I AMERIŠKA IPi^ DOMOVINA f r AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY "AtfltfriOttt fytUXlt" NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI r N0 ki so se potikale v raznih pool-roomih. \ —Javne šole bodejo uporabili pri prihodnjih vdlitvah za volivne prostore. Na en precinkt bo prišlo samo 250 volivcev, tako da bo vsakdo svojo volivno dolžnost popolnoma nemoteno lahko opravil. — 45 oseb je bilo v sredo od-peljanih iz Clevelanda v zapore v Cantonu. Vsi so bili obsojeni od sodnika Westen-haverja radi prohibicije. Med njimi je bilo več Slovencev. — Deset minut je vzelo porotnike v sredo, da so obsodili tri roparje. Med porotniki je bilo 6 žensk. Ko so se porotniki umaknili v dvorano k posvetovanju, so se vsedli in vsak je zapisal na en listek, da glasuje za krivdo, in v desetih minutah so bili že obso j jeni od sodnika vsak na 6 let i ječe. — Avtomobilska industrija j se je precej zboljšala, in mno go clevelandskih tovaren na- j merava zopet najeti polno, število delavcev. Tako so se; izjavili poslovodje od Chan-j dler Motor Co. in Jordan Motor Car co. — Nov čehoslovaški poslanik v Zjed državah je Bernard Stepanik, ki se je v sredo predstavil predsedniku Sleparije, umori v zvezis prohibicijo i Washington, 6. jan. V poslanski zbornici je bil včeraj stavljen predlog, da se imenuje posebni kongresni od-' ' bor, ki ima pravico nemudo-• ma začeti preiskovati vso : prohibicijo, razmere ki vlada jo pod prohibicijo, kako se prohibicija spolnuje, kako se i alkohol izdeluje in prodaja. Kongresman Lester D. Volk, republikanec iz New Yorka je stavil tozadevni predlog, in se izjavil v predgovoru syojega predloga, da je "prohibicija postala narodni škan dal v Ameriki''. Take goljufije, nerednosti in celo zločini se uprizarjajo pod krinko prohibicije, da je nezadovolj stvo splošno. Objednem nameravajo prenesti spolnova-nje prohibicijskih postav od zakladnega oddelka v justi-čni oddelek. Predlog, kakor ga je stavil kongresman Volk namerava imenovati 9 Članov posebnega odbora, ki bodo preiskali vse prohibieijske j postave in njih izvrševanje.' Ta.predlog daje pravico odboru imeti seje tekom zborovanja kongresa, prisiliti vse uradnike, da pridejo na pričevanje in pokažejo svoje knjiga Razni kongresmani v kongresu so včeraj silovito 1 napadali prohibicijsko posta- ! | vo, katero se tako izvršuje časopisja. Nadalje se vtikajo v izvrševanje tc postave orga i nižajcije, ki so se vsilile v to, i da diktirajo zvezinim urad- ; nikom kako naj se prohibici-ja izvršuje. Vladni uradi, katerih dolžnost je, da se pro- I hibicija pravilno izpolnuje, i so bili obdolženi grafta, sle- ] pari je in celo umorov. Nobe- 1j ne prave prohibicije ni v A- i meriki, ker na skrivej se ti- i hotapi na vseh konceh, in ] vsa prohibicija je maska ne- j | umnosti in zahrbtnosti. Kon- s gresman Volk je pristaš mo-' < krih, toda jako zmeren in | spoštovan pri svojih kolegih. \ i i ' > ' - t i — Opazili smo, da je več ro-- jakom potekla naročnina, in j ker je eden izmed kolektor-I jev bolan, prosimo naročnike ;(da poravnajo zamujeno in , plačajo v našem uradu. De-i nar, ki ga plačate za časopis, je najmanjši izdatek ki ga • imate na leto, in ki vam pri-i nese največ koristi. Pazite, i da bo vaša naročnina točno > plačana in pomagajte tako da ► j časopis napreduje vam v za-■ dovoljnost. — Dne 17. jan. obhaja eden naših najstarejših naročnikov, Mr. Anton Jančar svojo petdesetletnico. Jančarjeva družina stanuje sedaj na 15706 Parkgrove. Naj se pri družijo drugim častitkam tudi naše! — Nekatere kompanije so zopet začele sprejemati delavce nazaj na delo. The Steel Car Co. v Nottinghamu je vzela na delo 600 delavcev, normalno število. Tudi N. Y. Central železnica je sprejela nekaj ljudi nazaj, dasi v njenih delavnicah v Gollinwoo-j du dela komaj polovica ljudi < kot normalno. j — Svojo nevesto je okradel Mike Zorton, 241-5 Tremont j ave. malo prej predno jo je poročil. Odnesel ji je $800. ; Policija iga je aretirala, j — Predsednik družbe cestne železnice, John J. Stanley je sam sebi odtrgal plačo, kakor je bila odtrgana plača tudi vsem drugim. — Pismo ima pri nas Franc Šepec in Frank Je^ko. ■ de.., i — Rojaki v Collinwoodu, pa tudi iz Clevelanda bodejo imeli v nedeljo, 9. jan. izvan-redno prilikb obiskati lepo , predstavo " Naskok'' ali "Voj na in Ljubezen'', ki jo prire-; -ii prvič na našem odru društvo Lilija, odsek Slov. Doma v Collinwoodu. Igra na skrajno zanimiv način opisuje razna dejanja tekom svetovne vojne kakor so se vršila na rusko - avstrijski fronti. Ker se enaka i^ra še ni pojavila dosedaj na naših slovenskih odrih, se občinstvo ulju-dno opozarja na to predsflH vo, ki se vrši v nedeljo ob 7.30 v dvorani Slovenskega Doma v Collinwoodu. — Policijski sodnik Stevens postaja od dneva do dne va strožji. V torek je stal pred njim Hrvat Julij Jenda,h iz 2003 St. Clair ave. obtožen da je prodajal žganje. Sod- i nik ga je obsodil na $2000 ka- 1 zni, poleg tega je pa odredil, i da mora nemudoma zapreti ! svoje prostore. Peter Kruson Grk, iz 45 BoKvar Rd. ki je dovolil v svojem nestavrantu, j da so igrali gostje karte, je < bil kaznovan na $700 kazni ] in restavrant mora zapreti. "ŠpilavciM so dobili vsak po } E5.00 kazni. 45 postopačev, ^ atere je policija polovila po < cestnih vogalih je bilo kazno- i vanih po $50 vsak in 30 dni 1 i zapora. Nathan Weiss, ki je ij bil obtožen, daje prodal ukra 'i den avtomobil, je bil stavljen < po $5000 varščine. \\ — Pismo ima pri nas Frank f I Kosmerl in John Puzelj. j i — Pismo ima pfi nas Ivan Lovše. 1 jNove prohibieijske postave v Ohio. Columbus, Ohio, 6. jan. Prohibicijonistična stranka države Ohio, ki popolnoma kontrolira državo Ohio, posebno pa državno zbornico, [ namerava narediti pritisk na slednjo, da se sprejmejo nove postave, ki bodejo popolno-hia osigurale prohibicijo v dr žavi Ohio, obie< nem pa želi stranka suhih us variti kakin 12 mastno plačaiih služb za svoje najbolj goreče pristaše. Ker imajo suhi na svoji strani dvetretirijiko večino poslancev v drzawii zbornici, je brez vprašanji, da bodejo te postave sprejele. Vsi poslanci so republikanci, raz-ven enega, ki jfe demokrat. Upeljali bodo ufad prohibi-cijskega komisarja z letno plačo $6000 ter 11 njegovih namestnikov zjletno plačo $3500. Poleg tegabodejo spre jeli nove doloČBe k Crabbe postavi, ki se ožvajo na bolj strogo spolnovaije prohibicije v državi Ohipo. Postava I bo narejena tako£|nbMHy I ne bo moglo o n« ali jo sprejme tf postave, kater$!S peljati državhja to sezono predmestja lufl mesti. PostavH volivni strojiji kaznuje avtoijH kazni in do |fl fmWeWrSvi Svojega^vtoifiS' bila. Postava, ki poviša porotnikom plačo oa $2 na $3 na dan. Postava, da se licen-zira kiropraktorje. — $5006 nagrade dobi oseba, ki pozve kje se nahajajo morilci C. Slya in G. K. Fannerja, ki sta bila ustreljena od banditov dan pred novim letom, ko sta peljala denar za delavce v tovarni. Nagrada se je nabrala od pri- i jateljev ustreljenih. Tudi dr- < zava bo razpisala $500 nagra- I de... , i Un < A l/i 11 f /vllin«tiy\Arl«i Cleveland centrum - roparjev, morilcev i. a V Clevelandu bodejo sedaj a pričeli z veliko preiskavo >- kdo je odgovoren, da se zgo-), di v našem mestu toliko umo-a rov in roparskih napadov, e Zanimivo je pri tem gledati >- na javne uradnike, kako s pr-r stom kažejo eden na druge-li ga. Pri lovu na roparje in mo ti rilce ter pri njih sodbi imajo a opraviti trije organi: Polici-i- ja, p rose ku tor ji in f^pdniki. ji Policija mora roparje loviti, o Policijski načelnik se je izja-i, vil, da je njegovo moštvo naj o bolje, da polovi številne ro- - parje, toda sodniki jim daje- - jo. tako majhne kazni, da se nihre ne boji. in navadno - vsak ropar, ki je enkrat izpu- 0 ščen iz ječe, se zopet poda na 1 stara grešna pota. Sodniki 0 se pa izgovarjajo zopet, da e jim prosekutorji, to je, javni b tožilci, ne prinesejo dovolj j dokazov in materijala, da bi - Frankfurter. Preiskala bode-\ ta natančno poslovanje poli- - cijskega oddelka, sodnij, u- ' rada, kjer se plačujejo varšči : ne, odbore, ki dajejo pomilo- \ . sčenje. Preiskali bodo zakaj ; > se ne sme v Clevelandu niko- \ . gar aretirati izmed gambler- 1 ■ jev, ne da bi se v City Hall 1 prej dovolilo. Zakaj je Cle- i veland zatočišče vseh kriml- I . nalcev, katere so pognali iz ; ■ drugih mest. Zakaj se nosil- t ■ cem orožja prisodijo tako i ■ lahke kazni? Zakaj se