LETO XLIII, ŠT. 10
Ptuj, 15. marca 1990
CENA 4 DINARJE
YU ISSN 0040   1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
UUDSTVA
IZ VSEBINE:
Predpisi o zaščitenih kmetijah (stran 5)
Naše stranlie (stran 6)
Odmevi na članke (stran 8)
Polena tudi pri turistični organizaciji (stran 10)
Premiera Teatra III (stran 14)
Porodnišnica
brez
zaklonišča
Na gradbišču ptujske porod-
nišnice je živahno. Kaže, da bo-
do nekateri stroški, ki so bili še
do pred kratkim nepogrešljivi,
sedaj odpadli. Predvsem gre za
zaklonišče, ki bi, če bi ga gradili,
pojedlo 15 odstotkov investicij-
ske vrednosti objekta. Skupščin-
ski organi so 7. marca letos spre-
jeli moratorij za gradnjo in zbira-
nje denarja za zaklonišča.
Kot je povedal dr. Lojze Arko,
vodja ptujske bolnišnice, bodo
sedaj gradili »navadno klet«, ki
bo prihranila nekaj denarja in
hkrati omogočita nekaj nujnega
zdravstvenega prostora. Potrebu-
jejo ga predvsem za centralno
bolnišnično sterilizacijo, ki sedaj
dela v skrajno neugodnih razme-
rah.
Pri gradnji nove ptujske po-
rodnišnice ni bistvenih časovnih
zamud. Gradnja — vsaj v Ptuju
— pa ne bi bila gradnja, če ne bi
prihajalo do občasnih zapletov.
Najprej so pri kopanju gradbene
jame naleteli na splet kablov. Za
prenos je bilo potrebno zagotovi-
ti dodatni denar, s tem pa se je
povečala tudi investicijska vred-
nost. Omenjeni zaplet pa je potr-
dil pravilnost odločitve, da se pri
gradnji ognejo transformatorju.
Ni jih bilo malo, ki so ga želeli
enostavno premestiti.
V torek so gradbeniki izkopali
še zadnji del zemljišča, ki so ga
še po končanih arheoloških izko-
pavanjih imeli v delu arheologi.
Mariborski IMP — Montaža, ki
bo izvajal vse instalacije, pa tudi
končuje pripravljalna dela.
Ptujski gradbeniki so ob vzida-
nju temeljnega kamna obljubili,
da bodo gradnjo končali v roku,
in to letos novembra.
MG
Foto: M. Ozmec
Zakaj nad Ptujem vojaški helikopter?
Takšna in podobna vprašanja so se vrstila minu-
li petek, 9. marca, med občani našega mesta in
bližnje okolice. Velik vojaški helikopterje namreč
dobre tri ure v nizkih naletih krožil nad Ptujem
sem ter tja. Mnogi so menili, da gre za strahovanje
zaradi protestov zoper kilometrski pas ob naših
mejah, ki so se prav ta dan vrstili v obmejnih kra-
jih Slovenije in zamejstva. Mnogi so menili, da je
vmes še kaj hujšega.
Pa se je izkazalo povsem drugače. Ta dan so na-
mreč imeli v Srednješolskem centru informativni
dan. V okviru predstavitev vojaških poklicev pa so
srednješolcem omogočili tudi ogled in vožnjo z vo-
jaškim helikopterjem MI 8. Po naključju so se na-
mreč prav v petek s helikopterjem oglasili pred-
stavniki vojnega letalstva in protizračne obrambe
(RVPVO) in kolektivu učencev in učiteljev Sred-
nješolskega centra Ptuj prinesli posebno priznanje
generala polkovnika Antona Tuša za odlično in
vzorno sodelovanje pri organizaciji in izvedbi lan-
skoletne letalske razstave.
Javna
tribuna
Demosa
v Ormožu
Jutri zvečer bo v Ormožu v av-
li nove šole javna tribuna Slo-
venske demokratične zveze sku-
paj s Slovensko kmečko zvezo
Ormož. Gosta bosta Marjan Ce-
rar, magister ekonomije in kemi-
je, ter Janez Janša. Tema večera
oziroma javne tribune bo: Mož-
nosti sanacije slovenskega go-
spodarstva ter aktualni politični
trenutek v Sloveniji. Predstavili
bodo tudi program ormoškega
DEMOSA in kandidate za pri-
hodnje volitve.
Zdravstvo ima velike likvidnostne težave
Kljub visoki prispevni stopnji
za zdravstvo je to brez denarja. V
ptujskem zdravstvenem centru
naj bi imeli težave zato, ker repu-
blika financira »bivšo svobodno
menjavo« in kot izhodišče jemlje
regijo, kjer te menjave prej ni bi-
lo. Na osnovi takšne odločitve
uprave za zdravstveno varstvo je
ptujski center prikrajšan za lepe
denarce.
Silva Gorjup, predsednica ko-
miteja za družbene dejavnosti
občine Ptuj, je povedala, da zna-
šajo letošnje mesečne akontacije
za zdravstveni center 8,3 milijo-
na dinarjev, januarski stroški pa
17,7 milijona. Po novem naj bi
dobili na mesec 13,6 milijona, in
to od prvega marca dalje. Ta
znesek pa je premajhen za več
kot tri milijone dinarjev.
Največje težave imajo v ptuj-
ski bolnišnici, kjer potrebujejo
za svoje redno poslovanje po ja-
nuarskih cenah 9,3 milijona, re-
publika pa jim je odmerila le 4,4
milijona dinarjev. Po novih izra-
čunih se je znesek sicer povečal
in znaša 7,5, to pa je še vedno
premalo za pokrivanje potreb. V
teh zneskih pa ni bolnišničnih
dolgov zaradi kreditov, ki so jih
najemali na račun nakupa prepo-
trebne zdravstvene opreme, zla-
sti še analizatorja in sterilizator-
ja.
