka je skrom na in za - ne mar lji va le na Savi Bo hinj ki (vo do mer na po sta ja (v. p.) Sve ti Ja nez) in Soči (v. p. Ko ba rid I), pri vseh os ta lih re kah pa pre se ga vsaj 15 %. Ra ven zau pa nja je zelo spre men lji va. Na sed mih vo do to kih (Ra dov na, Sava Bo hinj ka, Most ni ca, Ko kra, Soča, Ko rit ni ca in Tol min ka) ne pre se ga 90 %, pri preo sta lih pe tih vo do to kih (Meža, Sava Do - lin ka, Tržiška Bi stri ca, Kam niška Bi stri ca in Sa vi nja) pa do se ga vsaj 99,0 %. Z izjemo Save Bo hinj ke so se ab so lut ni mi ni mal ni pre to ki v obrav na va nem ob dob ju (1961–2010) zmanjšali za 0,09 do 1,85 m3/s ozi ro ma za 90 do 1850 l/s. V re la tiv nem smi slu be ležijo Ra dov na, Most - ni ca, Ko kra, Sa vi nja in Ko rit ni ca upad od 15 do 25 %, pri Meži, Savi Do lin ki (sli ka 2), Tržiški Bi stri ci, Kam niški Bi stri ci in Tol min ki pa upad celo ko le ba med 35 in 40 %. Tako v ab so lut nem kot re la tiv nem smi slu be leži naj večji upad Meža pri v. p. Otiški Vrh I, ka te re ab so lut ni mi ni mal ni pre tok se je v ob - dob ju od 1961 do 2010 zmanjšal za 1,85 m3/s ozi ro ma za 39 %. 5.1.2 Pov prečni sred nji let ni pre to ki Tren di pov prečnih sred njih let nih pre to kov v ob dob ju od 1961 do 2010 so na vseh dva naj stih vodo - to kih ozi ro ma vodomer nih po sta jah pa da joči (pre gled ni ca 7, sli ka 3). Ra ven zau pa nja je spre men lji va. Pri Meži, Most ni ci in Ko kri do se ga ali pre se ga 99 %, pri Savi Do lin ki in Savi Bo hinj ki je 95 %, v vseh preo sta lih pri me rih (Ra dov na, Tržiška Bi stri ca, Kam niška Bi stri ca, Savi nja, Soča, Ko rit ni ca in Tol minka) pa je le 90 % ali celo nižja. vre men ska občina nad mor ska časov ni šte vi lo let nih po sta ja višina (m) niz me ri tev pa da vin ska Mi sli nja Mi sli nja 589 1961–2010 50 po sta ja Šmart no pri Slo venj Gra dec 444 1961–2010 50 Slo venj Grad cu Pod pe ca Črna na Ko roškem 950 1961–2010 49 Ko priv na Črna na Ko roškem 840 1961–2010 50 Solčava Solčava 658 1961–2010 50 Kam niška Bi stri ca Kam nik 610 1961–2010 48 Po dlju belj Tržič 679 1961–2010 49 Ja vor niški Rovt Je se ni ce 940 1961–2010 50 Ra teče Kranj ska Gora 864 1961–2010 50 Bo hinjska Bi stri ca Bo hinj 507 1961–2010 49 Kre da ri ca Kranj ska Gora 2513 1961–2010 50 Soča Bo vec 487 1961–2010 50 19 Geografski vestnik 89-2, 2017 Razprave 0 1 2 3 4 5 6 7 8 1960 1970 1980 1990 2000 2010 leto meritev Senov naklon a b s o l u t n i m in im a l n i p r e t o k ( m /s ) 3 Slika2:TrendabsolutnihminimalnihletnihpretokovSaveDolinkeprivodomernipostajiJesenice v obdobjuod1961do2010. Preglednica6:Trendiabsolutnihminimalnihletnihpretokovv obdobjuod1961do2010. vo do mer na vo do tok Mann- ra ven Se nov trend no trend no trendna trend na po sta ja Ken dal lov zau pa nja na klon sta nje sta nje raz li ka raz li ka test 1961 2010 1961– 1961– 2010 2010 Z % Q m3/s m3/s m3/s % Otiški Vrh I Meža –4,07 99,9 –0,038 4,74 2,89 –1,85 –39,06 Je se ni ce (sli ka 2) Sava Do lin ka –3,60 99,9 –0,036 4,65 2,89 –1,76 –37,84 Pod hom Ra dov na –1,26 pod 90,0 –0,005 1,72 1,46 –0,26 –15,08 Sve ti Ja nez Sava Bo hinj ka 0,05 pod 90,0 0,000 0,81 0,81 0,00 –0,49 Sta ra Fužina II Most ni ca –0,90 pod 90,0 –0,002 0,43 0,34 –0,09 –20,81 Pre ska Tržiška Bi stri ca –3,07 99,0 –0,018 2,50 1,61 –0,89 –35,67 Ko kra I Ko kra –1,82 90,0 –0,007 1,45 1,10 –0,35 –23,90 Kam nik I Kam niška Bi stri ca –3,51 99,9 –0,020 2,26 1,38 –0,88 –38,87 Na zar je Sa vi nja –2,78 99,0 –0,018 3,67 2,78 –0,89 –24,21 Ko ba rid I Soča –0,15 pod 90,0 –0,002 7,81 7,70 –0,11 –1,42 Kal-Ko rit ni ca Ko rit ni ca –1,63 pod 90,0 –0,009 2,33 1,90 –0,43 –18,49 Tol min Tol min ka –1,84 90,0 –0,011 1,48 0,94 –0,54 –36,64 Sred nji let ni pre to ki so se v obrav na va nem ob dob ju zmanjšali za 0,39 do 4,33 m3/s. V re la tiv nem smi slu be leži večina vo do to kov upad od 15 do 25 %, manj kot 10 % le Sa vi nja in Tol min ka. Abso lut na trend na raz li ka pov prečnih sred njih pre to kov v ob dob ju od 1961 do 2010 je naj večja na Soči pri v. p. Ko - ba rid I, kjer je pre tok upa del za 4,33 m3/s, naj večjo re la tiv no trend no raz li ko pa be leži Most ni ca pri v. p. Sta ra Fužina II, kjer je pre tok upadel za 27,56 %. 5.1.3 Ab so lut ni mak si mal ni let ni pre to ki Tren di ab so lut nih mak si mal nih let nih pre to kov v ob dobju od 1961 do 2010 so na os mih vo do to - kih pa da joči (Meža, Ra dov na, Sava Bo hinj ka, Most ni ca (sli ka 4), Ko kra, Kam niška Bi stri ca, Sa vi nja in Ko rit ni ca), na preo sta lih šti rih pa je trend na raščajoč (Sava Do lin ka, Tržiška Bi stri ca, Soča in Tol minka) (pre gled nica 8). Ra ven zau pa nja je niz ka, saj na de se tih obrav na va nih vo do to kih ozi ro ma vo do mer - nih po sta jah ne do se ga niti 90 %. Iz je mi sta Most ni ca pri v. p. Sta ra Fužina II in Kam niška Bi stri ca pri v. p. Kam nik I z 99 % rav ni jo zau pa nja. Ab so lut ni mak si mal ni let ni pre to ki so se v obrav na va nem ob dob ju (1961–2010) naj bolj zmanjšali na Most ni ci pri v. p. Sta ra Fužina II in si cer za 49,25 m3/s ozi ro ma 57,4 % ter na Kam niški Bi stri ci pri v. p. Kam nik I za 58,57 m3/s ozi ro ma 48,9 %. Ne ko li ko nižji de lež trend ne ga upa da be ležijo Meža pri v. p. Otiški Vrh I (–29,94 m3/s ozi ro ma –20,7 %), Ko kra pri v. p. Ko kra I (–21,57 m3/s ozi ro ma –20,6 %), Ra dov na pri v. p. Pod hom (–13,02 m3/s  ozi ro ma –17,0 %) in Sava Bo hinj ka pri v. p. Sve ti Ja nez (–17,71 m3/s ozi ro ma –16,7 %). Manj kot 5 % re la tiv ne ga upa da ab so lut nih mak si mal nih let nih pre to kov be ležita Sa vi nja pri v.p. Nazarje (–11,76m3/s ozi ro ma –4,7%) in Ko rit ni ca pri v.p. Kal-Ko rit ni ca (–2,81m3/s ozi ro ma –4,3%), manj kot 10 % re la tiv ne ga na raščanja pa Tol min ka pri v. p. Tol min (2,45 m3/s ozi ro ma 3,2 %) in Sava Do lin ka pri v. p. Je se ni ce (7,05 m3/s ozi ro ma 9,8 %). Ab so lut ni mak si mal ni let ni pre to ki so se naj bolj po večali na Tržiški Bi stri ci pri v. p. Pre ska za 17,67 m3/s ozi ro ma 31,1 % in na Soči pri v. p. Ko ba rid I za 85,76 m3/s ozi ro ma 21,3 %. 