toliko j morilcev in zločincev pomilo- i , sti takoj v prvih letih, ko so t i dospeli v zapor? Izmed 2081 < • mladih fantov, ki so bili po- \ \ slani v Mansfield Reforma- 1 i tory, jih je 286 zopet se poj a- 1 vilo med zločinci takoj, ko so i jih spustili iz zaporov. Ome- t njena dva profesorja imata s naloge vse to preiskati iri na- \ svetovati spremembe pri poli f ciji in sodniji. Za svoje delo ( dobi vsak po $5000. Če bo j kaj pomagaio? I ---0- t — John Novogroder, ki sta- t nuje na 1173 E. Boulevard, f i je v sredo plačal na Wood- c land banki svoj mortgage na i hišo, ki je znašal $7000. Ko 1 je dobil mortgage na hišo, je i založil pri banki za $10.000 t Liberty Bondov, katere mu t je banka v sredo nazaj izro- d j čila. Ko se je peljal s temi Li- d berty bondi domov, sta sko- k čila na njegov avtomobil dva t lopova, ki sta mu odpela suk-1 g njo in potegnila ven Liberty I s bonde in jih odnesla. Vse se v je tako hitro zgodilo, da si z Novogroder ni mogel poma-!gati. C OGRSKA KRALJEVA t KRONA. h London, 6. jan. Kot se po- k roča iz Berlina nameravajo E v najkrajšem času ponuditi U ogrsko kraljevo krono bivše- v mu avstrijskemu cesarju z Karlu. Iz Dunaja se poroča, • da ima Kari že pripravljeno n tozadevno proklamacijo na S ogrski narod. Kakor hitro v pride Kari na prestol bo baje p proglasil združenje Ogrske j< j in Avstrije. n — Pismo ima pri nas Louis d Potočnik. k i Ali inajo naseljen-r ci odprto pol sem? Washington, 6. jan. Ali bo I sprejeta postava, ki prepove-► duje naseljevanje v Zjed. rtr-• žavah za prihodnje leto, je njnogo odvisno od tega, kak-šno poročilo odda senatni odbor za/naspljevanje v seaatu zgoda| prihodnji teden.'Ta teden zaslišuje senat razne zastopnike tujezemskih orga nizacij, ki so večinoma-vsi zoper to? da bi se naseljevanje v Zjed. države omejilo. Ti zastopniki so trdili, da je ogromna večina naseljencev najboljši materijal za amerikanizacijo, in da bi se narodom sveta zgodila velika Jcri vica, če bi se jim zapria vra- j ta Zjed. držav. Prečitale so se brzojavke iz jugozapadnih držav, v katerih se zahteva, da se pripusti v Zjed. države farmarske delavce iz Meksi-| ke. Ameriških poljskih pridelkov nikakor ne bo ,mogo-| če spraviti pod streho, ako se plače jim lahko'plačajo, tem b6lj jih lahko izkoriščajo. Toda senat brez poslanske zbornice ne more sam ničesar ukreniti, in poslanska zbornica je z veliko večino glasovala za izključitev nase Ijencev. 5 . > ;i ■ * ■ —■ V sredo ponoči je dospe- • lo v Cleveland truplo James : Žnidaršiča, prvega sloven- • skega vojaka v ameriški ar- > maai iz Clevelanda, katere- > ga je dohitela smrt na4boj-nem polju v Franciji. Pogreb [ > se vrši z vsemi vojaškimi častmi v soboto ob 10. uri z ju ■ traj iz hiše starišev, vagal Norwood Rd. in Bonna ave. Kdor izmed dosluženih vojakov želi kaj podrobnega zvedeti o pogrebu, je prošen, da se oglasi pri Mr. Frank Mer-var, 1361 E. 55th St. ali pa pri Frank Lausche, 6121 St. Clair ave. Pokojni Žnidaršič je padel na francoski fronti 3. avgusta 1918, star je bil tedaj 23 let. V armado je bil poklican 19. sept, 1917, in kmalu potem poslan v Francijo. Njegovi stariši, Ignac in Mary Žnidaršič žive na i 1204 Norwobd Rd. Ranjki zapuSča tudi eno sestro Viktorijo, omoženo Smrekar ter brate Franka, Louisa in Rudolfa ter Georga. V Clevelan du je bil uslužben pri posti, kjer so ga radi marljivosti in točnosti jako radi imeli. Naj! ga rojaki ohranijo v dragem spominu kot junaka, ki je vzel s pogumom v roke meč : za pravico in svobodo. < — V državni kazilnici v Columbus, O. je umrl v eetr- ] tek Frank Turk, ki je dobil : lansko leto dosmrtno ječo, < ker je ustrelil svojo soprogo. « Družina Oražen je preskrbela. da se pripelje truplo v Cle i veland potom pogrebnega ' zavoda A. Grdina. — Peter Schmitt, znani last nik restavranta na Lake j i Shore bulevard, katerega je i vodil 18 let, se je umaknil v j i privatno življenje. Pravi, da | \ je tekom svojega obstanka | j na dotičnem prostoru prire- * dil svojim gostom 74.000 ko-11 košjih kosil. 3 Boljseviki se pripravlja jo na vojno Pariz. 6. jan. Ruska boljše viška vlada se pripravlja na novo vojno za spomlad, kot se poroča sem. To pot nameravajo udreti boljseviki v Rumunijo in Galicijo. Kot i posledfca tega zna nastati no I va evropska vojna, v katero : bo zapletenih mnogo narcli 1 dov. Poročila iz Rusije riii- ; nan ja jo, da Lenine sic^r ni zadovoljen z nadaljmmi vojaškimi operacijami, toda : proti njemu so drugi vodite* I ji boljševikov, ki šolani zmage nad generalom wran-glom ter hočejo na vsak način, da Rusija nadaljuje kla-(nje. Ogromno zbiranje Žet na j besarabski meji naznanja da namerava Rusija udariti nad Rumu n sko, ki je dobila , od mirovne konference Be-sarabijo, kjer se pridela naj-I več žita. To provinco bi Ru-: sija rtida dobila za sebe, da pomaga so slednji napacfcrtu od boljševikov. j » ,. i — Plačajte svoj račun za plin v našem uradu t*koj. zadnji čas je samo de pon- - deljka, 10. jan. db 12 ufe } opoldne, ko zaključimo, racu- - ne in ne sprejmemo poten), - nobenega računa več. Uraid - je odprt tudi v nedeljo do£f6l- ) [ — Žensko društvo Maka-i bejk v Collinwoodu priredi v i nedeljo 9. jan. 4bu4. tiri po-i poldne v Kuncičfevi dvorani . veselico z jako veselim in ob - širnim programom. Ženske ■ se dobro pripravljajo, da pre-i skrbe vsem gostom najboljšo zabavo. Rojaki so utjudno i vabljeni. : ■ Kako živijo boljševiki V češkem listu Duch ča-I sa*' piše urednik Beneš na I naslov '*8odruga Ljeirina" ! glede komunističnega komi-i sarja Rudnianskega nastopno: "V času, ko ste vi, sodrug Ljenin, živeli kot proletarec, ko je ljudstvo moril glad, se je kupovalo pri Rudnian-skem na Suharencu dnevno 16 jajec, eno po 150 rubljev, goveje meso, funt 1500 mb-Fjev, zajčje meso, funt 1500 rubljev, maslo, funt 2200 rubljev. Rudnianski, vodja boljševikov, je izdal dnevno za svoj dom do 20.000 rub^ ljev. Likerji in vino, določeno za bolnike, je bilo pri njem doma po sovjetskem dekretu. Njegova žena pase kljub delovni obveznosti lenobo, in je že tako debela, da komaj hodi, spi do enajstih, popoldne se pa vozi v avromobilu." To je življenje po boljševiskih načelih. VEČ BANKEROTOV. New York, 6. jan. Leta 1920 je mnogo več kompanij j in podjetij propadlo v Ameri-! ki kakor pa leta 1919. Leta 1920 je vsega skupaj moralo ■ zapreti svoja vrata 8.881 podjetij, ki so zgubila $295. Uk 805, dočim je v letu 1919 pro-j padlo le 6.451 podjetij* kiao zgubila $113.291.237. 'AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) J_ MAMO C M I M At Za Ameriko - • • • $4 00 Za Cleveland po pošti - $6.00 Za Evropo $5.50 j Posamezna številka - - - 3e Vw pisma, d opiti ta denar aa| m p«*ll|« ss "Amerllka DomoWne" Hit St g*if Af» N. B. Ornim, Ohit ' Tel. Cmy. Prtaofn 1« IAMBS DKBEVEC, Publishtr_ LOUIS J. PIMC, Edit* * ISSUBB MONDAY, WBBNISDAY AND PRIDAT Read by 25.030 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Mnrtisiig rates on reqaest American in spirit Foreign in language only latent m NuaNiMi metier January 5th I9O0, at tlie peat office «>' fH.aliat Ohit naieMhe Aot ef Mareb 3r4,'l«7». ^_ ' No; 2. Fri Jan. 7th 1921 Več luči. Ko mineva dan in se dela mrak, postane človek patetičen. Mirno se poslavlja dan od nas, dokler ne počiva v naročju narave — pozdravljen za zavesami temo po tisoč poljubih zlatih zvezd In ko solnce zahaja za gore, ko se poslavlja od nas, tedaj hodijo ljudje trudni domov, upehani od dela, vendar s pqgumom, ki ga dobivajo od višjih sil. Neprestano se nam pripoveduje, da se moramo boriti in boriti, naprej in naprej, da je pravi namen naše eksistence ne samo, da se preživimo, ampak da — živimo. Dii, smo pravični in prijazni, da znamo oprostiti in odpustiti, da verujemo, da se znamo ravnati v nesrečah, vse to jc del naše živ-Ijenske naloge. Pravkakor nas dan vsak da.i zapusti, prav tako je prišlo staro leto in reklo: Trtidno sem, želim si počitka. Toda ko noč zigine, stoji pred nami Novo leto! Začeti moramo zopet znova. Naučili smo se marsikaj v življenju. Marsikdaj smo se opotekli, in poznajo se brazgotine na obrazu, l^amor smo padli. Toda ljubezen zaceli najbolj globoke rane ter rodi krasne in dišeče cvetlice v tej dolini obupa, v kateri se tolikokrat nahajamo kot zgubljeni. Vstanite in korakajte naprej proti boljšim, srečnejšim dnevpm! • a e Neki policist v Bridgeport, Ct. je opazil roparja, ki je pravkar zapustil banko iz katere je odnesel $50.000. Hladnokrvno je potegnil policist revolver in ustrelil bandit* na mestu. To je edini pravi način, da se družba reši te sodrge. A ko bi policist roparja aretiral, bi se morala vršiti sodba. Do sodbe bi roparja spustili na prosto pod varščino. Medtem bi ropar kradel naprej,, dokler ga zopet ne bi dobili. Koneč-no je sojen. Država ima s sodbo tisoče stroškov. Dobi 5 do 10 let, je spuščen in krade zopet naprej. Tako pa je dotični policist z enim samim pokom naredil vsem neumnostim konec. 