V občinskem izvršnem svetu
poznajo težave ptujskih zdrav-
stvenih delavcev. V prvi etapi so
si prizadevali za deblokado žiro
računa (blokada je trajala več
kot 50 dni). Z intervencijami pri
republiški upravi so uspeli izvr-
tati 11 milijonov dinarjev, da so
plačali obveznosti in z izplači-
lom osebnih dohodkov zagotovi-
li socialni mir. S pridobitvijo
omenjenega denarja je Zdrav-
stveni center izčrpal vso pravico
na račun akontacij v tem mese-
cu.
Začasno gašenje težav pa še ni
rešitev. Zato bo občinski izvršni
svet o težavah v ptujskem zdrav-
stvenem centru seznanil republi-
ški komite za zdravstvo in social-
no varstvo, prav tako pa načrtu-
jejo pogovor z direktorico repu-
bliške uprave za zdravstvo
Francko Herga-Cetkovič.
V ptujskem izvršnem svetu po-
leg tega vztrajajo, da Zdravstveni
center poišče vse notranje rezer-
ve; predvsem menijo, da so te v
reorganizaciji, racionalizaciji in
višji strokovni ravni. Šele potem
je moč zatrditi, da v Ptuju za po-
trebe zdravstva nimamo rešitve.
Financiranje nacionalnega
zdravstvenega programa v repu-
bliki ni prineslo želene nove ka-
kovosti, ki so jo zdravstveni de-
lavci in drugi tako pričakovali.
Poleg tega centralizacija denarja
ni najboljša; predvsem to občuti-
jo v občinah, kjer nimajo na vo-
ljo veliko denarja. Zdravstvene
težave poznajo tudi drugod, zla-
sti še tam, kjer imajo izpostave
za zdravstvo. Ptujčani smo si ves
čas prizadevali, da bi vendarle
imeli sedež območja (90 tisoč ob-
čanov je tako ali drugače vezano
na ptujski zdravstveni center).
Sedaj je stanje takšno, da smo
priče odtujenemu denarju in in-
formacijam. Svoje namere pa ne
nameravamo opustiti, saj se za
zdravstvo pripravlja nova zako-
nodaja, ki pa že po tradiciji ka-
sni.
Ptujski zdravstveni delavci pa
ob vsem tem trdijo, da je nekaj
vzrokov za zdajšnje stanje po-
trebno poiskati tudi v sami obči-
ni in v odločitvah nekaterih od-
govornih.
Večno pomanjkanje denarja se
prav gotovo pozna pri zdravstve-
nem delu, zato je že skrajni čas,
da se pride do čistih računov. Pri
tem pa je bilo zdravstvenim de-
lavcem že nič kolikokrat poveda-
no: »Vi samo strokovno delajte,
denar pa je naš problem!«
MG
UVODNIK
Mizica, pogrni se?
Kocka je padla. Slovenija je od ponedeljka naprej v pravem pravcatem
demokratičnem volilnem boju. Zal je tako, da se vse skupaj dogaja v izredno
resnih in zaskrbljujočih političnih ter ekonomskih razmerah, kar daje občut-
ku zunanjega zadovoljstva notranji nemir. Morda celo strah pred neznanim
in nedoživelim.
Podatek, da je v Republiki Sloveniji ta trenutek okoli 35 tisoč nezaposle-
nih, nekaj tisoč pa jih še zaman čaka na svojo prvo zaposlitev, je sam po sebi
naravnost grozljiv. Vratolomna lanska inflacija, do sedaj po nekaterih oce-
nah neuspešni učinki Markovičevih ukrepov, predvsem pa zadnje čase še srb-
ska ekonomska blokada Slovenije so storili svoje.
Podjetja umirajo, mar ne?
Padajo veliki in mali in sprašujem se, zakaj prav v najbolj razviti repu-
bliki jugoslovanske zloženke, kjer smo bili do sedaj vedno z razvojem za ko-
rak pred drugimi. Trenutno tudi ni znano število tistih organizacij, ki imajo
zaradi nelikvidnosti blokirane žiro račune in s strahom štejejo dneve svojega
življenja — teh imajo po zakonu na voljo le šestdeset.
Pa umirajo podjetja tudi v našem okolju; ne le v drugem republiškem in-
dustrijskem središču — v Mariboru, tudi v ptujski občini smo nemočni ob de-
lavcih, kijih je stečaj pognal na cesto. Grožnja ekonomistov in bankirjev, da
bo ob koncu tega meseca število blokiranih žiro računov firm vsaj še podvoje-
no, pa daje sedanji negotovosti še bolj negativen predznak.
Nekaj denarja bodo umirajoča podjetja po vsej verjetnosti dobila iz
sredstev, ki jih Slovenija ni nakazala za razvoj drugih republik (povračilni
ukrepi blokade), a vsi vemo, da to ni dokončna, še manj dolgoročna rešitev.
Z nami — delavci se torej dogajajo hude reči. podobne tistim pred obe-
ma vojnama, in upravičeno so sedaj vsi naši upi uprti v volitve v začetku pri-
hodnjega meseca. Takrat bodo karte na mizi in kmalu bo tudi znano, kdo bo
za to mizo sedel, kdo bo z nje lahko jedel in predvsem, kako bo v bodoče po-
grnjena.