5.2 Pod neb ne spre men ljiv ke V ok vi ru pod neb nih spre men ljivk smo obrav na va li (pre gled ni ca 3): (1) trende pov prečne let ne tem - pe ra tu re zra ka, (2) tren de let ne ko ličine pa da vin, (3) tren de let ne ga šte vi la dni s pa da vi na mi nad 0,1 mm in (4) tren de let ne ga šte vi la dni s snežno ode jo. 5.2.1 Pov prečna let na tem pe ra tu ra zra ka Tren di pov prečne let ne tem pe ra tu re zra ka v ob dob ju od 1961 do 2010 so na vseh os mih obrav nava - nih tem pe ra tur nih po sta jah po dob ni in kažejo na izra zi to na raščanje (pre gled ni ca 9, sli ka 5). Značilna je tudi izred no vi so ka ra ven zau pa nja, ki je na sed mih tem pe ra tur nih po sta jah 99,9 % in le na tem pe - ra tur ni po sta ji Kr va vec 95 %. V obrav na va nem ob dob ju (1961–2010) je tem pe ra tu ra na po sta jah Šmart no pri Slo venj Grad cu, Mo zir je, Les ce, Pla ni na pod Go li co, Ra teče (sli ka 5), Kre da ri ca in Bo vec v pov prečju let no na ra sla od 0,030 do 0,038 °C, kar pomeni, da so se v zad nje ga pol sto let ja na ome nje nih po sta jah tem pe ra tu re zvišale za 1,48–1,84 °C. Ab so lut na tem pe ra tur na raz li ka v ob dob ju od 1961 do 2010 je naj večja na po sta jah Šmart no pri Slo venj Grad cu in Ra teče, kjer je tem pe ra tu ra na ra sla za 1,8 °C. Ne ko li ko manjši tem pe ra tur ni dvig be leži le tem pe ra tur na po sta ja Kr va vec, kjer se je v obrav na - va nem pol sto let nem ob dob ju tem pe ra tu ra zvišala za 0,9 °C. 20 Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di pre to kov rek v slo ven skih Al pah med le to ma 1961 in 2010 21 Geografski vestnik 89-2, 2017 Razprave 0 1 2 3 4 5 6 7 1960 1970 1980 1990 2000 2010 leto meritev Senov naklon p o vp r e č n i sr e d n ji p r e t o k ( m /s ) 3 Slika3:TrendpovprečnihsrednjihletnihpretokovKokreprivodomernipostajiKokraIv obdobju od 1961do2010. Preglednica7:Trendipovprečnihsrednjihletnihpretokovv obdobjuod1961do2010. vo do mer na vo do tok Mann- ra ven Se nov trend no trend no trendna trend na po sta ja Ken dal lov zau pa nja na klon sta nje sta nje raz li ka raz li ka test 1961 2010 1961– 1961– 2010 2010 Z % Q m3/s m3/s m3/s % Otiški Vrh I Meža –2,89 99,0 –0,071 13,92 10,45 –3,47 –24,92 Je se ni ce Sava Do lin ka –2,07 95,0 –0,051 11,78 9,29 –2,49 –21,14 Pod hom Ra dov na –1,84 90,0 –0,028 8,71 7,35 –1,36 –15,58 Sve ti Ja nez Sava Bo hinj ka –2,05 95,0 –0,033 8,90 7,26 –1,64 –18,44 Sta ra Fužina II Most ni ca –3,02 99,0 –0,023 3,70 2,68 –1,02 –27,56 Pre ska Tržiška Bi stri ca –1,72 90,0 –0,019 5,28 4,35 –0,93 –17,60 Ko kra I (sli ka 3) Ko kra –3,45 99,9 –0,027 4,94 3,61 –1,33 –26,98 Kam nik I Kam niška Bi stri ca –1,78 90,0 –0,027 7,98 6,78 –1,20 –15,07 Na zar je Sa vi nja –1,04 pod 90,0 –0,029 17,26 15,82 –1,44 –8,32 Ko ba rid I Soča –1,24 pod 90,0 –0,088 34,67 30,34 –4,33 –12,50 Kal-Ko rit ni ca Ko rit ni ca –1,76 90,0 –0,026 7,74 6,47 –1,27 –16,38 Tol min Tol min ka –0,80 pod 90,0 –0,008 7,77 7,38 –0,39 –5,00 22 Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di pre to kov rek v slo ven skih Al pah med le to ma 1961 in 2010 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 1960 1970 1980 1990 2000 2010 leto meritev Senov naklon a b s o l u t n i m a k si m a l n i p r e t o k ( m /s ) 3 Slika4:TrendabsolutnihmaksimalnihletnihpretokovMostniceprivodomernipostajiStaraFužinaII v obdobjuod1961do2010. Preglednica8:Trendiabsolutnihmaksimalnihletnihpretokovv obdobjuod1961do2010. vo do mer na vo do tok Mann- ra ven Se nov trend no trend no trendna trend na po sta ja Ken dal lov zau pa nja na klon sta nje sta nje raz li ka raz li ka test 1961 2010 1961– 1961– 2010 2010 Z % Q m3/s m3/s m3/s % Otiški Vrh I Meža –1,21 pod 90,0 –0,611 144,86 114,92 –29,94 –20,67 Je se ni ce Sava Do lin ka 0,38 pod 90,0 0,144 71,79 78,84 7,05 9,81 Pod hom Ra dov na –1,24 pod 90,0 –0,266 76,57 63,55 –13,02 –17,01 Sve ti Ja nez Sava Bo hinj ka –0,95 pod 90,0 –0,361 106,03 88,32 –17,71 –16,70 Sta ra Fužina II Most ni ca –3,16 99,0 –1,095 85,88 36,63 –49,25 –57,35 (sli ka 4) Pre ska Tržiška Bi stri ca 1,26 pod 90,0 0,361 56,80 74,47 17,67 31,11 Ko kra I Ko kra –1,15 pod 90,0 –0,440 104,64 83,07 –21,57 –20,62 Kam nik I Kam niška Bi stri ca –3,22 99,0 –1,302 119,80 61,23 –58,57 –48,89 Na zar je Sa vi nja –0,38 pod 90,0 –0,240 248,84 237,08 –11,76 –4,73 Ko ba rid I Soča 1,56 pod 90,0 1,750 403,63 489,38 85,76 21,25 Kal-Ko rit ni ca Ko rit ni ca –0,17 pod 90,0 –0,057 65,43 62,62 –2,81 –4,30 Tol min Tol min ka 0,13 pod 90,0 0,050 76,65 79,10 2,45 3,20 23 Geografski vestnik 89-2, 2017 Razprave 0 1 2 3 4 5 6 7 8 1960 1970 1980 1990 2000 2010 leto meritev Senov naklon te m p e r a tu r a z r a k a C (° ) Slika5:TrendpovprečnihletnihtemperaturnatemperaturnipostajiRatečev obdobjuod1961 do2010. Preglednica9:Trendipovprečnihletnihtemperaturv obdobjuod1961do2010. tem pe ra tur na po sta ja Mann- ra ven Se nov trend no trend no trendna trend na Ken dal lov zau pa nja na klon sta nje sta nje raz li ka raz li ka test 1961 2010 1961– 1961– 2010 2010 Z % Q ˚C ˚C ˚C % Šmart no pri Slo venj Grad cu 5,26 99,9% 0,038 7,20 9,04 1,84 25,56 Mo zir je 4,53 99,9% 0,036 8,54 10,28 1,74 20,37 Kr va vec 2,33 95,0% 0,019 2,79 3,72 0,93 33,33 Les ce 4,79 99,9% 0,034 7,53 9,20 1,67 22,18 Pla ni na pod Go li co 4,43 99,9% 0,030 5,65 7,13 1,48 26,19 Ra teče (sli ka 5) 4,98 99,9% 0,036 5,34 7,10 1,76 32,96 Kre da ri ca 4,09 99,9% 0,031 –2,17 –1,17 1,00 46,08 Bo vec 4,63 99,9% 0,032 8,83 10,42 1,59 18,01 5.2.2 Let na ko ličina pa da vin V nas prot ju s tem pe ra tur ni mi tren di, ki kažejo na raščanje, so tren di let ne ko ličine pa da vin v ob - dob ju od 1961 do 2010 na de ve tih od dva naj stih obrav na va nih pa da vin skih po sta jah pa da joči (pre gled ni ca 10, sli ka 6). Ra ven zau panja je zelo skrom na, saj kar na de ve tih po sta jah ne do se ga niti 90 %. Na po sta jah Solčava in Ra teče do se ga 90 %, na po sta