Državni zbor. Na Dunaju, 7. decembra. Cesarjeva zahvala. Za6etkom seje dne 6. decembra se je prebralo pisrno presvitlega cesarja na zborni6nega predsednika dr. Fuchsa, v katerem se vladar zahvaljuje za udanostno izjavo, ki jo je zbornica sklenila v izvenredni seji dne 25. novembra. Finan6ni minister dr. Kaizl je obširno utemeljeval državni proračun za 1. 1898. Potrebovalo se bo 760,286.793 gld. Dohodki so prora6unjeni na 760,754.834, preostalo bo 468.041 gld. Stroški, kakor tudi dokodki so bili v letu 1898 za celih 37 miljonov manjSi. Državni dohodki bodo 1. 1899. višji iz direktnih davkov za 4 miljone, in indirektnih za 12 milijonov, od železnic za 8 miljonov. Ostalo svoto 10 miljonov vzame miaister iz preostankov iz 1. 1897, ki znašajo nad 30 miljonov gld. Minister napoveduje, da želi vlada odpraviti ali znatno olajšati mitnice na državnih cestah, 6asnikarski kolek in pristojbine pri izro6itvi kmetskih posestev v druge roke. Okoli 36 miljonov gld. se bo vporabilo za odpla6ilo državnega dolga. Jako obširno je razlagal, koliko bo nesel nov osebni dohodninski davek. Vsi dohodki, ki so podvrženi terau davku, so se cenili na 1156 miljonov gld. Povprek pride na vsakega temu davku podvrženega 1625 gld. letnih dohodkov, in povprek bi vpla6al vsak gld. 31*25. Vseh pla6ilcev je 1,861.854 glav, to je 7-29 procentov vsega prebivalstva in ves dohodninski davek bo znaSal 22'2 miljon. gld. in ves letni dohodek teh oseb je 113 tnilj. gld. 77-8 Letnih dohodkov zavživa oseb 600—700 gl. 700—800 „ 800—900 „ 900—1000 „ 1000-1200 „ 1200—1400 „ 1400—1800 „ 1800—2200 „ 2200—2600 „ 2600-3600 „ 3600-4600 „ 4600—6000 •„ Od 6000— „ Kako 176.244 103.000 67.000 57 57.000 54 73.000 81 54.000 60 61.000 97 34.000 67 22.000 52 28.000 87 12.000 52 9.000 49 18.000 311 Poslanec Schlesinger vpraša: visoko pa gre od 6000 g!d. navzgor?" Minister: nOd 6000 gld. do brezkonca in kraia. (Smeh). Grez 100.000 gld. letnega dohodka zavživa 255 oseb. Zanimivo je tudi, kar je minister povedal o sladkorju, koliko se ga namre6 prideluje na leto, oziroma, koliko se ga je obda6ilo vsako leto. Od 1. 1889 do 1.1894 se ga je na leto obda6ilo povprek 2,311.000 meterskih centov, 1. 1897 pa 2,816.000. Hranilnice (brez posojilnic) so imele 1. 1886: 1054 miljonov gld. hranilnih vlog, 1. 1897 pa se je svota zvišala na 1717 milj. gld. Davek od piva je znašal leta 1877: 194 milj. gld. 1. 1887: 22-7 milj. gld., 1.1897: pa že 36-4 miljon. gld. Dohodek od tabaka je znaSal leta 1894: 86 miljonov gld., 1. 1899 pa je ta dohodek nastavljen na nekaj 6rez 100 miljonov goldinariev. Minister je potem povedal, da so delavska zavarovanja proti nezgodam od 1. 1890—97 znašala 44 miljonov gld, proti boleznim 118 milj. gld. Obljubil je minister, da ho6e vlada po vsej mo6i podpirati zadruge raznih vrst, ki zbirajo v eeloto gospodarske mo6i in povspešujejo samozavest. Pristaviti ho6emo, da zahteva nau6no ministerstvo 3000 gld. za ustanove slovenskim dijakom na pravoslovskih iu modroslovskih u6iliš6ih. Na Dunaju, 9. decembra. Graške nemške narodnjake silno pe6e, da je vlada dala napraviti poselske bukvice za Slovenski Štajar tudi samo v slovenskem jeziku. Zahtevali so od ministerskega predsednika, naj odgovori, kako more to opravi6evati ? Thun je djal v današnji seji, da so na Spodnjem Štajarskem dobile ob6ine poselske knjižice v obeh deželnih jezikih. V katerera jeziku pa se naj knjižice oddajo pri županstvih poslom, o tem ne more vlada razsojevati, o tem imajo po krajevnih razmerah razsojevati ob6ine same. — Slovenski župani! Dajajte poslom edino le slovenske poselske knjižice. Veljale bodo povsod, 6e se tudi repen6ijo nemški purani. Silno zanimiv je bil odgovor grola Thuna na interpelacijo Spin6i6a in tovarišev, ki so se pritoževali nad tem, da politi6ne oblastnije v Primorju dopisujejo slovanskim ob6inam v italiianskem jeziku. Minister pove zbornici, da ie vlada izdala dne 5. novembra 1898 naro6ilo, naj upravne oblastnije dopisujejo