Martin Ozmec
^ slovenska zdravilišča v merkurju
V soboto Ptujske toplice
Pod streho skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč so se 12. marca pričela
predstavljati slovenska naravna zdravilišča. V mariborskem Merkurju, kjer se
na dan oglasi od 14 do 18 tisoč kupcev, se predstavljajo že tretjič.
Slovenska zdravilišča je lani obiskalo 280 tisoč gostov, od tega 34,8 odstot-
ka tujih. Okoli 80 odstotkov vseh tujih gostov prihaja iz Avstrije, ZRN in Italije.
Ptujske toplice bodo svojo ponudbo predstavile v soboto, 17. marca, sku-
paj z Rogaško Slatino in Atomskimi toplicami. Kot je povedal Marjan Mesaric
bodo ob tej priložnosti prodajali vstopnice s popustom in zdraviliške programe.
V toplicah so z nastopi v mariborskem Merkurju zadovoljni, saj se zavedajo, da
morajo biti stalno v stiku z bodočim obiskovalcem in ga seznanjati z novostmi v
svoji ponudbi. Za Ptujske toplice je posamični gost izrednega pomena, saj zara-
di majhnosti posteljnih zmogljivosti niso toliko zanimivi za agencije.
Na sobotni predstavitvi bo ptujsko zdravilišče ponujalo celotno občinsko
turistično ponudbo. Obiskovalcem pa bodo ponudili tudi kakovostna vina Slo-
venskih goric.
MG
MIRAN POTRČ V RAZGOVORU S PROSVETNIMI DELAVCI
Predmetniki so neustrezni
Med petkovim obiskom v ptujski občini se je predsednik slovenske skup-
ščine Miran Potrč zvečer pogovarja! tudi z delavci Srednješolskega centra Ptuj.
O ne ravno rožnatem stanju v izobraževalni panogi družbenih dejavnosti sta ga
seznanila ravnateljica Centra Meta Puklavec ter predsednik občinskega odbora
za osnovno šolstvo Tone Velikonja.
Največ razprave so namenili domnevam in dejstvom o sedanjem položaju
prosvetnih delavcev po ukinitvi sisov, kar je sistem financiranja obrnilo na gla-
vo in že povzročilo vidne težave. Pri tem seveda niso obšli aktualne teme o pla-
čah učiteljev, ki da so prenizke, preveč različne ipd.
Mirana Potrča pa je zanimalo predvsem, kakšne možnosti imajo učitelji
oziroma pedagoški delavci na oblikovanje predmetnikov, ter ali so ti sedaj res-
nično preobsežni in zato premalo učinkoviti. Odgovori so bolj ali manj znani:
vpliv na predmetnike je neznaten, programi pa so preobsežni in zato prevečkrat
odvisni od iznajdljivosti ali izbire potrebnega znanja posameznih učiteljev. Pre-
cej upov je zato uprtih v reformo šolstva, o tem pa je zagotovo znano le to, da
bo vse skupaj spet stalo precej denarja.
-OM
2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
15. marec 1990 - TEDNIK
stanovanjska zadruga v mercatorju
izbiri panoniji ptuj g|
Urejali bodo tudi
gradbeno dokumentacijo
v Mercatorju Izbiri Panonija Ptuj prodajajo precej gradbenega
materiala, imajo dve tovrstni specializirani prodajalni, nudijo steklar-
ske storitve ... Zato so menili, da bi svojim kupcem lahko omogočili
tudi nakup gradbenega materiala brez davka prek stanovanjske za-
druge.
Ustanovna skupščina stanovanjske zadruge Graditelj je bila že
23. februarja in po prvih podatkih se je prijavilo že 90 članov. Dejav-
nost zadruge bo združevanje sredstev za gradnjo, nakup in prenovo
stanovanj, stanovanjskih hiš, poslovnih prostorov ter za gospodarje-
nje s stanovanji, stanovanjskimi hišami in poslovnimi prostori, orga-
niziranje stanovanjskega varčevanja in pridobivanje kreditov z zadru-
go in njene člane.
V svoji dejavnosti pa bo stanovanjska zadruga Mercatorja Izbire
Panonije Ptuj naredila tudi korak naprej. Ukvarjala se bo tudi s pri-
dobivanjem zemljišč za gradnjo stanovanj in poslovnih prostorov, nu-
dila gradbeni inženiring za svoje člane, nadzor pri novogradnjah in
obnovi objektov, urejala lokacijsko in drugo dokumentacijo, potreb-
no za gradnjo.
Vpisnina v zadrugo Graditelj je 50 dinarjev. Njen član pa lahko
postane vsak, ki sprejme sporazum o združitvi v zadrugo, njen statut
in splošne akte ter želi kupiti stanovanje, stanovanjsko hišo ali graditi
stanovanjsko hišo, jo obnoviti; enako velja tudi za poslovne prostore.
O sprejemu članov odloča upravni odbor. Pogoj za sprejem pa je tu-
di, da tisti, ki želi postati član te zadruge, ni član druge stanovanjske
zadruge.
Strokovna dela za zadrugo bodo opravljali delavci Mercatorja
Izbire Panonije Ptuj. Njihova prednost je tudi v tem, da bodo lahko
nudili ustrezne izvajalce posameznih gradbenih in drugih del pri no-
vogradnjah ali obnovah s svojo Kooperacijo, kjer združujejo tovrstne
obrtnike. NaV
Upanje za Biromatiko
Vodstvo Biromatike in predstavniki ptujskega izvršnega sveta so
se v prejšnjem tednu pogovarjali s stečajnim upraviteljem Iskre Delte.
Ta jim je povedal, da teče stečajni postopek ločeno od proizvodnje in
ni ovira za nemoteno delo v Ptuju.