ji Po dlju belj pa 99,9 %. V obrav na va nem ob dob ju (1961–2010) je ko ličina let nih pa da vin na pe tih po sta jah (Solčava, Pod - lju belj (sli ka 6), Ja vor niški Rovt, Ra teče in Bo hinj ska Bi stri ca) v pov prečju let no upad la od 4 do 9 mm, kar po me ni, da se je v  zad nje ga pol sto let ja na ome nje nih po sta jah ko ličina pa da vin znižala za 185–465 mm ozi ro ma za 10–23 %. Ab so lut na raz li ka ko ličine pa da vin je največja na po sta ji Po dlju belj, kjer je ko ličina pa da vin upad la za 465,4 mm ozi ro ma 23,3 %. Ne ko li ko nižji upad let ne ko ličine pa da vin be leži po sta ja Ko priv na (–77,9 mm ozi ro ma –5,1 %), na po sta jah Mi sli nja, Šmart no pri Slo venj Grad cu, Pod pe ca in Kam niška Bistri ca pa so opaz ni le rah li trend - ni od klo ni v ne ga tiv ni ali po zi tiv ni sme ri. Na raščajoči trend let ne ko ličine pa da vin v ob dob ju 1961–2010 ima ta po sta ji Kre da ri ca (+193,12mm) in Soča (+242,11 mm). Pri obeh po sta jah se je v pet de se tih le tih ko ličina padavin po večala za prib ližno 10 %. 5.2.3 Let no šte vi lo dni s pa da vi na mi nad 0,1 mm Let no šte vi lo dni s pa da vi na mi nad 0,1 mm je v ob dob ju od 1961 do 2010 na šes tih pa da vin skih po sta jah nara slo in na šes tih upad lo (pre gled ni ca 11, sli ka 7). Ra ven zau pa nja je močno spre men lji va: na sed mih po sta jah ne do se ga niti 90 %, na po sta jah Šmart no pri Slo venj Grad cu in Bo hinj ska Bi stri - ca do se ga 95 %, na po sta jah Pod pe ca, Ko priv na in Kam niška Bi strica pa je 99,0 ali 99,9 %. Pri večini pa da vin skih po staj (Mi sli nja, Solčava, Po dlju belj, Ja vor niški Rovt, Ra teče, Kre da ri ca in Soča) so ne ga tiv na ali po zi tiv na trend na od sto pa nja manjša in ne do se ga jo 10 %. Upa da nje let ne ga šte - vi la dni s pa da vi na mi nad 0,1 mm je izra zi tejše le na po sta jah Pod pe ca (–20,6 dni ozi ro ma –13,3 %) in Šmart no pri Slo venj Grad cu (–17,6 dni ozi ro ma –11,6 %), na raščanje let ne ga šte vi la dni s pa da vi na mi nad 0,1 mm pa je naj večje na po sta jah Kam niška Bi stri ca (39,4 dni ozi ro ma 30,7 %), Kopriv na (27,0 dni ozi ro ma 23,4 %) in Bo hinj ska Bi stri ca (19,8 dni ozi ro ma 16,7 %). 5.2.4 Šte vi lo dni s snežno ode jo Šte vi lo dni s snežno ode jo se je v obrav na va nem ob dob ju od 1961 do 2010 na enaj stih pa da vin - skih po sta jah od dva naj stih močno zmanjšalo (pre gled ni ca 12, sli ka 8). Edi na iz je ma je vi so ko gor ska pa da vin ska po sta ja na Kre da ri ci, ki be leži celo rah lo na raščanje snežnih dni. Ra ven zau pa nja je spre - men lji va, a bis tve no boljša od rav ni zau pa nja pri let nem šte vi lu dni s pa da vi na mi nad 0,1 mm. Na treh po sta jah (Ra teče, Bo hinj ska Bi stri ca in Kre da ri ca) ne pre se ga 90 %, na šes tih po sta jah (Mi sli nja, Pod - pe ca, Ko priv na, Kam niška Bi stri ca, Po dlju belj, Soča) je 95 %, na preo stalih treh po sta jah (Šmart no pri Slo venj Grad cu, Solčava in Ja vor niški Rovt) pa vsaj 99 %. V obrav na va nem pet de set let nem ob dob ju se je šte vi lo dni s snežno ode jo na enaj stih pa da vin skih po sta jah s pa da jočim tren dom zmanjšalo za 23 do 50 dni ozi ro ma za 16 do 49 %. Za več kot dvaj set dni let no se je ob dob je s snežno ode jo skrajšalo na po sta jah Ko priv na, Ra teče in Bo hinj ska Bi stri ca, za več kot tri de set dni na po sta jah Mi sli nja, Pod pe ca, Po dlju belj in Soča ter za več kot šti ri de set dni na po sta jah Šmart no pri Slo venj Grad cu, Solčava, Kam niška Bi stri ca in Ja vor niški Rovt (sli ka 8). Ab solut - na ne ga tiv na raz li ka v šte vi lu dni s snežno ode jo je naj večja na po sta ji Ja vor niški Rovt, kjer je šte vi lo snežnih dni upad lo za 50, re la tiv na ne ga tiv na raz li ka pa je naj večja na po sta ji Kam niška Bi stri ca, kjer se je šte vi lo dni s snežno ode jo zmanjšalo za 49,4 %. Na Kre da ri ci, ki je edi na pa da vin ska po sta ja s po zi tiv nim tren dom, se je šte vi lo dni s snežno odejo v ob dob ju 1961–2010 po večalo za 6 ozi ro ma za 2,2 %. 24 Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di pre to kov rek v slo ven skih Al pah med le to ma 1961 in 2010 25 Geografski vestnik 89-2, 2017 Razprave 0 500 1000 1500 2000 2500 3000 1960 1970 1980 1990 2000 2010 leto meritev Senov naklon k o li č in a p ad a v in ( m m ) Slika6:TrendletnekoličinepadavinnapadavinskipostajiPodljubeljv obdobjuod1961do2010. Preglednica10:Trendiletnihkoličinpadavinv obdobjuod1961do2010. padavinska postaja Mann- ra ven Se nov trend no trend no trendna trend na Ken dal lov zau pa nja na klon sta nje sta nje raz li ka raz li ka test 1961 2010 1961– 1961– 2010 2010 Z % Q mm mm mm % Mi sli nja –0,38 pod 90,0% –0,533 1247,73 1221,60 –26,13 –2,09 Šmart no pri Slo venj Grad cu 0,30 pod 90,0% 0,665 1154,44 1166,60 12,16 1,05 Pod pe ca –0,18 pod 90,0% –0,325 1431,45 1415,53 –15,92 –1,11 Ko priv na –0,94 pod 90,0% –1,589 1536,62 1458,76 –77,86 –5,07 Solčava –1,94 90,0% –4,007 1639,02 1442,66 –196,36 –11,98 Kam niška Bi stri ca –0,29 pod 90,0% –1,389 2134,87 2066,82 –68,05 –3,19 Po dlju belj (sli ka 6) –3,82 99,9% –9,499 1996,67 1531,23 –465,44 –23,31 Ja vor niški Rovt –1,27 pod 90,0% –4,335 2040,56 1828,15 –212,41 –10,41 Ra teče –1,90 90,0% –3,808 1613,03 1426,47 –186,56 –11,57 Bo hinj ska Bi stri ca –1,37 pod 90,0% –5,873 2201,11 1913,32 –287,79 –13,07 Kre da ri ca 1,39 pod 90,0% 3,941 1937,87 2130,99 193,12 9,97 Soča 0,97 pod 90,0% 4,941 2299,70 2541,81 242,11 10,53 26 Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di pre to kov rek v slo ven skih Al pah med le to ma 1961 in 2010 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 1960 1970 1980 1990 2000 2010 leto meritev Senov naklon š t e v i lo d n i s p ad a v in a m i n ad 0 ,1 m m Slika7:Trendšteviladnis padavinaminaletonapadavinskipostajiSolčavav obdobjuod1961 do2010. Preglednica11:Trendišteviladnis padavinaminaletov obdobjuod1961do2010. padavinska postaja Mann- ra ven Se nov trend no trend no