raznim strankam v njihovem jeziku, da se izognejo vsem opravi6enim pritožbam. Toje jako važno. Naj pa tudi vse slovenske ob6ine dopisujejo oblastnijam samo le v slovenskem ieziku. Nemškim narodnjakom tudi ni bilo po volji, da je slovenska posojilnica v Št. Janžu na KoroSkem za6ela uradovati v slovenskem jeziku in v tem jeziku doposlala svoje izkaze trgovinski in obrtni zbornici v Gelovcu. Grof Thun je izjavil, da od tistih mal, ko je ta posojilnica sklenila, da bo uradovala v slovenskem jeziku, raoraio vse oblastnije sprejemati njene dopise v slovenskem jeziku. Obravnavala se je potem postava zastran zboljšanja pla6 za državne uslužbence. Razgovor se pa ni kon6al §e v tej seji. Ob koncu seje predlaga poslanec Wachnianyn, naj se na dnevni red prihodnje seje deneta postavi, kateri.je predložila vlada v zadnji in današnji seji, namre6 da se pogodba z Ogrsko podaljSa za šest mesecev, in nai se vladi dovoli, skozi tri mesece pobirati davke po na6inu, ki je zdaj veljaven. Tu se je pa vzdignil grozen upor od strani nemških narodnjakov, ki so izjavili, da ne pustijo obravnavati o nobenem vladnem predlogu, preden se ne odstranijo znane 6eške jezikovne naredbe. Vkliub ugovoru nemških narodnjakov je dal predsednik dr. Fuchs WaohnlanynoT predlog na glasovanie. Ko se je ve6ina zbornice izrekla za ta predlog, so prav pobalinsko zmerjali predsednika nemški narodnjaki, in v groznem kriku je predsednik sklenil sejo. Na Dunaju, 13. decembra. Obstrukcija oživljena. Na dnevnem redu današnje seje je stala obravnava za zboljšanje pla6 državnih uslužbencev. Ko so se prebrali razni dopisi, prošnje in interpelacije, in ko so ministri Thun, Wittek, Dipauli in Kaizl odgovorili na nekatera vprašanja, se vzdigne dr. Lemiž ter pravi: »Ministerski predsednik je odgovoril na neko interpelacijo Spin6i6a, da je ukazal oblastnijam, naj ob6ujejo s slovanskimi strankami v njihovem jeziku, na neko vprašanje poslanca Schoisswohla, da smeio županstva na Spodnjem Štajarskem izdajati poselske knjižice vslovenskem jezikuinnainterpelacijo Lemeža proti slovenskemu uradovanju posojilnlce v Št. Janžu na Koroškem, da sme ta posojilnica uradovati v slovenskem jeziku in v istem pošiljati svoje izkaze trgovinski zbornici v Celovcu. Predlagam toraj, naj se o tem odgovoru ministra za6ne obravnava in se nai o tem predlogu po imenih glasuje.« Ker je ta predlog podpiralo nad 50 poslancev izmed nemških narodnjakov in nemSkih naprednjakov, se je moralo glasovati po imenih in se je s tem za6el tratiti 6as, kakor se je to godilo v prete6enih zasedanjih. Nemški narodnjaki ho6ejo s takimi in enakimi predlogi zabraniti, da se ne bo v zbornici obravnavalo o vladnih predlogih zastran pogodbe z Ogrsko in zastran državnega prora6una za leto 1899. Predlog se je z 142 glasovi proti 84 glasom odklonil. Potem je priSel na vrsto prusak Schonerer, ki predlaga, naj se v zapisnik današnje seje dene njegov ugovor proti postopanju predsednika, ki no6e pripustiti, da bi se za6ela obravnava o zatožbi ministrov. Ob polu dveh še le se je za6el dnevni red z volitvijo poljedelskega odseka. Izmed Slovencev so izvoljeni v ta od- sek, ki šteje 48 udov: Berks, Poga6nik in Povše. Nato sta govorila dva Ievi6arja o postavi zastran zboljšanja pla6 državnim uslužbencem. Ob koncu seje (štrta ura pop.) predlaga predsednik, naj se danes vrši še ena seja zve6er ob 7. uri, da se rešijo predlogi zastran novih lokalnih železnic. Ceravno so Sehonerer in drugi levičarji temu ugovarjali, se je predlog sprejel in imeli bomo nocoj še eno sejo. Po tej dnevni seji pa ie zborovala »krš6anska slovanska narodna zveza«. Od vseh strani se je razodevala najve6a ogor6enost nasproti vladi, ki do zdaj še skoraj nobeni zahtevi naše zveze ni zadostila. Da, nekateri najnovejši dogodki v Ljubljani in Gorici celo kažejo, da vladni organi postopajo vedno bolj sovražno proti Slovencem. Kmalu se mora pokazati, jeli slovanska zveza §e ud desnice ali prestopi v opozicijo.