Osnova za normalno delo v ptujskem delu sistema Iskre Delte pa
je dovolj denarja za pokrivanje tekoče likvidnosti in nakup potrebne-
ga reprodukcijskega materiala. Za to potrebujejo več milijonov dinar-
jev. Ugotavljajo tudi, da je za pretežni del programa ptujske enote trg
zainteresiran in da obstajajo realne možnosti za prodajo. Težave v ce-
lem sistemu Iskre Delte pa so takšne narave, da se v veliki meri odra-
žajo v ptujskem delu.
V ptujskem izvršnem svetu si prizadevajo, da bi dobili potreben
denar in zaeotnvili nemoteno Helo v Riromatiki. MG
Opravičilo
v prejšnji številki Tednika nam jo je pri sestavku na drugi
strani pod naslovom: Zorn ~ mešano podjetje zagodel tiskarski
škrat in zamenjal delavsko soupravljanje s samoupravljanjem.
Stavek se pravilno glasi: »Tudi statut je še v izdelavi, v njem pa
bodo opredelili delavsko soupravljanje.«
Na podlagi 16. člena zakona o evidenci volilne pravice
(Uradni list SRS št. 7/74 in 42/89) ter po odloku o razpisu ;
splošnih volitev i
RAZGLAŠAMO
da so od 10. 3. 1990 na krajevnih uradih občine Ormož in ■
na sedežu upravnega organa, pristojnega za notranje za-^
deve, razgrnjeni volilni imeniki za volitve, ki se bodo izvaja-
le 8. aprila 1990. i
Popravek v splošnem volilnem imeniku lahko zahteva ob-;
čan ustno ali pisno, če on ali kdo drug ni pravilno vpisan:
na območju volišča, kjer ima stalno bivališče, če je nepra-i
vilno vpisan v volilni imenik ali zato, ker je nepravilno vpi-i
sano ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga!
drugega. i
Pozivamo tudi občane, ki so spremenili svoje stalno biva-,
lišče ali naslov stanovanja, da to nemudoma sporočijo pri-3
stojnemu upravnemu organu. j
ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE
OBČINE ORMOŽ
iz tovarne volnenih izdelkov majšperk
Ali ni mogoče bolje?
Listam po starih papirjih, zme-
čkanih straneh časopisov in re-
vij... Rekli bi, da so stari, neak-
tualni, da je danes vse boljše —
mehanizirano, računalniško ob-
delano, napake ni... Pa vendar
mi ostane in kot črviček vrta po
glavi sestavek — star, oguljen,
zbledel, vendar aktualen tudi da-
nes, morda še bolj kot kdajkoli,
kot morda pred 13 leti — z na-
slovom »Ali ni mogoče bolje«?
Le v malokateri delovni orga-
nizaciji je delo tako organizira-
no, da bi bili ljudje pravilno in
enakomerno zaposleni. S takš-
nim problemom se srečujemo tu-
di v Tovarni volnenih izdelkov v
Majšperku, kjer si prizadevamo
z iskanjem shem in teorij, po ka-
terih naj bi spremenili organiza-
cijo v podjetju in sploh umno iz-
rabili delovni čas z najbolj pri-
mernimi ljudmi in pravim števi-
lom. Vendar so nekatere stvari
očitne: tam, kjer si lahko privo-
ščijo urico postopanja na dan —
ali je to v posredni ali neposred-
ni proizvodnji — je ali preveč
ljudi ali premalo dela. Pa medse-
bojni odnosi? Na raznih sestan-
kih in zborih delovnih ljudi smo
priča razpravam o slabi produ-
ktivnosti, da neposredni proizva-
jalci slabo delamo ali da smo
malomarni in neodgovorni, le
redko pa govorimo o kršitvah de-
lovnih dolžnosti, materialni od-
govornosti ali delovni in stroko-
vni odgovornosti delavcev iz
upravnih in strokovnih enot. Še
slabše je z ugotavljanjem njihove
delovne in strokovne odgovorno-
sti.
Vse to lahko neposredno po-
vežemo z bojem za večjo storil-
nost in povečanjem delovne ob-
veznosti. Borimo se za večjo pro-
duktivnost in s tem tudi za doho-
dek. Pa kakšen je rezultat? Nuj-
na sta varčevanje in večja storil-
nost delavca za strojem, tega pa
ni brez večje materialne odgo-
vornosti in delovne discipline.
Toda še bolj bistvena sta racio-
nalizacija dela in usklajeni med-
sebojni odnosi v upravnih in
strokovnih službah.
Pa sindikat? Kako priti do ne-
odvisnih in avtonomnih sindika-
tov? Teoretično obstajata dve
poti. Prva je, da delavci sami
ustanovijo neodvisne sindikate
na podoben način kot državljani
ustanavljajo politične stranke.
Pri tem lahko tvorijo osnovo no-
vega sindikata stavkovni odbori
ali podobni organi. Druga mož-
nost pa je, da se obstoječi sindi-
kati — še posebej branžni — pre-
oblikujejo v nove. Predsednica
sindikata Tovarne volnenih iz-
delkov Majšperk Lidija KOVA-
ČlC je ob koncu leta na sindikal-
nem občnem zboru povedala:
»Leto, ki se danes izteka, je bi-
lo eno najtežjih v zadnjem ob-
dobju, predvsem z vidika politi-
čne neenotnosti v Jugoslaviji in
gospodarskih reform — na pre-
hodu iz dogovorne v tržno eko-
nomijo. Preobrazbo gospodar-
stva je spremljala preobrazba
oziroma prenova sindikata. Sre-
čevali smo se z velikimi proble-
mi, ki jim je bilo vzrok slabšanje
socialnega stanja delavcev, saj
drvimo v vse večjo revščino. Po-
stajamo pravi umetniki v boju za
preživetje in ob tem nam skoraj
ne ostaja časa, še manj pa volje,
da bi se poglabljali v razprave in
razmišljanja o novem — preno-
vljenem sindikatu — sindikatu
delavcev. Težko je verjeti v pra-
vičnost družbe, ki nas deli na
ustvarjalce — reveže in na čez-
merne porabnike naših sadov.