trendna trend na Ken dal lov zau pa nja na klon sta nje sta nje raz li ka raz li ka test 1961 2010 1961– 1961– 2010 2010 Z % Q šte vi lo šte vi lo šte vi lo % dni dni dni Mi sli nja –1,57 pod 90,0% –0,207 139,22 129,09 –10,13 –7,28 Šmart no pri Slo venj Grad cu –2,29 95,0% –0,359 151,55 133,96 –17,59 –11,61 Pod pe ca –2,64 99,0% –0,421 155,58 134,95 –20,63 –13,26 Ko priv na 3,71 99,9% 0,550 115,00 141,95 26,95 23,43 Solčava (sli ka 7) –0,90 pod 90,0% –0,111 152,94 147,50 –5,44 –3,56 Kam niška Bi stri ca 3,81 99,9% 0,803 128,30 167,66 39,36 30,67 Po dlju belj –0,19 pod 90,0% –0,011 153,01 152,48 –0,53 –0,35 Ja vor niški Rovt –0,18 pod 90,0% 0,000 160,00 160,00 0,00 0,00 Ra teče 0,53 pod 90,0% 0,061 145,67 148,64 2,97 2,04 Bo hinj ska Bi stri ca 2,36 95,0% 0,403 118,00 137,75 19,75 16,74 Kre da ri ca 0,85 pod 90,0% 0,179 168,88 177,63 8,76 5,18 Soča –1,47 pod 90,0% –0,167 142,83 134,67 –8,16 –5,72 27 Geografski vestnik 89-2, 2017 Razprave 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 1960 1970 1980 1990 2000 2010 leto meritev Senov naklon š t e v i lo d n i s sn e ž n o o d ej o Slika8:Trendšteviladnis snežnoodejonaletonapadavinskipostajiJavorniškiRovtv obdobjuod 1961do2010. Preglednica12:Trendišteviladnis snežnoodejonaletov obdobjuod1961do2010. padavinska postaja Mann- ra ven Se nov trend no trend no trendna trend na Ken dal lov zau pa nja na klon sta nje sta nje raz li ka raz li ka test 1961 2010 1961– 1961– 2010 2010 Z % Q šte vi lo šte vi lo šte vi lo % dni dni dni Mi sli nja –2,54 95,0% –0,698 109,70 75,51 –34,19 –31,17 Šmart no pri Slo venj Grad cu –3,23 99,0% –0,919 98,31 53,28 –45,03 –45,80 Pod pe ca –2,49 95,0% –0,640 121,88 90,52 –31,36 –25,73 Ko priv na –2,32 95,0% –0,583 140,67 112,08 –28,59 –20,32 Solčava –2,80 99,0% –0,840 102,76 61,60 –41,16 –40,05 Kam niška Bi stri ca –2,53 95,0% –0,842 83,50 42,24 –41,26 –49,41 Po dlju belj –2,04 95,0% –0,709 96,49 63,00 –33,49 –34,71 Ja vor niški Rovt (sli ka 8) –3,72 99,9% –1,025 137,01 86,79 –50,22 –36,66 Ra teče –1,92 90,0% –0,474 143,05 119,84 –23,21 –16,23 Bo hinj ska Bi stri ca –1,52 pod 90,0% –0,603 99,31 69,78 –29,53 –29,74 Kre da ri ca 0,66 pod 90,0% 0,118 261,85 267,62 5,77 2,20 Soča –2,26 95,0% –0,677 91,19 58,00 –33,19 –36,40 5.3 Pre točni režimi Tem pe ra tur ne in pa da vin ske spre mem be ne vpli va jo samo na vod ne ko ličine pov prečnih ter ab - so lut nih mi ni mal nih in mak si mal nih pre to kov tem več po memb no vpli va jo tudi na spre mi nja nje pre točnih režimov (Hr va tin 1998; Fran tar 2005; Fran tar in Hr va tin 2005). Med obrav na va ni mi pod neb ni mi ka - zal ni ki se zdi jo še po se bej po memb ne spre mem be v šte vi lu dni s snežno ode jo, ki močno pri za de ne jo vse pre točne režime z izra zi to snežno kom po nen to. Ob raz vrščanju pre točnih režimov na te me lju po dat kov ne ga niza od 1961 do 1990 (Hr va tin 1998, 86) so se Sava Do lin ka, Ra dov na, Sava Bo hinj ka, Most ni ca, Kam niška Bi stri ca, Soča (pri v. p. Ko ba rid), Ko - rit ni ca in Tol min ka uvr sti le med reke z alp skim vi so ko gor skim snežno-dežnim režimom, Meža, Tržiška Bi stri ca, Ko kra in Sa vi nja (pri v.p. Na zar je) pa med reke z alp skim sre do gor skim snežno-dežnim režimom. Pri re kah z alp skim vi so ko gor skim snežno-dežnim režimom je glav ni pre točni višek na stopil maja ali ju ni ja, dru got ni višek pa no vem bra. Glav ni nižek je bil fe bruar ja ali ja nuar ja, dru got ni pa av gu sta. Reke z alp skim sre do gor skim snežno-dežnim režimom so ime le glav ni pre točni višek apri la ali iz je mo ma maja in dru got ne ga v no vem bru. Zim ski (fe bruar ski ali ja nuar ski) in po let ni (av gu stovski) nižek sta bila ize načena. Pri mer ja va pre točnih režimov na te me lju po dat kov ne ga niza od 1961 do 1990 s pre točnimi režimi na te me lju po dat kov ne ga niza od 1981 do 2010 je po ka za la pred vsem na sled nje raz li ke (pre gled ni ca 13, sli ka 9): • spom la dan ski (glav ni) in je sen ski (dru got ni) pre točni višek sta sko raj ize načena, • zim ski (glav ni) in po let ni (dru got ni) pre točni nižek po sta ja ta bolj izra zi ta, • de cem br ske vode močno na raščajo in so bli zu let ne ga pov prečja ali ga celo pre se ga jo ter kažejo na »za mu ja nje« zime. 28 Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di pre to kov rek v slo ven skih Al pah med le to ma 1961 in 2010 0,0 0,2 0,4 0,6 0,8 1,0 1,2 1,4 1,6 1,8 1961–1990 1981–2010 januar februar marec maj junij ju ijl avgust oktoberapril september november december m es e č n i p r e t o č n i k o li č n i k Slika9:SpremembapretočnegarežimaRadovnenavodomernipostajiPodhommedobdobjema 1961–1990in1981–2010. 29 Geografski vestnik 89-2, 2017 Razprave Pr eg led ni ca 1 3: M es eč ni p re to čn ik ol ičn ik iv  o bd ob ju 1 96 1– 19 90 in 1 98 1– 20 10 te rs to pn ja p ov ez an os ti m ed o be m a ni zo m a na p od la gi P ea rs on ov eg a ko ef ic ie nt a ko re la cij e( m od ro – gl av ni in d ru go tn in iž ek ,r um en a – gl av ni in d ru go tn iv iše k) . vo do m er na vo do to k ni z ja n . fe b . m a r . ap r. m aj ju n. ju l. av g. se p. ok t. no v. de c. Pe ar so no v po sta ja ko e f i ci en t ko re la c i je O tiš ki V rh I M ež a 19 61 –1 99 0 0,6 6 0,7 3 1,0 7 1,5 3 1,2 0 1,1 0 1,0 1 0,7 5 0,9 3 1,0 0 1,1 7 0,8 6 0,8 2 19 81 –2 01 0 0,8 0 0,6 8 1,0 3 1,3 4 1,0 3 0,9 8 0,9 0 0,8 1 0,9 5 1,0 7 1,2 7 1,1 4 Je se ni ce Sa va D o l in ka 19 61 –1 99 0 0,6 4 0,5 6 0,6 3 1,0 5 1,4 2 1,4 3 1,2 1 0,9 7 1,0 2 1,0 6 1,1 6 0,8 8 0,8 7 19 81 –2 01 0 0,7 6 0,6 0 0,6 6 0,9 9 1,2 2 1,2 0 1,0 9 0,9 0 0,9 4 1,2 1 1,3 5 1,0 6 Po d h om (s li k a 9 ) Ra do v n a 19 61 –1 99 0 0,5 1 0,4 4 0,6 0 1,3 5 1,8 0 1,4 2 1,0 1 0,8 1 1,0 3 1,1 1 1,1 8 0,7 4 0,9 0 19 81 –2 01 0 0,5 6 0,3 8 0,6 2 1,3 3 1,4 7 1,1 9 0,9 6 0,7 5 1,0 0 1,3 9 1,3 9 0,9 5 Sv e t i J a n ez Sa va B o h in j k a 19 61 –1 99 0 0,3 9 0,3 0 0,4 0 1,0 9 2,2 7 1,8 5 1,0 2 0,7 8 1,0 9 1,0 3 1,2 0 0,5 8 0,9 4 19 81 –2 01 0 0,4 2 0,2 4 0,4 4 