1 »ji * a Toda, če hočemo biti popolnoma pravični napram cle- veiandski policiji, moramo priznati, da pride vselej na lice ropa in umora par minut pozneje, ko so roparji in morilci nanesli pete. ' „ a a a MLe po/fcislite,M se je izjavil neki kongresman v kongre su, "premogarji dobivajo ravno toliko zaslužka na leto kot dobivamo mi kongresmani plače!" Hm, če pogledamo relativna vrednost kongresmanov in premogarjev napram člo-veškf družbi, tedaj moramo priznati, da so premogarji sa- uramenskd slabo plačani. e • e ■ _____ Nas bi bilo sram, da živimo v Clevelandu, ako ne bi Citali v chicaških in newyorških listih, da imajo tudi tam svoje roparje in druge bandite. Da nismo sami v trplenju, nam je v tolažbo. e a e » DoK s kraljem, živela republika, je bilo geslo Mr. Et-bin Kristana, dočim je stanoval in užival gostoljubje v republiki Ameriki. Ko je pa dospel domov, v kraljevino Srba, Hrvata in Slovenaca, pa se je dal izvoliti za poslanca kraljeve narodne skupščine, in 12. decembra 1920 je Mr. Etbin Kristan slovesno prisegel kralju zvestobo. Postava namreč zahteva, da mora vsak novo izvoljeni poslanec priseči kralju zvestobo in udanost, sicer ne more biti poslanec. Potem l*o pa "Proletarec'' zopet pisal o švigašvagai jih in značajih! Pometajte, pometajte pred lastnim pragom! e e e • V Jugoslaviji imajo ustavo, ki pravi, da če 400 narodnih poslancev naredi kako koristno postavo za narod, ki pa kralju ne ugaja, sme kralj vse poslance pognati domov iz parlamenta. Ako pa kralj naredi kako postavo, ki je škodljiva za narod, mora ves narod molčati, sicer jc vsak, ki kaj blckne, zaprt. Kralj je nedotakljiv. Narod, ki trpi tako ustavo, je vreden palice. e e e Leta 1920 je bilo v Clevelandu aretiranih 26.743 oseb, ali povprečno vsak 24 človek v mestu je bil aretiran. Eik> leto prej, ko ni bilo še prohibicije, in se je javno točilo, je bilo 7000 manj aretiranih. Leta 1919 je bilo 262 roparskih napadov; v mestu, leta 1920 pa 317. Letu 1919 je policija po-lovila 172 roparjev, leta 1920 pa samo 112. To so krasni uspehi "prave zmernosti'*. Naše državljane prosimo, da to * preštudirajo in pri prihodnjih volitvah glasujejo za ječo, kjer bo prostora za 20.000 hinavcev prohibicije, ki niso dru-zega kot pobeljeni grobovi. Na zunaj kričijo proč s pijačo, doma pa pijejo ono, kar zaplenijo pri svojem bližnjem. e e e Država Ohio .fe dobila novega governerja, Harry L. Davisa. Državna postavodaja se je izjavila, da bo naredila £Ovqrnerja strogo odgovornega, da se točno izpolnjujejo vse postave prohibicije. Kot znano je Harry L. Davis do-brovoljec, ki strastno rad pije. Kako more mačka stražiti klobaso, je uganjka, katere ne moremo rešiti. ENI UBIJAJO DRUGE. - .Bučarin, izdajatelj Moskovske Pravde in za Leninom prvi velikan boljševizma, piše v svojem Hstu, da se največji- sovražniki boljševizma ne nahajajo v Varšavi, ali Parizu ali na Krimu, pač pa na Kazanu. Bučarin pravi, da se je tam zarotilo osem sto tisoč ljudi,' da zrušijo Leninovo kolektiv no oligarhijo in da uničijo Lenina. Dva dni potem, ko je Bučarin spisal ' svoj članek so začeli anarhisti z bombnimi napadi v bližini Petrogra-Ja, a dva dni prej so ubili Holubovskega, šefa boljsevi-ške vlade v Kalubi. Bučarin pravi, da se oni del izobraženih in inteligentnih Rusov, (ki ni še ubit) jako veseli po-kreta teh anarhis., ker so oni mnenja, da revolucija mora prenehati, potem ko je šla skozi vse stopnje in prenode, Potem pa pride doba zmerno sti in miru za Rusijo. Bučarin pravi, da je v Rusiji veliko več anarhistov kot »pa boljševikov, kajti dočim se šteje uradno 634.000 boljševikov, pa znaša število a-narhistov 850.000. In časopisje anarhistov se neprestano razširja. Leta 1911 so imeli eno samo glasilo, "Golos Truda", (Glas Dela), toda izdajatelja tega lista, ameri-kanskega Rusa Novickya, so kitajski kuliji lansko leto u-bili. Danes pa imajo devet velikih listv, med drugimi "Spark", ki izhaja za informacijo ostali Evropi v angleškem jeziku, in katerega list*^ urednik je Alisajeb, ki je bil svoje čase dolgo navadni delavec na dokih v Hoboke-nu. Duhovni vodja anarhi-stv je finski Kusta Lehtima-ki, ki je smrtni sovražnik svo jega brata Konrada. Ta zadnji je desna roka Zinojeva, predsednika petrogradskega sovjeta, a Kusta pripravlja vse atentate proti boljševi-kom. Angleška izdaja "Spar-ka" v vsaki svoji številki piše z veliko mržnjo napram Amerikancem, proti ameriškim ustanovam, in svetuje, da je treba vse voditelje ameriške industrije' pobiti. Glavna aktivna roka ruskega anarhizma je Vasili Yogo-roff, komaj 23 let stari mladič, poznan krvnik, ki bi imel največje veselje pomakati svoje roke v Človeško kri. Njemu se že do danes pripisuje, da je ubil najmanj 70 ljudi. Tekom svoje burne ka-rijere je bil Yogoroff že vse, kar more revolucionarni element postati, bil je revolucionarni socijalist, socialdemokrat, boljševik, poveljnik "zelenih čet*\ in konečno "črni anarhist". On je organi ziral anarhistično bando pod imenom "moclri meč", kateri je oh vodja. Že ko je bil dvanajst let star, so ga poslali v železi u v Sibirijo, ker je streljal na livonskega guvernerja. Že v enem mesecu je pobegnil, ko je z neko malo pilo fca nohte prežagal okove svojih verig. "Modri meč ' .je organiziran, da ubije Lenina, Trocki-ja, Zinovjeva in druge bolj-ševiške potentate, toda skušnje so pokazale, da se te gospode še težje doseže kakor pa se je doseglo bivšega carja. Večja množica oboroženih krvnikov obdaja boljševiške oblastnike, kot je kdaj obdajala ruskega carja. Yogoroff je letos izkuhal tri načrte, kako pobiti boliševiške magnate, in izjavil se je, da če se mu to posreči, da se zruši Soljševjški sistem v Rusiji. Najprvo bi se moral ubiti Le nin, Trocki, Krostinsky, Zi-novjev, Rykoff in Bučarin. Toda Irena Comodieffr 18 let staro dekle, je izdalo ves načrt anarhistov. Zato ji je Lenine plačal en milijon rul>-ljev ter jo poslal na stražo v Harkov. Toda na potovanju se je pristašem "Modrega meča" posrečilo dobiti jo v svoje roke ter jo na grozen način razmesariti. Po drugem načrtu 1»i se imela ubiti Lenine in Bučarin na dan prvega maja, pa tudi ta načrt je bil odkrit. Tretjikrat so vrgli bombo na Lenina v Moskvi, toda zopet brez uspeha. Seveda so boljševiki z zasačenimi anarhisti prav na kratko naredili. Do pretekle zime je bila Moskva glavni stan anarhistov, toda boljševiški glavarji so jih kmalu popolnoma iztrebili iz Moskve. Iz Moskve so se preselili v Kazan, kjer nadalje delujejo, da iz trebijo boljševiško vlado. Tako so v resnici krasne prilike v Rusiji. Kako se godi revnemu narodu pri tem ubijanju in kaosu — to je nemogoče povedati. ■ - —«»---- Izgred v Gorjah. V Porovi gostilni v Gorjah je bila veselica gasilcev. Ob tej priliki tle Sodia Simon povzročil pre-nir in ie mahal z nožem okoli sebe. Ko so ga spravili iz go- Nov način socialnega boja. Zagrebški natakarji so zadnji čas zahtevali povišanje plač, kar jim pa delodajalci niso hoteli priznati. Delavske organizacije so nato sklenile podpreti natakarske zahteve na ta-le način: Vsak večer zasedejo delavci restavracije bare in kavarne, naroče črno kavo ali samo vodo in obsede pri tem ves' večer. Po'djetniki izgube na ta način ogromne vsote. Udali se pa delodajalci kljub temu dosedaj še niso. Krivica za krivico. Belgrad 22. novembra. Po našem diplomatskem porazu v Rapal-lu in neuspehu pri razdelitvi podonavskih monitorjev, od katerihf so nam " ostali samo štirje, prihaja sedaj na vrsto tudi vprašanje razdelitve železniškega parka. Odsek med narodne reparacijske komisi je, ki ima svoj sedež na Dunaju, bo te dni reševal to vpra sanje. Na podlagi saintger-mainske mirovne pogodbe &e mora železniški park bivše avstroogrske monarhije razdeliti po proporčnem ključu med države, ki so nastale na ozemlju bivše avstro - ogrske monarhije. Z ozirom na to, da so- ' I . . stilne, je potbil 4 šipe in se zopet vrnil z odprtim nožem v gostilno ih napadel Andreja Hudovemika in Martina Pora, katefemu je prerezal suknjič. Ko je Sodja zamahnil drugič z nožem proti Poru, je ta zagrabil pokalično steklenico, s katero je Sodja dvakrat udaril po glavi. Sodja, kateremu je prišla v možgane kri, se je odpeljal v ljubljansko bolnišnico. Požar v Lukovici. Dne 23. novembra tega leta proti 15. uri izbruhnil požar v leseni, s slamo kriti koči Valentina Demšarja v Lukavici št. 21 in jo je popolnoma vpepelil. Požar se je razširil tudi na zraven stoječo leseno, s slamo krito kočo št. 20, katere lastnik je tudi Valentin Demšar, od te koče je pa pogorela samo streha in strop, drugi deli koče so se pa rešili. Lastnik biva kot trgovec v Vele-njah, škode mu je povzročil 1 požar 30.000 kron. v koči je stanoval delavec Franc Šte-fulja, kateremu je uničil po- 1 žar pohištvo, obleko, kuhinj- ' sko posodo, nekaj orodja, ži- ' veža in precej drv in mu povzročil okolL40.000 kron škode. Lukovška požarna bram-ba je bila precej na licu me- < sta in je zabranila, da se nista < vneli hiši Jakoba Kotnika in j Ane šušter. i V vojašnici . Stonik: "Kanonir Mrkač, povej mi, zakaj ima država toliko vojakov?" Kanonir: "Gospod stotnik to sem že sam večkrat premišljeval." 