V tej anarhiji smo tekstilni de-
lavci'v najslabšem položaju in
najslabše plačana delovna sila.
Danes nam nihče ne priznava
minulega dela, ki je vgrajeno v
razvoj drugih panog in v celotno
družbo. Vsa prizadevanja, da
svoj socialni položaj izenačimo z
drugimi panogami, so zaman in
republiški odbor sindikata tek-
stilcev je tu žal padel na izpitu.
Vseeno pa je dosegel pomembno
zmago z uzakonitvijo benificira-
ne delovne dobe za tkalke in pre-
dice. Vendar pa je to rešitev za
nazaj — za naprej pa bi morali
razmišljati o humanizaciji dela
na teh delovnih mestih.
Ob preobrazbi delovnih orga-
nizacij v podjetja je SOZD MTT
tako rekoč razpadel. Koliko in
kako bomo še strokovno in po-
slovno povezani med seboj, ni
stvar sindikata, ampak strokov-
nih služb posameznih podjetih.
Koliko in kako pa bomo med se-
boj povezani delavci — tekstilci,
pa je naša stvar in ob tem nimajo
poslovne odločitve nobene teže.
Besede o presnovi sindikata
nam ne pomenijo nič, če ne ve-
mo, kaj hočemo. In vendar sem
prepričana, da vsak delavec —
pa naj živi v Majšperku ali Mari-
boru — ve, kaj želi od svojega-
sindikata. To je predvsem bitka
za boljši socialni položaj delav-
ca, humanizacijo dela in realno
vrednotenje njegovega dela.
Če kdo misli, da bo boj na tem
področju lahak, se moti, vendar
pa bo lažji, če nas bo več, ki ena-
ko mislimo, in predvsem, ki prid-
no delamo. Pristajali pa bomo
samo na odgovornost za svoje
delo, ne pa za napačne odločitve
vodilnih delavcev.
Da v vsej skrbi za lastno preži-
vetje še ostajamo ljudje, smo do-
kazali ob neurju, ki je prizadelo
Haloze. Če se je pomoč sprevr-
gla v svoje nasprotje, nismo krivi
mi, ampak sistem, vendar nam
ostaja topel občutek, da smo svo-
jim delavcem pomagali po svojih
močeh.«
Mira
Tudi obrtniki za zmanjšanje
prispevne stopnje
v ptujskem obrtništvu se je krepko zalomilo. V
zadnjih štirih mesecih so že večkrat opozorili ob-
činske in republiške može, da tako več ne gre. Ja-
vno vprašujejo, zakaj tudi v obrti ni zamrznjenih
osebnih dohodkov, če je tako pri pravnih osebah.
Po uvedbi Markovičevih ukrepov so v tej dejavno-
sti osebni dohodki porasli za 140 odstotkov. Pri
tem pa pravne osebe — torej gospodarske organi-
zacije — zahtevajo, da obrtniki znižajo cene.
Nevzdržno je, da obrtnikom gospodarske organi-
zacije plačujejo račune z veliko zamudo, pri tem
pa morajo ti delavcem izplačati osebne dohodke
vsak mesec na točno določen dan, in to petnajste-
ga. Rok za plačilo prispevkov pa je osemnajsti v
mesecu. Če zamudijo s plačili, morajo plačati viso-
ke zamudne obresti.
Ptujski obrtniki zahtevajo podobno kot delavci
Agisa občutno znižanje prispevnih stopenj. Svoje
zahteve so že poslali republiškim organom, pose-
bej pa še Zvezi obrtnih združenj Slovenije, ki bi
končno že morala nekaj narediti za svoje člane.
Obrtnikom tudi ni jasno, zakaj so pri stečajih
ogroženi samo delavci v gospodarstvu, število ti-
stih, ki delajo v družbeni nadgradnji, pa ostaja
nespremenjeno. Na sestanku 23. februarja v pro-
storih Obrtnega združenja so postavili tudi vpraša-
nje, zakaj občinski izvršni svet še ni nič ukrepal v
zvezi s predlogom, da bi vsi obrtniki, ki bi dodat-
no zaposlovali delavce, zanje ne plačevali prispev-
kov.
Roman Tomanič, podpredsednik ptujskega Obrt-
nega združenja, je z zahtevami ptujskih obrtnikov
seznanil predstavnike Zveze obrtnih združenj,
skupščine zveze in delegate obrti v zboru združe-
nega dela republiške skupščine 5. marca. Dogovo-
rili so se, daje potrebno z zahtevami o zmanjševa-
nju prispevne stopnje obvestiti naslednje republi-
ške organe: izvršni svet, SPIZ, sekretariat za finan-
ce, komite za drobno gospodarstvo, upravo za
družbene prihodke in sindikat. Poleg tega se želijo
z njimi tudi osebno srečati. Obrtniki napovedujejo
splošen bojkot, če prispevne stopnje v bodoče ne
bodo manjše. O težavah v obrti pa so v prejšnjem
tednu razpravljali tudi delegati republiške skupšči-
ne.