1,0 7 2,0 4 1,5 0 0,9 3 0,6 7 1,1 4 1,4 3 1,3 7 0,7 7 St a r a F už in a I I M os t n i ca 19 61 –1 99 0 0,5 4 0,4 8 0,7 5 1,5 0 1,8 0 1,3 2 0,7 7 0,7 3 1,0 0 1,0 4 1,3 8 0,6 9 0,8 7 19 81 –2 01 0 0,5 5 0,3 2 0,7 1 1,4 1 1,4 5 1,1 6 0,8 4 0,7 2 1,0 9 1,5 3 1,3 6 0,8 4 Pr e s ka Tr žiš ka B i st ri c a 19 61 –1 99 0 0,7 7 0,7 3 0,8 3 1,2 5 1,2 7 1,1 1 0,9 5 0,9 0 1,0 5 1,0 3 1,1 7 0,9 3 0,8 8 19 81 –2 01 0 0,8 1 0,6 6 0,8 3 1,2 2 1,1 4 1,0 5 0,9 2 0,8 3 0,9 7 1,1 7 1,3 1 1,0 7 Ko kr a I Ko kr a 19 61 –1 99 0 0,8 0 0,6 7 0,8 0 1,3 6 1,3 4 1,1 9 0,9 2 0,7 3 0,8 5 1,0 6 1,2 9 0,9 8 0,8 7 19 81 –2 01 0 0,7 8 0,5 8 0,8 0 1,2 5 1,1 7 1,0 4 0,8 6 0,7 0 0,8 6 1,1 8 1,5 1 1,2 6 Ka m ni k I Ka m ni šk a B i st ri c a 19 61 –1 99 0 0,7 0 0,6 9 0,7 6 1,1 2 1,4 5 1,4 6 1,0 8 0,7 6 0,8 6 1,0 6 1,2 2 0,8 4 0,9 0 19 81 –2 01 0 0,7 4 0,5 6 0,7 9 1,0 5 1,3 5 1,3 0 0,9 6 0,7 3 0,8 8 1,2 6 1,4 1 0,9 7 Na za r je Sa vi nj a 19 61 –1 99 0 0,7 2 0,7 0 0,9 6 1,4 8 1,4 0 1,1 8 0,8 6 0,6 6 0,8 3 1,0 3 1,2 5 0,9 2 0,8 3 19 81 –2 01 0 0,7 2 0,5 5 0,9 2 1,3 7 1,1 7 1,0 0 0,8 0 0,6 9 0,9 4 1,2 4 1,4 0 1,1 9 Ko ba rid I So ča 19 61 –1 99 0 0,5 8 0,5 2 0,6 6 1,2 0 1,6 9 1,4 8 0,9 8 0,7 5 0,9 9 1,1 0 1,2 8 0,7 9 0,9 0 19 81 –2 01 0 0,6 3 0,4 4 0,6 1 1,1 3 1,5 3 1,2 3 0,9 1 0,6 5 1,0 2 1,4 1 1,4 4 1,0 1 Ka l-K o r it n i ca Ko rit ni ca 19 61 –1 99 0 0,6 2 0,5 9 0,6 6 1,0 7 1,8 0 1,7 9 1,2 5 0,8 7 0,8 3 0,8 4 0,9 0 0,8 0 0,9 5 19 81 –2 01 0 0,7 3 0,6 6 0,6 9 0,9 6 1,6 1 1,5 1 1,1 4 0,8 2 0,8 3 1,0 2 1,1 5 0,8 9 To l m in To l m in ka 19 61 –1 99 0 0,5 8 0,5 2 0,6 6 1,1 4 1,8 4 1,6 0 0,8 9 0,6 4 0,9 0 1,1 3 1,3 3 0,7 7 0,9 5 19 81 –2 01 0 0,6 1 0,4 7 0,6 4 1,0 9 1,7 1 1,3 5 0,8 0 0,6 0 1,0 5 1,2 9 1,5 0 0,8 9 In ten zi te to spre memb me sečnih pre točnih ko lični kov po sa mez nih rek med tri de set let ni ma ob dobje - ma 1961–1990 in 1981–2010 smo ugo tav lja li s Pear so no vim koe fi cien tom ko re la ci je (pre gled ni ca 13). Re zul ta ti kažejo, da je stop nja po ve za no sti med obe ma ni zo ma pri Meži, Savi Do lin ki, Most ni ci, Tržiški Bi stri ci, Ko kri in Sa vi nji vi so ka (koe fi cien ti od 0,82 do 0,88), pri Ra dov ni, Savi Bo hinj ki, Kamniški Bi - stri ci, Soči, Ko rit ni ci in Tol min ki pa zelo vi so ka (koe fi cien ti od 0,90 do 0,95). Naj nižje vred no sti Pearso no vih koe fi cien tov ko re la ci je smo ugo to vi li pri me sečnih pre točnih ko lični kih Meže (0,82) in Sa vi nje (0,83), naj višje pa pri Ko rit ni ci in Tol minki (0,95). Ob tem je tre ba pri pom ni ti, da smo pet deset - let no ob dob je od 1961 do 2010 raz de li li na dva tri de set let na hi dro loška niza (1961–1990 in 1981–2010), kar po me ni, da je tret ji na po dat kov (za ob dob je 1981–1990) pri obeh ni zih po pol no ma ena ka. 5.4 Raba tal Med de jav ni ke, ki jih je tre ba upošte va ti pri hi dro loški ana li zi iz bra ne po kra ji ne, spa da jo po leg kri - tične oce ne po dat kov, še ana li ze spre memb ko ličin pod zem ne vode, pod neb nih de jav ni kov, po ra be vode in rabe tal (Bat in Uhan 2004, 126). V zad njih de set letjih je rav no raba tal pod vržena hi trim in ob sežnim spre mem bam. Pe tek (2005, 113) je med preučeva njem spre memb rabe tal v slo ven skem alp skem sve - tu ugo to vil, da so bile raz me re leta 1953 po dob ne ti stim iz začetka 20. sto let ja, leta 1979 pa je zem ljiški kataster zaz nal že močno upa da nje de leža njiv, trav ni kov in pašni kov, kar je bila po sle di ca in du strializa - ci je in pre ho da kme tij na proi zvod njo za trg (Pe tek 2005, 116). Do leta 1999 se je de lež njiv, trav ni kov in pašni kov do dat no zmanjšal, ven dar manj kot v pred hod nem pri mer jal nem ob dob ju (Pe tek 2005, 119). Pe tek (2005, 119) je ob tem opo zo ril, da je de jan sko zmanjšanje po vršin kme tij skih zem ljišč težko do ločiti za ra di dejs tva, da se po dat ki v zem ljiškem ka ta stru ne ob nav lja jo red no in so v vse večjem zao - stanku. Upošte va ni po dat ki za leto 2017 zato niso več iz zem ljiškega ka ta stra, tem več so pri dob lje ni iz evi den ce de jan ske rabe kme tij skih in gozd nih zem ljišč na GIS por ta lu Mi ni strs tva za kme tijs tvo, goz - dars tvo in pre hra no (Gra fični…2017), ki se red no obnavlja vsa ke tri me se ce in na ta način red no sprem lja spre mem be v rabi tal. Ve li ka raz li ka v de ležu goz da med le to ma 1999 in 2017 to rej ni samo po sle di ca spre memb v rabi tal, tem več je hkra ti tudi po sle di ca spre me nje ne ozi ro ma iz boljšane me to do lo gi je zajemanja po dat kov. Med množico spre memb raz ličnih zem ljiških ka te go rij po se bej iz sto pa jo spre mem be de leža gozd - nih zem ljišč (pre gled ni ca 14). Kma lu po dru gi sve tov ni voj ni je gozd po kri val le sla bo po lo vi co po vršja slo ven ske ga alp ske ga sve ta, da nes pa nje gov de lež že pre se ga se dem de se tin po vršja. Naj bolj gozd nate so Vzhod ne Ka ra van ke, kjer gozd pre kri va sko raj de vet de se tin vseh zem ljišč. Več kot tri četr ti ne površja zav ze ma gozd v Sa vinj skih Al pah, več kot se dem de se tin po vršja pa v Za hod nih Ka ra van kah in Savskih Ju lij skih Al pah. Še naj manj goz da je v Soških Ju lij skih Al pah, kjer bo kma lu do se gel mejo dveh tretjin. 30 Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di pre to kov rek v slo ven skih Al pah med le to ma 1961 in 2010 Preglednica14:SpreminjanjedeležagozdapoalpskihenotahSlovenijev obdobjuod1953do2017 (* pozemljiškemkatastru,**poevidencidejanskerabekmetijskihingozdnihzemljišč;Grafični…2017). del alpskega sveta 1953* 1979* 1999* 2017** % % % % Soške Ju lij ske Alpe 28,7 34,4 39,8 65,2 Sav ske Ju lij ske Alpe 51,1 54,5 57,0 71,6 Za hod ne Ka ra van ke 54,4 58,8 60,7 73,0 Vzhod ne Ka ra van ke 52,7 76,4 77,3 88,1 Kam niške Alpe 57,0 60,6 61,0 68,3 Sa vinj ske Alpe 48,9 64,3 64,4 77,9 alp ski svet skupaj 46,0 52,6 55,1 71,1 De lež gozd nih zem ljišč je zelo po mem ben tudi s hi dro loškega vi di ka, saj lah ko dre ve sa s pre stre - za njem pa da vin in trans pi ra ci jo bis tve no zmanjšajo ko ličino vode, ki do seže pod tal ni co ali po vršin ske vo do to ke. Pre stre za nje, ozi ro ma za drževa nje in izh la pe va nje vode iz dre ve snih krošenj, lah ko za drži od 6 do 93 % pa da vin (Smo lej 1988, 194), v ve ge ta cij ski dobi pa je v gozd na tih po kra ji nah tre ba upošte - va ti vpliv trans pi ra ci je za ra di ka te re se let ne iz gu be pa da vin ske vode gib lje jo od 200 do 300 mm (Smo lej 1988, 198). 