2. Narednik: "Rekrut Kun-de, koliko je polovica od % ? Kiiiide nekaj časa premišlja, potem pa odpre usta in reče: "Natanko ne vem tega, pa veliko vem, da ni." 3. Korporal: "Čem^ima vojak ušesa ?'' Rekrut: " Da mu čaka ne zdrsne z glave!" 4. ' Korporal: "Rekrut Čuk, kaj^ gledaš vedno kvišku? Ali misliš, da je v nebesih prijetneje nego pri vojakih? 5. Narednik: :'Enoletni prostovoljec Komar! Vi imate toliko pojma o polkovnih vajah kolikor kisla kumara 0 kvartanju! In pri vsem tem si še upate nositi naočnike!^____ Ikri 8w«tw Almanah m wt* MU Ja * < > ItM. D*UU «• pri «r«jMR telurja. N« < 1 , | Mm« nI«. ga n* 4«blt«, nam pUUt« ta ( , ^ prllatlta sa 2c pattna znamka. Varujte svoje otroke 1 p rad Tineralrjit Jočem zi makom kaliju • 1 ' I tam, da Imata v bill vedno i , [ SEVERA'S < ; Cough Balsam | (prala Sevarov Balzam aa nl)uta>. Pot-' I roil naglo odporno«, dala dihanje laCjo In ' 1 L naravno id prejorečl razvoj komplikacij. , ' V dveh merah, m In BOo. < > ! Navadni kašelj, !! ( ko poviroil retna bolečine, toda ^ | i SEVERA'S 11 . COLD AND GRIP TABLETS <» I (Severov! Tableti proti prehladu la fri pil I | ■o zanesljivi xa odporno« pri prehladu r I kratkem caan. odvijajo rasne poeledice In { I prepreCljo gripo all lnfluenoo. Po vieh I lekarna)*. Oma SOo. I I ISče gc stanovanje 2 do S sobe za dva novoporočenca. Naznani »e v uprav-niitvu tega lista. (3) Idčese Nefc KraL Kdor v« za njen naslov, je prošen, da naznani na Andrej Mikolič, 3222 Lakeside ave. Cleve-land^O. Doma je iz Stevč pri Skocjanu. (2) Naprodaj je pohištvo en mesec in pol staro za tri sobe, in tudi rent se dobi. Prilika za novoporocene. 113u Norwood Rd. zgoraj (2) ———ham^a— * Mi imamo vedno na razpolago vsako- jake hiše, za eno, dve ali več druiin, na tisti cesti kot si želite. Nič vas ne stane, ako jih greste ogledati. Oglasite pri nas A. F. LUCIČ, Real Estate. 1174 Addison Road. __ Soba ae odda v najem za 1 fanta. 5813 Prosser Ave. (4) " POZOR. Več Slovencev dobi dobro delo v gozdu, pri izdelovanju drv. Družine imajo prosto stanovanje, sami dobijo izvrstne bordengbose. Oglasite se takoj pri JOHN KNAUS, ki se nahaja pri Modicu, 6201 St. Clair Ave. (3) NAZNANILO. Vsem članom dr. sv, Cirila in Metoda. št. 18. SDZ. se naznanja, da se vršijo društvene seje po starem, to je vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 popoldne. Plačajte svoj mesečni ases-ment vsak mesec, in vpišite svoje prijatelje v društvo, kakor tudi otroke, Vsak naj bo prepričan, da je pri najboljši organizaciji, ko pristopi k Slovenski Dobrodelni Zvezi. Rudolf Cerkvenik, predsednik "JAVNA ZAHVALA! Slavonic Immigrant Rank 4J>0 West 23rd St. New York, N. Y. Cenjena gospoda:— Dne 27. novembra sem prejel pre-jemno potrdilo Vaše spoštovane Banke od Nikolaja Kukec, Trg Ozalj Hrvaška da je prejel znesek tisoč In o-sem kron katere sem po Vaši banki poslal in ko sem videl podpis Nikole Kukca in podpis, občinskega poglavarstva gospoda Franceta Juretiča sem se razveselil, ker sem videl da je celo poslano svoto prejel in hitim da se Vam zahvalim in vas prosim da v mojem imenu iznesete v javnost i da natisnete v Vaših listih da bodo rojaki po celi zemlji za to vedeli in se v denarnih stvareh samo Slavonic Immigrant Banka v New Yorku posluževati. Jaz bom pa z moje strani vsakem to povedal in Vas priporočil. Ostafem Vaš hvaležni Dunlo, Pa. 6. decembra 1920. FRANK KUKEC, tBox 375 Dunlo, Pa. ^J A VNA~Z AH V ALA: Slavonic Immigrant Bank 436 West 23rd St. New York, N. Y. Cenieni gospodje:— Kakor sem pričakoval, da ro moji doma prejeli poslani jim denar tako sem danes doiil od Vas prtfjemno potrdilo in pismo iz starega kraja da so ves denar prejeli. Kjer le dokazano da le hitra postrežba in točnost Slavonic Immigrant Banke n«reskosljiva zato Vam tu pošiljam ček od dvesto dolar-}ev katere izvolite poslati oo naročilu i kakor je napisano na "Nakaznici za j denarno poSiljatev". Upam da bom in ta krat tako izvrstno poslužtn, kakor »em bil dozdaj osta I jam s prijateljskim pozdravom Vaš Juro D. Zuzii, 6110 E. 8th St. Kansas City, Mo | CUNARD LINE | S. S. CARONIA ODPLOVE15. JANUARUA | ao.ooo TON vNEAPOU I j Cena 3. razredu Trst via Neapolj,... $10450 | In $5.00 vojnega davka. V vašem mestu jc Cunard Line zastopnik. Pojdite k njemu. "■; ,mi ■ - ■• ^ —..........................Spodaj podpisani sem bil že H sa ' ' ■ ^^^^^^ dalj časa bolan na /elodcu in se ■ sjilosno nisem počutil dobro. 1 Dr. Alb. Ivnik 1 ^ ¥ * - Jtf 6*°8 ST- C L AIR AVE. 1 W doktor kiropraktike g| t * Ji , lile je popolnoma ozdravil 8 svo- H » ^ » jo metodo zdravljenja in zato H || k i \-iy, ga na tem mestu j)rav toj)lo pri- fijl ** poročam v se in rojakom in roja- H J iai. mm himp t 10 CERKVE IZGUBI | B VES POMEN? I .Mani 0; Omjtnv 1 p^vm fe vftbjli, oaj icfa^oi |:pm priljubljenem listu i I lika Domovina ! i je o tej ali oni attari, e namenil napisati par | na pripombo lista E naivnost gradnje dni ea-e$... f da so cerkve zguv »s pomen in da so samo i forme...... noj namen, da bi s tem 'delavBkjm" liatom pravnost razpravlja zem in versko vpraša-ampak pripomnim toliko, da če noben iz-llovenskih naseljencev | (etandu, ki £0 o b#žič-faznikih napolnili eer-Clevelandu, ne bere ega časopisa, pa nima •nravnost niti 99 naroc-N#j bi priJel eden od | eŠtteljev'' delavskega nja samo pred cerkve mu tako smrdi iti), pa , dl ako so cerkve samo ! i forme. Vprašal bi jih aH so Slovenci, ako go- i > samo o fari sv. Vida, j • svojo Solo in cerkev Jnjega centa usamo ra- , met Stotisoče dolarjev bralo v ta namen — ali adi lepšega! otem pridejo ti "delav- . jatelji in vpijejo: Mi j O'vsakemu svoje..... ( n se pa pri vsaki prili- ] .tavajo v versko miši je , ojega bližnjega. Veno-"JjNfc bodimo složni in >' zidajmo Narodni ( /si bomo imeli enake d v njem.....to 6o le- "stvo, Če ne boš smel tvojega verskega preja. Kak Novem letu, da ne ! i ial na koledar. Na i t zrem naslov mojega ! | fega dobrotnika. M*s 1 tm boste popolnoma j j HM mene, to pa zato, < I bili preveč obloženi i " u 1 -0— IZ DOMOVINE. | Italijanska ladja Izobesila Jugoslovansko zastavo. SpUit 1* dec. Davi so se na praznik * zadinjenja okrasile z zastavami tudi razne ameriške in " italijanske ladje, ki se naha- rt častnem mestu izobesila na-k so zastavo in opoldne oddala ' 12 strelov. To je na občin-; sivo vplivalo globoko, ker je f to dokaz, da je Italija kon-! Čno priznala paše zedinjenje. I K sprejemu pri deželnem predsedniku sta prišla tudi poveljnik "Puglie" in enega ! ameriškega rušilca ter češko 1 $k»vaški konzuj, M Zločin V Ce%u. Dne 27. no-' vemhrji. ob 10. uri zjutraj so 1 iiašli Jurija Pfahuto, mehanika v Gaberjah št. 16, v nje- * tgovi spalni sobi (tik njegove [ [delavnice) težko ranjenega jna postelji ležati, ter je bil teti, kakor vsi, znaki na to ka-sšejo, tudi oropan. Plahuta, ki je dobil od dosedaj neznanega zločinca z kladivom dva smrtno - nevarna udarca na i glavo, leži še v polni nezavesti v Celjski bolnišnici. Kakor so toaadevne poizvedbe od policijskih organov ugoto vile, se je nahajal ob 6. uri in pol zvečer 26. novembra v Pla«hutovi delavnici neki vojak, 22 do 23 let star, srednje velikosti, suhega obraza, svi-tle polti, (blond) lase, ki je, ne da bi kaj govoril, čez nekaj