Obrtniško negodovanje je v teh dneh že dalo
majhen rezultat — osebni dohodki delavcev v obr-
ti so v februarju ostali nespremenjeni.
Na koncu velja zapisati, da se ptujski obrtniki
zaradi visokih prispevnih stopenj pritožujejo že vr-
sto let in da zdajšnja zahteva ni nova. V zaostrenih
razmerah so se jim pridružili tudi delavci gospo-
darstva; v tem je njihova moč.
......................._......_______..............MG
Pridelovanje bučnic golic
Na osnovi vedno večje porabe
golic v zadnjih letih je nujno, da
tej kulturi posvečamo večjo po-
zornost. Od skupnega pridelka
buč je le nekaj procentov bučnic,
ki vsebujejo 45 do 52 % olja. Bu-
če zahtevajo za rast in razvoj do-
sti toplote, veliko svetlobe in za-
dosti vlage v tleh.
Buče golice zelo dobro uspe-
vajo po humozni, peščeno-ilov-
nati do ilovnato-peščeni zemlji,
ne prenesejo pa mokrih tal. Za
kolobar niso občutljive, na isti
površini pa naj si sledijo šele po
nekaj letih.
Osnovno obdelavo opravimo v
jeseni. Ce imamo hlevski gnoj,
ga v jeseni ob osnovni obdelavi
zaorjemo v količini
300^400 kg/ha (hranila v hlev-
skem gnoju upoštevamo pri kas-
nejšem gnojenju). Orjemo do
globine 25 cm in pustimo odprte
brazde, da bi čez zimo povečali
delovanje mraza in vode. Pri
spomladanski obdelavi zemlje je
osnovna naloga ohranitev zim-
ske vlage. Zato moramo spomla-
di branati takoj, ko to dopustijo
talne razmere, ker je doseganje
visokih pridelkov odvisno od za-
dostne količine vlage v tleh. Bu-
če zahtevajo obilno gnojenje z
organskimi in mineralnimi gnoji-
li (160 kg N, 120 kg P.O., 180 kg
K2O na ha). Ob spomladanski
pripravi     zemlje     rastrosimo
800 kg NPK v razmerju
5—15 — 25. Ce je zemlja kisla, pa
je potrebno rano na spomlad po-
trositi hidrirano apno in ga za-
branati.
Za dosežek velikega pridelka
pa je potrebna tudi dobra sorta
in kakovostno seme. Pri nas sta
najprimernejši sorti SLOVEN-
SKA GOLICA in ŠTAJERSKA
GOLICA; pogoj je vsakoletna
zamenjava semena.
Na čas sajenja so golice občut-
ljivejše od navadnih buč. Sadimo
jih v drugi polovici maja, ko je
zemlja v globini 10 cm dosegla
temperaturo vsaj 12" C, če pa sa-
dimo nekaljeno seme, pa je po-
trebna višja temperatura, vsaj
15°C.
Buče sadimo v vrste. Sadimo v
3—4 cm globoke jamice v razda-
lji I x 0,8 m po dve semeni ali
pa v vrste 2,5 x 0,33 m. Redči-
mo na končni sklop okoli 12500
rastlin na ha. Za hektar čistega
nasada potrebujemo 5 —6 kg se-
mena.
Površino, posajeno z bučnica-
mi, poškropimo takoj z nasled-
njimi herbicidi: 2 kg promepi-
na -t- 2 litra duala.
Po setvi, če se je zemlja za-
skorjila, pobranamo, da rastline
lažje vzniknejo. Po vzniku pa
med vrstami rahljamo, da ohra-
nimo vlago in uničimo plevele.
Ce so rastline dovolj razvite, jih
teden dni po vzniku redčimo.
Rastlin ne pulimo, ampak z no-
žem odrežemo pri zemlji, da ne
poškodujemo rastline, ki ostane.
Na sadilnem mestu pustimo eno
do dve lepo razviti rastlini.
Bolezni — kumarino pepelov-
ko, kumarino plesen in bučni
ožig — ki se lahko pojavi v več-
jem obsegu, zatiramo z organski-
mi fungicidi (dithane M 45 — 2,5,
— 3 kg na ha ali antrakol
1,5 —2 kg na ha). Da pridobimo
visok odstotek olja, pa je glavno,
da plodovi popolnoma dozorijo,
ker se le v takih razvija seme z
dobro izpopolnjemi in mastnimi
jedrci. Buča je zrela, ko je seme
čvrsto in ga z lahkoto odstrani-
mo od parenhimskega tkiva, to
je, ko listi porumenijo in plodovi
izgubijo zeleno barvo in so ru-
meni.
Buče trebimo ročno ali pa
strojno. Otrebljene bučnice ope-
remo z veliko količino vode in z
nizkim pritiskom, sicer se zelena
povrhnjica semena poškoduje.
Seme sušimo pri temperaturi
40" C do končne vsebnosti vlage
8-12%.
Pri upoštevanju vseh agroteh-
ničnih ukrepov in ob redni me-
njavi semena lahko pričakujemo
pridelek med 800-1000 kg golic
po ha pri relativni vlagi 8—12%
in z vsebnostjo 45 — 52 % olja.
Vodja ZE Polenšak
Vinko Brenčič
Novoizvoljeni litovski parla-
ment z veliko naglico vleče pote-
ze, o katerih se pred letom dni
svetu še sanjalo ni. Večino v
njem je dobila opozicija, ime Li-
tve se bo spremenilo, pa tudi
njen odnos do Sovjetske zvez ...