6 Sklep Po gla vit na spoz na nja o spre mem bah iz bra nih hi dro loških in pod neb nih spre men ljivk v ob dob ju med le to ma 1961 in 2010 prib ližno sov pa da jo s predstav lje ni mi tren di dru gih av tor jev in jih lah ko str - ne mo ta ko le: • Tren di ab so lut nih mi ni mal nih let nih pre to kov v ob dob ju od 1961 do 2010 so pri de se tih alp skih rekah od dva naj stih izra zi to pa da joči. Trend na raz li ka je skrom na le na Savi Bo hinj ki in Soči, na vseh preo - sta lih vo do to kih pa pre se ga vsaj 15%. Ab so lut ni mi ni mal ni pre to ki so se zmanjšali za 0,09 do 1,85m3/s, v re la tiv nem smi slu pa be leži večina vo do to kov upad od 15 do 39 %. • Tren di pov prečnih sred njih let nih pre to kov v ob dob ju od 1961 do 2010 so na vseh dva naj stih alp - skih re kah pa da joči. Pre to ki so se zmanjšali za 0,39 do 4,33 m3/s, v re la tiv nem smi slu pa be leži večina vo do to kov upad od 15 do 25 %, manj kot 10 % le Tol min ka in Sa vi nja. • Tren di ab so lut nih mak si mal nih let nih pre to kov v ob dobju od 1961 do 2010 so na os mih alp skih rekah pa da joči, na šti rih re kah pa je trend na raščajoč. Med re ka mi z ne ga tiv nim tren dom so se pre to ki naj - bolj zmanjšali na Most ni ci (–57 %) in Kam niški Bi stri ci (–49 %), med re ka mi s po zi tiv nim tren dom pa so se pretoki naj bolj po večali na Tržiški Bi stri ci (31 %) in Soči (21 %). • Pov prečna let na tem pe ra tu ra zra ka je v ob dob ju od 1961 do 2010 na sed mih tem pe ra tur nih po stajah let no na ra sla od 0,030 do 0,038 °C, kar po me ni, da so se v pet de se tih le tih na teh po sta jah tem pe ra - tu re zvišale za 1,48–1,84°C. Ne ko li ko manjši tem pe ra tur ni dvig be leži le tem pe ra tur na po sta ja Kr va vec, kjer se je tem pe ra tu ra zvišala za 0,93 °C. • Let na ko ličina pa da vin se je v ob dob ju od 1961 do 2010 na de ve tih od dva naj stih alp skih pa da vin - skih po staj zmanjšala. Na pe tih po sta jah z naj večjim upa da njem se je ko ličina pa da vin v pov prečju let no zmanjšala od 4 do 9 mm, kar po me ni, da se je v zad nje ga pol sto let ja na ome nje nih po sta jah ko ličina pa da vin znižala za 185–465 mm ozi ro ma za 10–23 %. Naraščajoči trend let ne ko ličine pada - vin ima ta po sta ji Kre da ri ca in Soča. Pri obeh se je v pet de se tih le tih ko ličina pa da vin po večala za prib ližno 10 %. • Let no šte vi lo dni s pa da vi na mi nad 0,1 mm je v ob dob ju od 1961 do 2010 na šes tih pa da vin skih posta - ja na ra slo in na šes tih upad lo. Pri večini pa da vin skih po staj so ne ga tiv na ali po zi tiv na trend na od sto pa nja manjša in ne do se ga jo 10 %. Upa da nje je izra zi tejše le na po sta jah Pod pe ca (–13,3 %) in Šmart no pri Slo venj Grad cu (–11,6 %), na raščanje pa je naj večje na po sta jah Kam niška Bi stri ca (30,7 %), Ko priv - na (23,4 %) in Bo hinj ska Bi stri ca (16,7 %). • Šte vi lo dni s snežno ode jo se je v ob dob ju od 1961 do 2010 na enaj stih alp skih pa da vin skih po stajah od dva naj stih zmanjšalo za 23–50 dni ozi ro ma za 16–49 %. Edina iz je ma je vi so ko gor ska pa da vin - ska po sta ja na Kre da ri ci, kjer se je šte vi lo dni s snežno ode jo po večalo za 6 ozi ro ma za 2,2 %. • Pri mer ja va pre točnih režimov na te me lju po dat kov ne ga niza od 1981 do 2010 s pre točnimi režimi na te me lju po dat kov ne ga niza od 1961 do 1990 kaže, da po sta ja ta spom la dan ski (glav ni) in je sen - ski (dru got ni) pre točni višek vse bolj ize načena, da po sta ja ta zim ski (glav ni) in po let ni (dru got ni) pre točni nižek vse bolj izra zi ta ter da po se bej močno na raščajo de cem br ske vode, kar kaže na »za - mu ja nje« zime. • Več kot se dem de se tin po vršja slo ven ske ga alp ske ga sve ta pre kri va gozd, ki s pre stre za njem pa davin in trans pi ra ci jo bis tve no zmanjšuje ko ličino vode, ki do seže pod tal ni co in po vršin ske vo do to ke. 31 Geografski vestnik 89-2, 2017 Razprave Zahvala:Raziskavajebilaizvedenav okvirutemeljnegaraziskovalnegaprojekta»Prožnostalpskih pokrajinz vidikanaravnihnesreč«(J6-6853)inraziskovalnegaprograma»GeografijaSlovenije«(P6-0101), kijufinanciraJavnaagencijazaraziskovalnodejavnostRepublikeSlovenije. 7 Viri in li te ra tu ra Ar hiv hi dro loških po dat kov. Agen ci ja Re pub li ke Slo ve ni je za oko lje. Ljub lja na, 2017. Med mrežje: http://vode.arso.gov.si/hi dar hiv/; http://www.arso.gov.si/vode/po dat ki/ar hiv/hi dro lo ski_ar hiv.html (21. 4. 2017). Ar hiv me teo ro loških po dat kov. Agencija Re pub li ke Slo ve ni je za oko lje. Ljub lja na, 2017. Med mrežje: http://me teo.arso.gov.si/ (21. 4. 2017). Ar nell, N. W., Go sling, S. N. 2013: The im pacts of cli ma te chan ge on ri ver flow re gi mes at the glo bal sca le. Jour nal of Hydro logy 486. DOI: https://doi.org/10.1016/j.jhydrol.2013.02.010 Bat, M., Uhan, J. 2004: Vode. Na ra va Slo ve ni je. Ljub lja na. Be zak, N., Brilly, M., Šraj, M. 2016: Flood fre quency analy ses, sta ti sti cal trends and sea so na lity analy ses of disc har ge data: a case study of the Li ti ja sta tion on the Sava Ri ver. Jour nal of Flood Risk Ma na - ge ment 9-2. DOI: https://doi.org/10.1111/jfr3.12118 Bir san, M.