minut iz delavnice izginil. Ker je tega vojaka neka priča videla, da se je nahajal brez vsakega posla v delavnici, je sum opravičen, da je ta vojal^ le -*a kratek čas izginil,-da se je pa zopet povrnil, ko se je priča od delavnice odstranila. Iz krvnih madežev, ki so se na licu mesta našli, je ugotovljeno, da je imel zločinec po izvršenem činu od krvi hudo umazane roke ter da si je pri tem tudi obleko s krvjo ponesnažil. Izključeno ni( da je zločinec morda v boju s težko ranjenim Plahuto na rokah ali dru gem delu telesa bil ranjen. Belgrad, 3. dec. Iz Djevde-lija poročajo, da je metana vojaška komisija, sestavljena I iz bolgarških in naših častni- ! kov, ki bi imela določiti po I neuillski pogodbi meje v ! Strumnici, ustavila svoje de- j lo, ker se bolgaraki častniki ; izgovarjajo, da je zapadel j sneg in da vsled prevelikega mraza ne morejo delati. j® ^KoSSf** ! "fcid^oftMKS^jprt" vas icam je , že znan. Sedaj se pat;tuk*j I nekaj podobnega vršju J6. Nov. bo^o tu vflUive ppsfep- , <*v y ^OWNlfvano fcinti-I tuanto. V naši fari stoji WP* ! dobro Slovenska Ljuwa t ^fšnica. Vendar nam ketffr ljudi s shodi komuuisn.in prodni socialisti. V n*daljo 14. nov. sta bila kar dvi ako* £a pred cerkvijo. Po pnri«a-Si je govoril komunist, katerega so poslušalci večkrat v zai četa. S posebno skrbno«!in »rdel« lemo rdravniške prcilpi-e ealogi imamo vse. kar je treh* v najbolisi lekarni. FARMA V NAJEM~ 90 a^ov, 2 koala, krava in kokoii. 80 sadnih dreves. Rent po nizki ceni.Edi* na prilika za Slovence. Pozve se pri IAKOB TISOVEC. 1308 Marquette Rd. blizu St. Clair Gospodar ▼ mestu samo par dni. (2) Odda se itorfca soba a kopalcem, aa - 1 ali 2 fanfa." 5920 Prosser-iv. (2) /■hHT 1 \ His DENAR '•^jm V CENTRALNO W EVROPO. Mi sedaj sprejem »m o denar, da $a pet-l|«me v sledeie dedek: PodT1^ Og^ka*' par^ (ehoHlovaika, Srbija Najnižje cene so pri nas. % Mi prodajamo tudi "Food drafts", s kate-v rimi se dobi iivei v centralni Evropi. Za to peNreibe ne računamo ničesar. — . ' _ J : . . _____________--L. ____ .* ■ ^ Zhc dlerelanb Cruet Company Podružnica V VaJi 40444M, VABILO! VABILO! —NA— Plesno Sgjjg ki jo priredi Žensko društvo Collinwood, Maccabee Jednote v nedeljo, 9. jan.'21. V KLNČKEV1 DVORANI. • ZAČETEK OB 4. POPOLDNE. Na programu je več aanimivih stvari, za stare in mlade bo dobro preskrbljeno, kakor tudi za lačne in žejne želodce, in tudi aa pleeaieljne noge. In še nekaj moramo povedati, da bodemo tudi ribice lovili, pa ne da bi se kdo jeail, če žabico ujame. Se dosti drugih stvari bo na programu, česar pa ae smemo povedati, pridite sami pogledat, saj poznate tiste vrle Collinwoodske Mkkabejke, da znajo vas dobro zabavati. Na vesdo svidenje in k obalni udeležba vas vabi Odbor. POLNA MIZA—— ____Pripravljal si jo s tem, da si boš zidal izdatno hranilno vlogo pri SLOVENSKEM STAVBINSKEM in PO-I SOJILNEM DRUŠTVU, ki plačuje obresti po a '' 5% |p5r Ml ki je zanesljivo podjetje. Denar je varno naložen ter se ga more dvigniti kadarkoli se ga rabi. ^ Slov. Starhinsko & Posojilno Društvo, 6313 St. Clair Avt~ MINERAL. INSTITUT UNIVERZE. Ljubljana. Od prof. Hinterlechnerja z ljubljanske univerze smo prejeli sledeče pismo: Kakor Vam je znano se je ustanovila v Ljubljani sloven ska univerza. Ta zavod pa nima danes §o nič svojega. Manjka nam najpotrebnejših učil. Zato bo treba vse šele kupiti. Kot profesor za mineralo-1 ' gijo in geologijo in kot šef tozadevnega univerzitetnega instituta se obračam zato do Vas s sledeeini prošnjami. 1. V severni Ameriki pa tudi sicer v Ameriki, imate celo vrsto iglasovitih rudnikov, v katerih kopljejo naravnost svetovno znane rude. Teh bi potriVbova^ ža ^yojo bodočo institutsko zbirko kot riba voda, ako naj se nau<*e spoznavati naši dijaki in bodoči inženerji svetovne razmere in če se naj oproste naših ma-lomestnih nazorov. Zato vljudno prosim, da mi blagovolite izprositi uradnim potom pri raznih ameriških rudokopih uzorce raznih rud, kakor tudi raznih drugin predmetov, kakor so na pr. fosilije, minerali sploh in jalove hribine, ki nastopajo poleg rud. Rudnine, in zlasti fosilije, ter kristali imajo lahko polj ubno naravno velikost; ko-si posameznih rud naj bi pa bili po možnosti nekako 10 cm dolgi in 12 cm široki ter 2-3 cm debeli. Pri redkih kosih (in kristalih) se na to ni treba nič ozirati. Pri vsakem kosu bi pa moral biti brezpo-gojno listič, ki pove od kje je kos iri kaj je dotična rudnina na pr. Bakrov kršeč, Zgornje jezero, Wisconsin, Michigan. Zlasti brez imena kiyja od kje Je ruda itcj. nima snov za univerzitetni institut nobene vrednosti Vsak komad bi mo , ral biti z lističem vestno v papir posebej zavit. 2. Kjer rude tudi tope, bi ■Š po en' kos rafinirane kovine! ? Že je več stadijev rafinade, tedaj od vsakega stadija po 1 komad. Če bi se obrnili ameriški rojaki do ondotnih inžener-jev v rudnikih, bi jim ti sigurno rade volje povedali podrobnosti, kakšne potrebe ima v teh ozirih še sicer univerzitetni poduk. $'3. S^tzen naravnih objektov bi rabili tu zelo ameriške geolqjUke karte, profile, opise lit slike ameriških rudarskih podjetij. Morda bi se dobile te stvari od podjetij zastonj. Ako se obračam stem do svojih ameriških rojakov, ne storim tega koraka nepremišljeno. Vi vsi ste prišli po sve tu in veste, da svet ni kak zel nik. Kdor ga hoče poznati, in to se mora zahtevati od vsakega inženerja, mora videti in spoznati malo več kot par domačih krajev, hribov, rudnikov itd. Ravno to spoznava nje naj pa goji in razširja slovenska univerza tudi med ljudstvom. Vse kar storite torej za njo, storite v zmislu onih izkušenj, ki ste si jih nabrali sami širom sveta onstran oceana. Ker se sklada torej Vaše splošno mišljenje brezdvomno s cilji, ki jih zasledujem, zato ponovim zgoraj izrečeno prošnjo ter upam, da mi jo neodrečete. Pri tem bi Vam bili v jasen izgled Čehi, ki so podpirali svoj čas na vseh koncih sveta ustanovitev češke tehnike v Brnu, če prav je bilo to tedaj prava igrača v primeru z organizacijo naši univerzi po-svetovni vojni — ! V Ljubljani, dne 4. dec. 1920. Prof. Hintcrlechner. predstojnik mineraloško pe-trografskega instituta univerze v Ljubljani. Opomba uredništva: Ali bi bili naši slovenski rudarji v Ameriki tako dobri in se odzvali temu lepemu klicu ter tako pomagali k kultur-nemu napredku svojega naroda? Vsa tozadevna pisma in zbirke naj se pošljejo na uredništvo "Ameriške Domo vine'*, 6119 St. Clair ave. Geveland, O. IMOVINA NOVIH PRISE LJENCEV. Amerika priznava, da so najbolj štedljivi Amerikanci oni, ki so prišli v to zemljo iz tujih dežel. Sedaj pa se je celo vgotovilo po številkah, izdanih iz Ellis Island, da sedaj prihajajoči priseljenci prinašajo s seboj v to zemljo veliko več gotovega denarja, kakor 1. 1914. Tekom minolega leta je 430.000 priseljencev prišlo v Združene Države skozi Ellis Island in prineslo s seboj vsega skupaj $32.950.000 v gotovini. To pomenja povprečen znesek za vsakega — moškega, žensko ali dete — od $76. Povprečen znesek v i. 1914 je bil $46. Dolžnost vsakega ameriškega državljana, posebno pa onih tujega rodu, je paziti na to, da ti novodošleci ne igubijo niti svoje nagnjeno^ iti k varčnosti niti svojega denarja. Tisočero pijavk preži na njih v vsaki luki. Prihajajo v to zemljo, kjer običaji, navade in kraji so jim tuji, in postanejo prav lahke žrtve onih, ki jih ropajo. Večinoma ti novodošleci nimajo nikakega varnega prostora kjer bi držali svoj denar. Ne poznavajo ameriških bank in bančnega siste- Gospa Cora Loparcerie od govarja, da za živo glavo ne bi hotela menjati z moškimi njena edina želja je, da postane še bolj popolna žena. Gospodična Roseraie, ki ja-ko občuduje hrabrost in boksanje, pravi da se samo zato rada spremenila v moškega, ker so slednji fizično mnogo močnejši. Poleg tega, pravi ona, je nam jako teško izjaviti ljubezen napram moškemu, aočim moški to lahko naredi, kadarkoli hoče. Gospodična Madeleine Car Iter sama sebi častita, ker je žena. Pravi, da ne bi bila moški raditega, ker potem na svojem snežnobelem vfratu ne bi mogla nositi niz dragocenih biserjev. Gospodična Cocea, članica gledališča "Bouffes - Parisien . da preveč ljubi ljudi, da bi postala moški. Pravi, da so žene dovolj svobodne, in da svoboda ženk je popolnoma odvisna od žensk samih. Medtem pa se je dobil neki francoski književnik in član francoske akademije, ki jc tudi poslal odgovor gori omenjenemu listu. To je g. Maurice Don-nay. Odgovoril