Sovjetsko vodstvo zapustitve SZ
ne odobrava. Sovjetski podpred-
sednik dr. Jurij Masljukov med
drugim opozarja na problem ne-
dotakljivosti sovjetskih meja in
sovjetske vojaške prisotnosti na
tem delu. Tam ima sovjetska voj-
ska seveda oporišča in objekte,
ki so povezani v vsezvezno
obrambno strukturo.
• • •
V ponedeljek so se iz Madžar-
ske pričele umikati sovjetske če-
te. Zapustiti jo morajo do 30. ju-
nija. Na Madžarskem je veliko
vojaške opreme. Tam je okoli 50
tisoč sovjetskih vojakov, medtem
ko jih je na Češkem bilo pred
umikom 73 500.
Tudi Kitajska se počasi, a
vztrajno iz velikega državnega
konglomerata preoblikuje v zve-
zo, katere vsaki del ima svojo
zgodovino in tradicijo ter narod.
Tibetanski verski in posvetni vo-
ditelj je predlagal Kitajski, naj v
Tibetu organizira plebiscit pod
mednarodnim nadzorom, s kate-
rim bi ugotovili, ali Tibetanci še
želijo ostati v sestavi Kitajske.
Med kandidati za sedež evrop-
ske banke za obnovo in razvoj je
tudi Ljubljana. To je novi finan-
čni mehanizem, ki bo od druge
polovice letošnjega leta naprej
po vsej verjetnosti vzpodbujal
gospodarski napredek reformno
usmerjenih vzhodno- in srednje-
evropskih držav. Države, ki se
bodo potegovale za posojila iz te
banke, bodo morale zadostiti šti-
rim pogojem. Morale bodo biti
pravno urejene države, imeti mo-
rajo večstrankarski sistem, tržno
gospodarstvo in dosledno spo-
štovanje človekovih pravic. Raz-
poreditev kapitala v banki še ni
dokončno dogovorjena. Po seda-
nji formuli naj bi delež Jugosla-
vije bil 1,15 odstotka vplačanega
kapitala, kar pomeni 34,5 milijo-
nov ekujev.
Italijanski komunisti so se vse-
vprek jokali ob koncu 19., iz-
prednega kongresa svoje partije
Zasuk, ki so ga naredili v svoji
partiji, je glede na dogajanja v
Evropi razumljiv, ni pa povsem
razumljiv za skoraj 28 odstotkov
Italijanov, ki jo podpirajo (glede
na volilne rezultate). Je pa kon-
gres odprl vse poti za zbliževanje
socialistov s komunisti.
• • •
Prebivalci Kazahstana odlo-
čno zahtevajo zaprtje poligona,
kjer opravljajo sovjetske jedrske
poskuse. Eksplozije atomskih
bomb potekajo tam že od leta
1949 in so ogrozile tamkajšnjo
ekološko ravnotežje. Ogrozile so
zdravje ljudi in narave.
Sandinisti v Nikaragui se nika-
kor ne morejo sprijazniti z zma-
go Violete Chamoro na nikara-
ških volitvah. Poskušajo na vse
načine omajati njen prihod na
vlado. V narodni skupščini so na
primer po hitrem postopku spre-
jeli zakon o brezpogojni pomilo-
stitvi vseh pripadnikov vojske in
državnih funkcionarjev, ki so
morebiti zagrešili politične zloči-
ne. Američani pa predlagajo, naj
bi med kontraše in sandinistično
vojsko posegle mirovne sile Or-
ganizacije združenih narodov.
Nelson Mandela, pred krat-
kim osvobojeni voditelj Afriške-
ga nacionalnega kongresa, je v
dnevih na prostosti obiskal veli-
ko krajev v deželah južne Afrike.
Zaradi izčrpanosti je moral pre-
kiniti program uradnega obiska
v Tanzaniji.
Pripravlja: d. I-
TEDNIK - 15. marec 1990
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 3
Občni zbor Slovenske kmečke zveze —
podružnice v Slovenski Bistrici
To je ta naš čas, ki smo se zanj borili, to je ta naš čas, ki smo se ga vese~
lili___(Toae kuataerj
/ačelo se je / igranjem fraj-
hajmske godbe na pihala, ki je
člane SKZ — podružnice Sloven-
ska Bistrica prija/.nu vabila v dvo-
rano doma kulture, nadaljevalo s
pesmimi pesnika loneta Kuntner-
ja (V stari državi ni bilo kruha za
vsakega, to niso bili nobeni zlati
časi...), z venčeseljskimi ljudski-
mi pevkami z Zgornje Ložnice, ki
so prikazale delček sedaj že sko-
raj pozabljenega kmečkega življe-
nja, in folklorno skupino iz Ma-
kol, sklenili pa so s predstavitvijo
kandidatov za družbenopolitični
zbor skupščine občine in republi-
ke ter volilnim programom.
Simon Leskovar — predsednik
podružnice SKZ v Slovenski Bi-
strici, je uvodoma govoril o kri-
vicah, storjenih kmetom v zad-
njih štiridesetih letih: »Če danes
kmetje kritizirajo partijo (ZK),
naj le-ta tega ne jemlje kot nizek
udarec, ker so tudi kmetje prejeli
nešteto nizkih udarcev od ZK, ki
je vse prej kot umno vodila kme-
tijsko politiko. Vse krivice so se
globoko zarezale v slovenskega
človeka in se kar tako ne dajo iz-
brisati.«
V minulem letu je bilo v slove-
njebistriški podružnici SKZ stor-
jenega veliko, kljub temu da še
niso povsem zaživeli odbori po
vaseh. Pohvaliti pa je potrebno
aktiv na Šmartnem, ki je eden
najboljših v bistriški občini.