-V., Mol nar, P., Bur lan do, P., Pfaund ler, M. 2005: Streamf low trends in Swit zer land. Jour nal of Hydro logy 314. DOI: https://doi.org/10.1016/j.jhydrol.2005.06.008 Bocc hio la, D. 2014: Long term (1921–2011) hydro lo gi cal re gi me of Al pi ne catch ments in Nort hern Italy. Ad van ces in Wa ter Re sour ces 70. DOI: https://doi.org/10.1016/j.adv wa tres.2014.04.017 Bor mann, H. 2010: Ru noff re gi me chan ges in Ger man ri vers due to cli ma te chan ge. Erd kun de 64-3. DOI: https://doi.org/10.3112/erd kun de.2010.03.04 Cli ma te Chan ge Post: Slo ve nia. Med mrežje: https://www.cli ma tec han ge post.com/slo ve nia/cli ma te-chan ge/ (8. 8. 2017). Čan je vec, I., Oreši ć, D. 2018: Chan ges in disc har ge re gi mes of ri vers in Croa tia. Acta geo grap hi ca Slo - ve ni ca 58-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.2004 De Luis, M., Čufar, K., Saz, M. A., Lon ga res, L. A., Ce glar, A., Kaj fež-Bo ga taj, L. 2014: Trends in sea so nal pre ci pi ta tion and tem pe ra tu re in Slo ve nia du ring 1951–2007. Re gio nal En vi ron men tal Chan ge 14-5. DOI: https://doi.org/10.1007/s10113-012-0365-7 Do li nar, M. (ur.) 2010: Spre men lji vost pod neb ja v Slo ve ni ji. Ljub lja na. Do li nar, M., Ver tačnik, G. 2010: Spre men lji vost tem pe ra tur nih in pa da vin skih raz mer v Slo ve ni ji. Okolje se spre mi nja: Pod neb na spre men lji vost Slo ve ni je in njen vpliv na vod no oko lje. Ljub lja na. Fran tar, P. 2005: Pre točni režimi slo ven skih rek in nji ho va spre men lji vost. Ujma 19. Fran tar, P., Hr va tin, M. 2005: Pre točni režimi v Slo ve ni ji med le to ma 1971 in 2000. Geo graf ski vestnik 77-2. Fran tar, P., Ko bold, M., Ula ga, F. 2008: Trend pre to kov. Vod na bi lan ca Slo ve ni je 1971–2000. Ljub ljana. Ga bro vec, M., Hr va tin, M., Ko mac, B., Or tar, J., Pavšek, M., To po le, M., Tri glav Čeka da, M., Zorn, M. 2014: Tri glav ski le de nik. Geo gra fi ja Slo ve ni je 30. Ljub lja na. Go ler, R. A., Frey, S., For ma yer, H., Holz mann, H. 2016: Inf luen ce of cli ma te chan ge on ri ver disc harge in Au stria. Me teo ro lo gisc he Zeitsc hrift 25-5. DOI: https://doi.org/10.1127/metz/2016/0562 Gra fični po dat ki RABA za celo Slo ve ni jo. Mi ni strs tvo za kme tijs tvo, goz dars tvo in pre hra no. Ljub ljana, 2017. Med mrežje: http://rkg.gov.si/GERK/ (21. 2. 2017). Hr va tin, M. 1998: Pre točni režimi v Slo ve ni ji. Geo graf ski zbor nik 38. Hr va tin, M., Zorn, M. 2017: Tren di tem pe ra tur in pa da vin ter tren di pre to kov rek v Idrij skem hri bovju. Geo graf ski vest nik 89-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV89101 Janža, M. 2013: Im pact as ses sment of pro jec ted cli ma te chan ge on the hydro lo gi cal re gi me in the SE Alps, Up per Soča Ri ver ba sin, Slo ve nia. Na tu ral Ha zards 67-3. DOI: https://doi.org/10.1007/ s11069-011-9892-7 32 Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di pre to kov rek v slo ven skih Al pah med le to ma 1961 in 2010 Kaj fež-Bo ga taj, L. 2006: Pod neb ne spre mem be in na cio nal na var nost. Ujma 20. Kaj fež-Bo ga taj, L., Po gačar, T., Ce glar, A., Čre pinšek, Z. 2010: Spre mem be agro-kli mat skih spre menljivk v Slo ve ni ji v zad njih de set let jih. Acta agri cul tu rae Slo ve ni ca 95-1. Ko bold, M. 2007: Vpliv podneb nih spre memb na pre to ke slo ven skih rek. 18. Mišičev vo dar ski dan. Maribor. Ko bold, M., Do li nar, M., Fran tar, P. 2012: Spre mem be vod ne ga režima za ra di pod neb nih spre memb in dru gih an tro po ge nih vpli vov. 1. kon gres o vo dah Slo ve ni je. Ljub lja na. Ko vačič, G. 2016: Tren di pre to kov rek ja dran ske ga po vod ja v Slo ve ni ji brez Po sočja. Geo graf ski vest - nik 88-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV88201 Ko vačič, G., Ko le ga, N., Brečko Gru bar, V. 2016: Vpliv pod neb nih spre memb na ko ličine vode in popla - ve mor ja v slo ven ski Is tri. Geo graf ski vest nik 88-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV88101 Kra ner Šume njak, T., Šuštar, V. 2011: Pa ra me trični in ne pa ra me trični pri sto pi za od kri va nje tren da v časovnih vr stah. Acta agri cul tu rae Slo ve ni ca 97-3. Ma kor, S. 2016: Tren di spre mi njanja pre to kov rek v Slo ve nij. Di plom sko delo, Fa kul te ta za grad be ništvo in geo de zi jo Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Med mrežje 1: http://en.il ma tie teen lai tos.fi/ma ke sens (24. 7. 2017). Mi loševi ć, D. D., Savi ć, S. M., Stan kov, U., Žiber na, I., Pan te li ć, M. M., Do li naj, D., Leščešen, I. 2017: Ma xi mum tem pe ra tu res over Slo ve nia and their re la tions hip with at mosp he ric cir cu la tion pat terns. Geo gra fie 122-1. Mi loševi ć, D. D., Savi ć, S. M., Žiber na, I. 2013: Analy sis of the cli ma te chan ge in Slo ve nia: fluc tua tions of me teo ro lo gi cal pa ra me ters for the pe riod 1961–2011 (Part I). Gla snik Srp skog geo graf skog društva 93-1. DOI: https://doi.org/10.2298/GSGD1301001M Ogrin, D. 1996: Pod neb ni tipi v Slo ve ni ji. Geo graf ski vest nik 68. Ogrin, D. 2003: Spre mi nja nje tem pe ra tu re zra ka in pa da vin po let nih časih v Ljub lja ni in Tr stu v ob - dob ju 1851–2002. Dela 20. Ogrin, D. 2014: Ten den ce spre mi nja nja pod neb ja po 2. sve tov ni voj ni na ju govz ho du kra sa. Dela 41. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.41.4.81-100 Per ko, D. 1998: The re giona li za tion of Slo ve nia. Geo graf ski zbor nik 38. Per ko, D., Klad nik, D. 1998: Nova re gio na li za ci ja Slo ve ni je. Slo ve ni ja po kra ji ne in ljud je. Ljub lja na. Pe tek, F. 2005: Spre mem be rabe tal v slo ven skem alp skem sve tu. Geo gra fi ja Slo ve ni je 11. Ljub lja na. Sal mi, T., Määttä, A., Ant ti la, P., Ruo ho-Ai ro la, T., Am nell, T. 2002: De tec ting trends of an nual va lues of at mosp he ric pol lu tants by the Mann-Ken dall test and Sen’s slo pe es ti ma tes – the Ex cel tem plate ap pli ca tion MAKESENS. Pub li ca tions on Air Qua lity No. 31. Hel sin ki. Smo lej, I. 1988: Gozd na hi dro lo gi ja. Ljub lja na. Sušnik, A. (ur.) 2004: Spre mem be pod neb ja in kme tijs tvo v Slo ve ni ji. Ljub lja na. Šraj, M., Me nih, M., Bez jak, N. 2016: Cli ma te va ria bi lity im pact as ses sment on the flood risk in Slovenia. Physi cal Geography 37-1. DOI: https://doi.org/10.1080/02723646.2016.1155389 Tren berth, K. E., Jo nes, P. D., Am be nje, P., Bo ja riu, R., Ea ster ling, D., Klein Tank, A. Par ker, D. Ra himzadeh, F., Ren wick, J. A., Ru sti cuc ci, M., So den, B., Zhai, P. 2007: Ob ser va tions: Surface and at mosp he ric cli ma te chan ge. Cli ma te Chan ge 2007: The Physi cal Scien ce Ba sis. Con tri bu tion of Wor king Group I to the Fourth As ses sment Re port of the In ter go vern men tal Pa nel on Cli ma te Chan ge. Cambrid ge. Med mrežje: https://www.ipcc.ch/pub li ca tions_and_data/ar4/wg1/en/ch3s3-es.html (24. 