je, da bi bil rad na svetu v drugem stolet ju kot je danes, toda če bi danes moral še enkrat živeti, tedaj bi bil raje ženska, kajti danes so žene, po njegovem mnenju, prave kraljice. G. Maurice Donney se je nekoliko zaletel. Pozabil je, da če bi bil žena, ne bi mogel biti Član francoske akademije. ! ŽENSKO A U MOŠKO? ! Pariški list "Sourire" je te dni priredil nenavadno zanimivo anketo. Poslal je najboljšim svojim naročnikom i vprašanje: "Ali bi ženske hotele, da postanejo moški? Gospodična Musidora je odgovorila, da bi drage volje spremenila spol, ako bi se dobil kak tretji. Pa pravi, da s človekom ne bi zamenjala, ker preveč dobro pozna ljudi. ! Gospodična Suzana Wurtz znana pariška plavačica, ki je pri plavanju vedno dobila prvo nagrado, se je izjavila, da prav nič ne zavida ljudem ; žene bolj uživajo in si znajo poiskati več zabave kot moški. In iz teh razlogov ona nikakor ne bi opustila svojega ženskega spola. Gospodična Mistinguett je pa na začudenje vse pariške razvajene javnosti odgovorila. , naj gre k Francetu Čer netovem, pa bo dobil tak gra-^ mofon in potem bo veliko f^tanj nesreč in prekucvanja po raznih grabnih. Toraj, ko smo prišli malo | ven iz mesta, sem pričel Lizo | Segetati. Liza je takoj vede-I la za kaj se gre, pa je začela ? kazati kaj da zna. Kmalu tijilto drveli kakih 72 milj, vse i ovinke smo vzeli samo na I dveh kolesih, če je bil poseb-go oster ovinek, smo ga napravili tudi samo z enim. V £ dolino se sploh nismo peljali, £*mpak smo kar preskočili iz MMga klanca na druzega. Ta-Sjfcrat bi bili videla Janeza in HTjima. Janez mi je takoj ob ■pil, da mi bo dajal groceri-pn mesec zastonj če vstalih Jim mi je paobljubil vse HKe v omarci in še pol soda a jtti zidu. Začela sta kričati, da imata doma družino, ženo in otroke, in Jim je še posebej naglašal, da mora poprej k....... ... slišal, da ji pravijo Chardon, O.) so se skrili hitro v vežo, ko so videli to hrabro četo še bolj hrabrih jajgrov. Neki far mar nas je vprašal če smo pn šli za celo zimo sem, ker imamo toliko zalogo živeža seboj pa sem jaz hitro prijel za cev pihalnika in jo pripravil tako kot se pri nas mlati, pa je bil farmar v hipu za pečjo v hiši. Dasi novinci, morali smo varovati neomžftleževano čast elevelandskih jogrov, ker sicer bi nas znali poklicati na odgovor pri prihodnji mesečni seji. Morda vam ni še zna no, toda priletelo mi je na u-šesa, da imajo cleveljftidski slovenski jogri svoje društvo Sobrov France je baje za vratarja, tajnika, predsednika in blagajnika in da imajo strašansko stroge pravita. Tam vodij6 njitančen zapisnik, kolikokrat kateri zajca s strelom samo oplasi, ker po njihovih pravilih je strogo pre povedano nedolžno* žival pla siti, ampak se ji mora z enim strelom pomagatj v boljše življenje. Kdor hoče k temu društvu pristopiti, mOra napraviti silno težko preskušnjo pri Sobrovem Francetu, ki je vrhovni« poglavar in diplomiran strelec in najboljši joger, ki natančno razloči zajca od psa in ni še nikdar ustrelil kake krave ali vsaj teleta, kadar je bil na jagi. Naletavalo j« tako lepo, kot bi se hotelo vreme usmiliti zajčkov in zamesti njihov sled, da bi tiste pol pasje noge, ki jo je koroški Slovenec na vrvi vlekel za sabo, dasi se je z vsemi štirimi otepala in branila, imela vsaj izgovor, ako ne bo nobenega zajca spodila iz gnjezda. Slednjič smo se prekoba- Pravijo, da bogatin pride težko v nebesa, da pa štorklja Se težje pride v hišo J>oga-tinovo, toda še težje je pre-gazila Liza to blato. No, pa smo prišli skozi in zopet na lepo cesto. Imeli bi biti že kmalu na mestu, prišli smo že do hiš male naselbine. Jim, ki je bil prevzel mesto kažipota, in ki je že po tej okolici svoj dolgčas naprodaj nosil. Do hišev kamor smo bili namenjeni, je bilo še kake pol milje, ko smo ^opet prišli do strašanskega blata. Tu st je Liza postavila po robu in ni hotela notri. Ni kazalo druzega, kot da sem jo zapeljal k nekemu farmarju. Izvlekli smo, svojo moril-no orožje ven, obuli vsak šte-bale z visokimi golenicami in potem smo si naprtili vsak svojo brašno na rame, pa smo jo udarili peš. Qtroci, ki so prodajali zijala na hišnih far marskih pragovih te slavne naselbine, ki jo leži pol v blatu, pol v luži (pozneje sem svoj revmatizem ozdraviti, prgdno kvita ta svet. Ko sem še dobil od njih zagotovil, da je moja Liza najboljša, kar jih premore clevelandska In lorainška slovenska naselbina, sem vstavil Lizo. Kakih 20 minut sem moral čakati, da sta Janez in Jim prišla k sapi, potem smo pa šli naprej. Od teh dveh vem, da bom imel< mir jaz in pa moja •LizaV)dfedaj naprej. Peljali smo se mimo palače Mike Udoviča, pa je bilo.vse tiho okrog hiše, najbrže se drži Mike posnemanja vrednega gesla, da se igre zvečer malo prej spat, se pa zjutraj malo dalj poleži. Jim je moral stegniti svoj jezik in je kričal tja proti hi$i: zaspanci, lenuhi in druge take stvari, pa se najbrže ni slišalo, ktt je pričelo tako mesti, da niti besede niso mogle prodreti skozi metež. Kmalu smo prišli do netla-kane ceste in Liza je šla do pest v blato. Jaz sem hitro zbral nekaj pripravnih kletvic, ki sem se jih ravno mogel v naglici spomniti in Jim je poklical za pričo ves generalni štab luciferjev in tudi one, second class peklenščke in jih prosil, da bi šli to blato kam v kraj spraviti. Vendar pomagati se m dalo, Liza, ki se je svetilt kakor d... v la-terni, je bila mahoma kakor naš Okički, kadar raznaSa liste, po collinwoodskih'prele pih cestah, tako-le, kadar je dva dni sneg, potem pa 9 dni dež. n____;j„ cali do cilja, do hiše rojaka Janeza Bende, ki je bil komaj pred par tedni prišel s vsvojo družino tu sem ter postal kmet. Ravno je nabijal obroče na neki Čeber, ko smo jo zavili okrog vogala. Tako se nas je ustrašil, ko nas je zagledal, da se je s kladivom j prav nemilo usekal po prstu. Mislil je, da so prišli kakšni ačni izletniki iz mesta, ki mu bodo ves mošt popili in vse suha reberca in ignjati pojedli. Mi pa smo začeli razkladati naše zaloge po mizi in po stoleh in po omarah, da je bila vsa hiša polna. Potem smo potegnili malo "špageM in nekaj prigriznili, pa sem vprašal Janeza Bendata, Če je kaj zajcev v teh kfajih. Janez je vzel fajfco iz ust, pa jo je pogruntal, da je on še malo časa tukaj, da pa je slišal praviti od sosedov da Je lansko leto nekaj dni pred Božičem en zaje tekel čes cesto in da je malo manjkalo, da ga niso ujeli. O jej, nič ne bo fantje, sem rekel. Janez Stacnarjev pa se je delal sila modrega in je rekel, da Je ta okolica kot ustvarjena za zajce in da jih mora biti tu okrog kot listja in trave in da on to ve, ker je poverbal ja grško kri po svojem očetu, ki so doli na Robu enkrat nekega zajca s kamenjem podili iz zelja. Potem sem pa dal besedo Janezu, sam pa sem se spravil nad vinček, ki ga je Janez seboj pricitral. Konečno smo se počeli pripravljati na boj s zajci. Šli smo ven in pričeli basati pl-havnike. Ko so devali moji' tovariši patrone v svoje kano-ne, sem se skril za hlev, ker sem hotel biti varen in siguren, da me ne bi kateri v svoji gorečnosti vzel na muho mesto zajca, pa se ni nič kaj taccgfa zgodilo. HrvaŠki gaz-da, ki je bil z nami, je po vsej sili hotel spraviti patro-no spredaj v cev ju bentil in l|ogmal ker patrona ni hotela notri. Ogledoval je pihav-nik od vseh strani, pa luknje so bile samo spredaj, tortf kam naj.potem dene patro-not Pa je vzel Jim njegovo puško, pritisnil na qeko zmet in pihavnik s£ je kar prelomil na dvoje. Potem mu ie Jim razložil vse potrebno in muzabiČil, da kadar ga bo prijelo za streljati, naj obrne puško tako, da bo imel kopito ob rami in ne pa konec cevi, ker je tako bolj pripravno. —- Potem sem pa jaz kot stai feldwebel, katero Šaržo mi je nakopala na glavo zadnjič enkrat naša preljuba Enakopravnost, vzel komando čez to četo. Najprej sem jih seg-nal na sto korakov eden od druzega (to pa radi moje o-sebne varnosti) in sli smo proti gozdu. Onkraj dvorišča smo morali čez fenc. -(Dalje prihodnjič.) Por fantov se vzame na atanovanje in hrano. Tople sobe in kopališče, električna luč. 5126 Superior Ave. (3) WW W-V w ^ w w -W tr- !! Slovenski plumber ji!!! milavec & bunowitz 1 co. 1043 E. 61. St. | . Izvršujemo vsa plumberska dela, napeljavo kopali&č, sinkov, stranišč | in drugo, napejjavo kanalov (sewer work). Vse delo je prvovrstno in ce- j ne so jako zmerne. , ■ (Jana , KrrJ»\ Slovenr, dobro laurjen v avojl 1 stroki, išče dela. Frank Račič, 1526 Hamilton Ave. (2) I Neveste in 1 družice, | .ki želijo biti li&Miioprem- ( ljene, imajo na razpolago dobro izveibino v tej 1 stroki, ter vas vsestransko ( zadovolji z delom. Izdelujem na roko pa j- I čolane, (šlajerje) Učno in ■ po vašem okusu. Cene zmerne. Pokličite po Bell Phone: I NOTTINGHAM 439-R, , ali pišite. TONICA GRDINA, ! 18115 NOTTINGHAM ROAD / NaJmodemeJli pogreba! savod i ▼ Clevelanda Frank ZAKRAJŠEK, j pofTebnik •mbalmer 1105 NORWOOD RD. | Princeton 1735 W Rosedale 4683 Avtomobil^ za krste, poroke, 8 pogrebi in druge prilike. SlINIIIIIIIUIIIIIIIIIIIllllMIllllllllllHlllU? Kadarkoli hočete, da m v valih hilah naredi plutnbarako dalo, se obr> nit« na avojega rojaka, ki vam narodi to v najboljšo zadovoljnoot. Stranišča, kopališča, sinke, itd. Pojdite k svojemu rojaku najpr-vo, prodno drugje vprašate. Najstarejli jugoslovanski plumber v Clevelandu. NICK DAVIDOVIM «620 ST. CLAIR AVENUB Cleveland, Ohio O. S. Princeton 1173 W Rosedale 1828 ,('—„ - ...i.,, i. ■ NE POZABITE! Kadar rabite dobro britev, škarje, jermen ali rezilne oprave, pridite v mojo trgovino, ker jaz kot bivši brivec poznam dobro te predmete. Vse blago pri nas kupljeno, popravljeno ali bru šeno, jamčimo. John Tomažic -t- 670 E. 152nd St Collinwood. * (m.f.) Pozor, Plumbfig! Brezplačne preiskave in 1 posvetovanja - ta teden! I ZaVedam ae, da Je v Clevelandu in bližnjih meaUh na stotine liudi, ki trpijo radi kake zastarele, nervozne ali komplicirane bolezni, ki potrebuj« painjo dobrega zdravnika. Ako pridete v moj urad U teden vaa bom natančno preiakal brezplačno in vam naravnost razodel, kaj vam Je. Ako vidim, da vam sploh ni mogoče več ozdraviti, ne bom aprejel vašega alučaja. Mnogo mojih bolnikov ie ozdravilo pri meni, dočim jim drugi zdravniki, katere bo obiskali, niso mogli ničeaar pomagati; v resnici ao poskusili vse načine zdravljenja predno ao priftli k meni. Že leta in leta zdravim akutne in zastarele bolezni moških in iensk. Ko me enkrat obiščete bodete takoj spoznali zakaj dobivam rezultate v dosledno kratkem času. Jaz odatranim resničen vzrok in nimptoni izginejo. Vsem bolnikom, ki prično z zdravljenjem ta teden bom računal mnogo manj, v resnici polovico manj, kot navadno. Pridite danes ter zadovoljite sami sebe. Jaz Specijaliziram v zdravljenju novih ia za-stardlih bolezni kot ao: krvni, koini, ali nervozni neredi, želodčne, črevne in ledvične nadloge, tudi revmatizem, bolečine v križu ali sklepih, glavobol, zabasanost, vrtoglavost, izpahki in katarih v nosu, glavi in grlu. Moje najboljše priporočilo so moji nekdanji bolniki, ki pošiljajo k meni druge z vsakim dnevom. Bolnikom zunaj mesta, ae da iočno pozornost* tako da se lahko vrnejo isU dan. Ne zdravi se nikogar p is menim potom. Prinesite ta oglas, kadar pridete. REZULTATI ŠTEJEJO I ZDRAVLJENJE Z ELEKTRIKO in DIREKTNO VBRIZGAVANJE SOKR-VICE, VAKCINOV in BAKTERINOV, KATEREGA SE POSLUŽUJEM, VAM JAMČIJO USPEH. POSVETUJTE SE Z MENOJ ŠE DANES. NE ODLAŠAJTE ŠE NADALJE. URADNE URE: fX ^17 IVI C Al V OB NEDELJAH: od 9. zj. do s. zv. ur. NLli LAL I 0d I0- d- d0 2- P°P- Vzhodno zraven Bond Clothing, drugo nadstropje Vpadno zraven Star gledališča, 647 Euclid Ave. republic bldg. Cleveland, Ohio j Premisl te dobro, komu boste vročili denar I za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listke f- ' S* Farma ae daiT najem s vaeai poljakim orodjem, ki spada farmi, krave, konji, 90 akrov dobre zemlje. 18 milj od Clevelanda v Painesviile. Podrobnosti pri Meh in Piki, 6120 St. Clair av.<3) Naprodaj Je pvctrijaki vos v dobcei stanju. Pozve se na 1003 E. 61 St. (3) PRAŠIČI NAPRODAJ. Naznanjam vsem, ki bi radi imeli pitane prašiče, da so Jih sedaj lahko dobi najboljše po nizkih cenah. JIM ROBICH, E. GoldarSC Euclid, Ohio 1 (WF II) Tisoška kronika Dr. Ivan Tavčar. Tako sva se razgovarjala, dokler nisva bila zopet na Visokem, kjer je oče Polikarp rad vzel V vednost Jeremije Wulffinga odgovor. Tudi nočem zamolcati, da se mi je tisto noč sanjalo o Margareti, njegovi hčeri. V. Bog obrača po svoje dogod ke tega sveta in le tisto se zgodi, kar hoče vsemogočna njegova volja! Približal se je dan sv. Ahaca in oee se je pripravljal, da mi izroči svoj imetek. V teh dneh je govoril z mano več kakor navadno ter mi dajal nauke za prihodnjost. Navo-j dila mi je dajal za gospodar-1 stvo iii za kupčijo z vinom, posebno če prodajam, naj se branim domačega denarja, ker je dosti manj vreden kot denar nemške veljave. Ali najboljši je denar beneške veijave! Hujskanja proti gra ščini naj ne poslušam, in če bi prišel'kdaj tisti "vojvod'' Jernač Schiffrer, pokažem naj mu vrata, kajti pravde. J ki jih vodi ta vojvod za kmete, neso samo denar iz hiše, < prineso pa ničesar! Koliko sladkega vina so pravdarji že izvozili v Gradec, 9 gospodje so vino izpili, škof pa je prav do dobil, kar je moral parne- ; ten Človek že naprej vedeti! — Tako in enako me je oče učil; Bog pa je potem vse j drugače obrnil. Ml Uf,l>V,V VW...... Ko sva se bila vrnila iz Davč in ko je ,ob priliki Lu-kcž pripovedoval o ciganu, ki se je zanimal za železm zaboj na Visokem, ie poslušal oče prav vestno in z zobmi jcf parkrat zaškripal. Ci-ganovo zanimanje mu ni hotelo iz glave in kot dober voj-ščak je vse odredil, da bi ga sovražnik ne iznenadil z nepričakovanim napadom. Pri sprednjih in zadnjih vratih smo napravili nove, močne zapahe. Oče je zapustil klet ter se preselil a svojim zabojem v gorenjo hišo. Z Luke-žem fcva morala istotako v gorenjo hišo in vsako noč smo imeli pri rokah nabito mušketo in nabite pištole. Spodaj so spale ženske, v hle vu volar in pastir, dasl nismo pričakovali, da bi kdo udri k živini ali drobnici. Ta zadnja itak ni imela posebne-cene, tako da nismo šteli, če je bilo par glav več ali manj pri hiši. Zase nisem ničesar hudef-ga pričakoval, ker se že dolgo ni čulo o kakem razbojni-štvu. Tudi s pogorja ni dospe la nikaka novica. Zatorej sem bil prepričan, da so očetove skrbi pretirane in preve like. Ali nekaj dni pred sv. Ahacem po polunoči nas je prebudil šum pred hišo. Nekaj jih je letalo okrog poslopja, nekaj pa tolklo na sprednja vrata " ter zahtevalo, da naj Polikarp izroči svojo vojno kaso, če noče, da s silo ne vlomijo v hišo. Vsi smo vstali, še ženske v pritličjurTe so klicale ljudi na pomoč in hrup so uganjale, da se je gotovo čulo do Loga. Oče je pri hitel k nam z golim mečem v roki. Lukeža .je.postavii k oknu, da hi varoval hlev in zadnja vrata. Jaz in Jurij sva morala k sprednjim oknom, da ni bil brez varstva glavni vhod. Razbojniki so se nekaj časa še podajali, a pogajanja niso dosegla ničesar, ker bi bil hišni gospodar raje izgubil svoje življenje, nego so odpovedal /.dežnemu zaboju in denarju v njem. Razkačil se je do pen. ko je volarček iz hh va vpil, da so udrli v ov-čjak, ki" ni bil trdno zaklenjen! In res so privlekli iz njega dva najlepša ovna ter ju odgnali v gozdove, ki leže okrog Sv. Sobote. Na sprednja vrata so nekaj časa razbijali, pa niso ničesar opravili, ker so bila z ' žele- zom okovana. Lotili so se potem zadnjih vrat, ki so bila šibkejša in za vlom priprav-nejša. Štirje moški so privlekli od nekod težak hlod in butali z njim ob vrata, da bi odnehal zapad. Ko smo se že bali, da odneha, je vzel oče samokres iz moje roke ter ga, ne da bi meril, izstrelil proti onim pri vratih. Zadet ni bil nihče, pač pa se je grom rtfc-legal po dolini. Že se je čula govorica iz vasi. Pri sosedu Debeljaku se je pokazala luč v hiši in cerkovnik pri Sv. Volniku je že vlekel za zvon, da se je oglašal, kakor se ogla ša pri požaru. Razbojniki so#odnehali in misliti so morali na beg in rešitev. Kakor sence so švigali okrog in eden je ročno pristo pil k ognju, katerega so bili ti nesramneži zapalili na dvorišču. Pograbil je za goreče poleno ter hitel z njim do me sta, kjer je bila slamnata streha pri hlevu tako nizka, da bi bil lahko vtaknil v njo svojo bakljo.