7. 2017). Uhan, J. 2007: Tren di ve li kih in ma lih pre to kov rek v Slo ve nji. Ujma 21. Ula ga, F. 2002: Tren di spre mi nja nja pre to kov slo ven skih rek. Dela 18. Ula ga, F., Ko bold, M., Fran tar, P. 2008a: Trends of ri ver disc harges in Slo ve nia. IOP Con fe ren ce Se ries: Earth and En vi ron men tal Scien ce 4-1. DOI: https://doi.org/10.1088/1755-1307/4/1/012030 Ula ga, F., Ko bold, M., Fran tar, P. 2008b: Ana li za časov nih spre memb vod nih ko ličin slo ven skih rek. 19. Mišičev vo dar ski dan. Ma ri bor. 33 Geografski vestnik 89-2, 2017 Razprave Ver tačnik, G., Do li nar, M., Ber ta la nič, R., Klančar, M., Dvoršek, D., Nad bath, M. 2015: En semb le ho - mo ge ni za tion of Slo ve nian monthly air tem pe ra tu re se ries. In ter na tio nal Jour nal Cli ma to logy 35-13. DOI: https://doi.org/10.1002/joc.4265 Zam pie ri, M., Scoc ci mar ro, E., Gual di, S., Na var ra, A. 2015: Ob ser ved shift to wards ear lier spring disc - har ge in the main Al pi ne ri vers. Scien ce of the To tal En vi ron ment 503-504. DOI: https://doi.org/ 10.1016/j.sci to tenv.2014.06.036 Žiber na, I. 2011: Pod neb ne spre mem be v Slo ve ni ji. Po dra vi na 10-20. 8 Sum mary: Ri ver disc har ge trends in Slo ve nian Alps bet ween 1961 and 2010 (tran sla ted by DEKS d. o. o.) The main fin dings on chan ges in se lec ted hydro lo gi cal and cli ma te va riab les bet ween 1961 and 2010 can be sum ma ri zed as fol lows: • The 1961–2010 ab so lu te mi ni mum an nual disc har ge trends are fal ling di stinctly on ten out of twel - ve Al pi ne ri vers. The trend dif fe ren ce is small only on the Sava Bo hinj ka and Soča ri vers, whe reas on all ot her rivers it ex ceeds at least 15%. The ab so lu te mi ni mum disc har ges de crea sed by 0.09 to 1.85 m³/s, but in the re la ti ve sen se the ma jo rity of wa ter cour ses ex pe rien ced a de crea se of 15 to 39%. • The 1961–2010 ave ra ge mean an nual disc har ge trends are fal ling on all twel ve Al pi ne ri vers. Dis - char ges de crea sed by 0.39 to 4.33 m3/s, but in the re la ti ve sen se the ma jo rity of wa ter cour ses ex pe rien ced a de crea se of 15 to 25%; a de crea se of less than 10% was only re cor ded for the Tol min ka and Sa vi nja ri vers. • The 1961–2010 ab so lu te ma xi mum an nual disc har ge trends are fal ling on eight Al pi ne ri vers and are in crea sing on four. Among the ri vers with a ne ga ti ve trend, the disc har ge de crea sed the most on the Most ni ca (−57%) and Kam niška Bi stri ca (−49%), and, among the ri vers with a po si ti ve trend, the disc har ge in crea sed the most on the Tržiška Bi stri ca (31%) and Soča (21%). • The 1961–2010 ave ra ge an nual air tem pe ra tu re in crea sed from 0.030 to 0.038 °C per year at se ven tem pe ra tu re sta tions, which means that tem pe ra tu res the re in crea sed by 1.48 to 1.84 °C in fifty years. A slightly smal ler in crea se in tem pe ra tu re was only es tab lis hed at the Mount Kr va vec tem pe ra tu re sta tion, whe re the tem pe ra tu re in crea sed by 0.93 °C. • The 1961–2010 an nual pre ci pi ta tion de crea sed at nine out of twel ve Al pi ne pre ci pi ta tion sta tions. At the five sta tions that sho wed the lar gest de crea se, the ave ra ge an nual pre ci pi ta tion decrea sed by 4 to 9 mm per year, which means that over the last half cen tury pre ci pi ta tion has de crea sed by 185 to 465 mm, or 10 to 23%, at the se sta tions. The Mount Kre da ri ca and Soča sta tions show an in crea - sing an nual pre ci pi ta tion trend: at both of them, pre ci pi ta tion has in crea sed by ap pro xi ma tely 10% over the past fifty years. • The 1961–2010 an nual num ber of days with pre ci pi ta tion over 0.1 mm in crea sed at six pre ci pi ta - tion sta tions and de crea sed at six. At the ma jo rity of sta tions, ne ga ti ve or po si ti ve trend de via tions are smal ler and do not reach 10%. Stron ger de crea ses were only ob ser ved at the Pod pe ca (−13.3%) and Šmart no pri Slo venj Grad cu (−11.6%) sta tions, and the grea test in crea ses were es tab lis hed at the Kam niška Bi stri ca (30.7%), Ko priv na (23.4%), and Bo hinj ska Bi stri ca (16.7%) sta tions. • The 1961–2010 num ber of days with snow co ver de crea sed by 23 to 50 days, or 16 to 49%, at ele ven Al pi ne pre ci pi ta tion sta tions out of twel ve. The only ex cep tion was the high-moun tain sta tion on Mount Kre da ri ca, whe re the num ber of days with snow co ver in crea sed by 6 days, or 2.2%. • A com pa ri son of the disc har ge re gi me ba sed on the 1981–2010 data se ries and the disc har ge re gi - me ba sed on the 1961–1990 data se ries shows that the spring (pri mary) and fall (se con dary) disc har ge ma xi mums are be co ming in crea singly si mi lar, that the win ter (pri mary) and sum mer (se con dary) disc har ge mi ni mums are be co ming in crea singly more di stinct, and that the De cem ber rise in disc - har ge is es pe cially strong, in di ca ting a »late« win ter. 34 Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di pre to kov rek v slo ven skih Al pah med le to ma 1961 in 2010 • More than 70% of the Slo ve nian Al pi ne lands ca pe is co ve red by fo rest, which through in ter cep tion and trans pi ra tion sig ni fi cantly re du ces the vo lu me of wa ter that reac hes the ground wa ter and sur - fa ce wa ter cour ses. 35 Geografski vestnik 89-2, 2017 Razprave