— "Ta hudič nam ponuja rdečega potelina!" je sikal Lu-kež izmed zob. "Švedi so tudi imeli tako navado." Težko svojo mušketo je naslonil na zid pri oknu in dolgo meri! z njo. Ko je vsekalo železo ob kamen, da so se iskre vsu-le na smodnik, je omahnil s pokom tudi zažigalec; valjal se je po tleh in poleno odletelo prej, kot ga je vtaknil v slamo. Ubogega Lukeža se je polastila nekdanja soldaška oholost! Pred odprtim oknom je v luninem svitu mahal z roko in vpil: "Vivat! Victoria! Priletelo je nekaj Črnega. Spodaj so tolovaji pograbili in odnesli onega, ki se je zvijal na tleh, tu pri oknu pa se je zgrudil Lukež. Ravno nad srcem mu je tičala globoko v prsih tanka pušica. Prihrumeli s*, sosedje, a v gozd za razbojniki si ni upat nihče. Le ropot in govorico so povzročali, sicer pa niso nič koristili. Oče in jaz sva se pečala z Lukežem, ki je bil potreben Človeške in nebeške pomoči. Hotela sva ga prenesti na postelio, ali želel je ležati na deskah; le nekaj cunj sva mu potisnffa pod glavo, da je lažje dihal. Bil je pri polni zavesti in prosil je očeta, da naj sede k njegovi glavi na stoli-ček. "Polikarp, kamerad," je govoril, ''pošlji po gospoda, ker so šteti moji trenutki!" Brat Juri j je osedlal konja ter odhitel po poljanskega kaplana. Smrtniranjeni pa je nadaljeval: "Polikarp, kamerad, ali se še spominjaš, kako nas je Friedland razvrstil po polju pri nemškem Lutzenu? Za globokim jarkom so stale naše vrste; najprej nekaj pešcev, potem pa mi v sedlu. Hej bili smo železen zid, mi Pap-penheimovi jezdeči! Ej, lepo je bilo in čedni časi so bili! Saj vendar še veš, kako je nato prihrumel sam Gustavu s Adolphus, da sc je kar zemlja zibala f! Naj se reče, kar se hoče, bil je velik kapitan, ta Gustavus Adolphus, in vojske je bil izučen kot malokdo! A se še spominjaš vsega tega ? Kakor strela je bil čez jarek s težkimi konji-ki in naše pešce so teptali v tla. Pa je fnislil. da jih bo več. A mi na konjih smo stali prav bliču, ker je bil tako ukrenil naš grof Pappen-heim. Pripodili so se do nas. Midva in Pečarjev Boltežar z Gabrške gore smo stali v prvi vrsti in takoj smo sprožili na švedskega kralja svoje samokrese. Malo seje zganil in široki klobuk z belimi peresi mu je izginil z glave. Ti pa si zavpil: Glej, Lukež kako veliko in težko zlato verigo ima okrog vrata! No, Bolnika pa ni pretresla ta novica; mirno je odgovoril: "Polikarp, kamerad! Čemu mi take reči pripoveduješ? Prijatelj si mi bil vse dni, kar sva se poznala, ali jaz sem, ker si imel dosti več pameti in boljšo glavo, .visel na tebi, kakor visi pes na svojem gospodarju. Zadovoljen sem bil, da sem smel tušem na Visoko in da sem smel s tabo živeti. In sedaj, ko mi prihaja zadnja ura, bodi ti izrečena zahvala! Gospodar si mi bil, pa tudi prijatelj si mi bil; jesti si mi dajal in piti si mi Tlajal. Ali sem še kaj več potreboval ?M Tu je pričel o gospodarstvu: "Polikarp, Posavčevo dekle, ki je sedaj mala dekla pri tebi, ni kaj prida. To boš že moral odsloviti. — Na Čimženico ne sejaj zopet pšenice; tam se ne obnese, veruj mi, tam se še nobeno leto ni obnesla! — No. če pa imaš še kaj mojega deleža; daj ga Izidorju, da bo sem in tja mislil na starega Lukeža!" Nekam milo se mu je storilo, ko je opazil, kako silijo solze po mojem licu. Očetu se je obraz raztegnil, ker je prejkotne pričakoval, da bo Lukež svoj delež volil njemu, a ne meni. Bolnik je še govoril: "Po meni beš gotovo vse opravil, Polikarp, ker si mi, bil prijatelj in kamerad. Pa si ne delaj preveč izdatkov! i Če te je volja, postavi tja, I kjer bom imel večni svoj kvartir, lesen križec, seve,-če. bi križec preveč ne Veljal!" Videla se nam je stara ženska, kakor bi bila ušla z mrtvaškega odra. Smilila se je nam, in ker oče ni ugovarjal, ji je pripfavila dekla na klopi pri peči revno ležišče. Kar je bilo večerje ostalo, smo ji ponudili, a ni hotela ali pa ni mogla jesti. Ko smoodmolili, je prosila, da bi družina odstopila in da bi midva z očetom kratek čas ostala pri nji. Dejala je, da nama ima nekaj važnega povedati in da upa, da sem učen pisanja in da je njena misel, da bi nekaj njenih besed kazalo zapisati. Ko je družina odšla, je govorila stara Pasaverica nekako tako-le: "Veliko sem brodila po sve ( tu in danes se bojim, da mi j bo umreti daleč od doma. V^e dni sem nosila tovor, težji I kakor ga nosijo tvoji konji, Polikarp. Kar pa sem si pri tem prislužila, je bilo lažje od kurjega peresa! Ali z Agato sva morali živeti, zatorej sem vlekla, dokler sem mogla. Da nes sem omagala in zemlja že kriči po meni. Pa čemu bi tudi ne, ko imam skoraj osem deset let in ko sem celih teh osemdeset let bila večkrat lačna kot sita!" Oče jo je osorno pozval, da naj pove, kar naj bi se zapisalo. Hotel je v posteljo in ni mu bilo všeč, da bi z beraško žensko izgubil preveč časa. "Oj, Polikarp, ne štej v zlo človeku, ki bo ravnokar stal pred Sodnikom, ki bo tudi tebe enkrat sodil, če si iz-kuša olajšati ubogo dušo z govorico, da prežene z njo strah pred smrtjo, ki je vendar najhujše, kar nas more doleteti V9 Pripravil sem vse, da bi pisal. "Kaj naj zapišem I'1 vpra šam. j Dalj« prtbodftJIC pa mu je nekdo izmed umazanih pešcev, ki je odnesel življenje izpod kopit švedskih konj, ustrelil zadaj v hrbet ter ga pognal s sedla. Mi pa kakor vihar čez njega, da so ga pozneje komaj iztak nili med kupi mrličev. A zlate verige nismo dobili in sam Bog ve, kaki vragi so nam jo snedli, saj je imela pripadati nam, ker je bil Gustavus Adolphus najprej zadet iz našega samokresa! Nebeško je bilo tako bojevanje in lažje bi umiral, da sem umrl pri tisti batalji! Padel pa je tudi naš grof Pappenheim, dober, a osoren zapovednik! Še sedaj mi silijo solze v oči, če se spominjam imenitnega tega kapitana! O, ljubi moj, tudi ti se še na vse to' spominjaš, kec se kaj takega ne more pozabiti!" Pri teh besedah se je razgrel oče in hodil po sobi gori in doli. Lukež j? za nekaj časa utihnil, nato pa je zopet pričel: "Pečarjev Boltežar! Glej, tudi tega so v batalji pri Em-mershausenfl, kjer smo na-tolkli Švede, skozi in skozi prestrelili! Ko je ležal na trati, je govoril: Mislil sem, da je več stopnic do nebeškega kralještva, pa se prav hitro pride po njih!" Lukež je poizkušal, da bi se zasmejal, pa se mu je slabo posrečilo, kei je sam ležal pred stopnicami nebeškega, kraljestva. Poklical je Visočafta k sebi. * "Polikarp, kamerad! Že vidim, da umreti ni nič poseb■ nega; prej kot umrjem, bi pa nekaj vendarle rad vedel L Bogve, ali še živi Jošr' Schwarzkoblerf s katerim sva toliko let skupaj jahala po nemških poljih in po nemških vaseh! Sam Bog ve, Če še živi!" - I Oce je obstal pri bolniku in opazi^ sem, kako so se mu tresla kolena, ko je sedal na stoliček. "Schwarzkobler — f Gotovo še živi, —^čemu naj bi ne živel?" --Lukež je obmolknit in nekaj je premišljeval. Oglasil se je gospodar: "Lukež, da mi ne zameriš!1 Veš, radi tiste kase, ki smo io dobili pri Emmershausenu in vzeli iz švedske bagaže, ti nisem vsega povedal. Zamof-čtl sem ti tvoi delež in krivo sem govoril, da je Schwarzko' bler s silo vzel ta delež! Še je pri meni in izplačam ti ga, ko se ozdraviš!" Kako težko mu je šla beseda iz ust! Gotovo ga je silno motilo, da je moral kaj takega priznati v navzočnosti svo jega sina! Prosil je, da bi mu dali vo-[ de. Pil je, a veliko ni mogel. Tudi je prosil, da bi ga ma-. ■ lo vzdignili ter mu dejali pod hrbet kaj cunj, ker so ga pri-, čele boleti kosti. Poizkušala sva ustreči nje govi želji. Pri tem sva ga pri eni strani vzdignila, da bi mu kaj mehkega podrinila. A mo rala se mu je premakniti ostrina, ki mu je tičala v prsih, ker mu je glava omahnila in ker mu je pričela kri teči iz rane. Tudi ga je bila utrudila dolga govorica in mešati se mu je pričelo. Povzdignil je svoj glas in vprašal: "Ali jih slišite, kako buče topovi? Victoria! Victoria!" Kri ga je zalila in umrl je na trdem ležišču prej, kot Je prišel kaplan iz Poljan. — Ko se je prikazal dan, smd hodili za sledovi, ki so jih pustili razbojniki za sabo. Malo višje smo dospeli do mesta, kjer je bilo še polno krvi. Tu so zaklali dva nam ukradena ovna. Nekaj korakov naprej je ležalo v jami pri stezi človeško truplo. Bil je ustreljeni cigan Dušan. Kar tam smo ga brez vsakega usmiljenja zagrebli kakor psa, ki je poginil za plotom. — Po Lukežu smo vse opravili, kakor se spodobi. Pokopali smo ga blizu cerkvenega zida na pokopališču Sv. Martina v Poljanah. Pri glavi j smo mu postavili lesen križec. j V Lukeževi skrinji sem dobil listek, na katerem je bila Inodoba sv. evangelista Lukeža. Jo podobico sem pribil (na omenjeni križec, ali dež'jo je kmalu spral z njega. — ' dyadni je/ležal Lukež (v zemlji Sv. Martina, ko se je 1 na Visokem smrt zopet oglasila. In ta smrt je bila z mojo I osebo v najgroznejši zvezi. S svojimi koščenimi prsti je oklepala moj vrat, dokler sem živel. Ali spoznal sem, kako pravična so pota božje previdnosti jn kako čista je resnica, da tepe Stvarnik grešnike še V otrocih, in sicer od kolena