V razpravi je sodeloval tudi
podpredsednik SKZ Ivan Pučnik
— kmet i/ Crešnjevca: »Pred u-
mi je najodlučilnejši trenutek —
volitve. Mi starejši smo vzroke,
zakaj SKZ gre na volitve, občutili
na svojih hrbtih, vi mladi ste o
niih slišali, saj se je o len veliko
Kandidati za družbenopolitični zbor skupščine občine Slovenska Bistri-
ca
1. volilna enota (krajevne skupnosti Šmartno na Pohorju, Zgornja in
Spodnja Polskava. Pragersko. Laporje). Simon Leskovar, Valter Furman. Vi-
da Orthaber. Tatjana Frešer
2. volilna enota (krajevne skupnosti Poljčane, Studenice, Makole): Jan-
ko Kolar, Mirko Slatenšek. Franc Jug in Silvo Žunkovič
3. volilna enota (krajevne skupnosti Črešnjevec, Laporje, Videz, Franja
Hojnika, Preloge, Vrhole, dr. Jagodic): Ivan Pučnik, Janez Pristovnik, Vlado
Leskovar. Milan Ozimič
4. volilna enota (krajevne skupnosti Alfonz Šarh. Pohorski odred, Tinje.
Impolj: Zdenko Zorič. Doroteja Ozimič, Mihael Sernec, Aleksander Rahle,
Janko Čar
5. volilna enota (krajevne skupnosti Oplotnica, Kebelj, Zgornja Ložni-
ca): Hedvika Kočnik, Anton Golčar, Srečko Juhart, Jurij Kamenih
Zborna lista: Milan Ozimič, Jože Pučnik, Franc Jug, Vlado Leskovar.
Aleksander Rahle.
Za zbor občin Republike Slovenije kandidira Miloš Urbančič, za druž-
benopolitični zbor Ivan Pučnik in za zbor združenega dela republiške skup-,
ščine Simon Leskovar. \
pripovedovalo. Kmetje smo bili
vedno potisnjeni na rob politične-
ga dogajanja, nad nami pa se je
vedno izvajalo politično skrbni-
štvo. Prva naloga SKZ v tem ča-
su so priprave na volitve, ki bi
jih morali izpeljati tako, da bi
ljudje volili resnično svoje pred-
stavnike, ki bodo v parlamentu
zastopali njihove interese.«
Zbranim je govoril tudi o po-
menu SKZ, o vzrokih, zakaj je
nastala in zakaj se je združila z
nekaterimi drugimi strankami v
Demos: »Kmečko zvezo moramo
vzeti za svojo, da bo postala zares
zveza nas, kmetov. Če bomo dopu-
stili, da si jo bo kdo prisvojil, po-
tem ta zveza ne bo več zveza kme-
tov. Na volitvah moramo nastopa-
ti na dostojanstven in kulturen na-
čin in se ob tem zavedati, da naši
politični nasprotniki niso naši so-
vražniki, temveč samo drugače
mislijo. Želimo načeti monoppino
oblast, ki je vladala desetletja.
Cpam, da bomo čez mesec dni
gledali na prihodnost bolj smelo.
Tudi za nas kmete se mora nekaj
spremeniti.«
Na občnem zboru, ki je bil šte-
vilčno precej bolj siromašen od
ustanovnega, so se predstavili
bodoči poslanci za občinski in
republiški družbenopolitični
zbor. Predstavili so tudi svoj vo-
lilni program, v katerem govorijo
o prizadevanjih za celovito de-
mokratično družbo, o občini, ki
naj bi bila po meri občanov, in
na koncu tudi o kmetijski politi-
ki.
Občni zbor so sklenili s pro-
blemi, ki tarejo kmeta, nekaj pa
je čisto bistriških posebnosti.
Mednje sodi tudi gradnja hlevov
za t6(M) glav goveje živine v La-
porju, kljub temu da ljudje temu
nasprotujejo. Po mnenju kandi-
data za zbor občin Republike
Slovenije Miloša Urbančiča je to
ponovno ena izmed igračk Kme-
tijskega kombinata Slovenska Bi-
strica, kjer so se do sedaj že z
marsičim igrali. Svoja razmišlja-
nja o hlevih, ki v Laporje ne so-
dijo, je sklenil duhovito: »Ko se
pri kombinatu ne bodo več hoteli
igrati s hlevi, pa bo tam nastal ve-
lik športno-rekreacijski center,
ker teh stavb za kaj drugega kot
za kegljišče ne bu mogoče upora-
biti.«
Navrgli so še veliko perečih
problemov, od večnih in v zad-
njem času kroničnih poplav reke
Dravinje, dragih umetnih gnojil,
počasnega plačevanja lesa do te-
ga, da rejci živine te ne smejo sa-
mi stehtati pred odkupom, pro-
blem je tudi javna tehnica, pa se-
veda tudi to, da denimo na občni
zbor SKZ ne pride predstavnik
občinske uprave, kljub temu da
je član izvršnega sveta, ki zasto-
pa področje kmetijstva, vabilo
prejel. Po mnenju kmetov za
kmetijsko politiko v občinski
skupščinski hiši ni bilo nikoli
večjega posluha.
Vida Topolovec
Dober den! Morem vam povedati, da vam pišem toto pismo drugi
den po moškem prozniki — dnevi 40 mučenikov. Ne vem, zakaj jih je
glih 40. če pa nas je samo v našifari več kak slu. Rekli smo si: »Če maja
lehko ženske, to se pravi naše ta bojše (počene) polovice svoj svetek, za-
kaj ge ne bi še mi hločari meli. . .!« Rečeno, storjeno. V gasilskem dumi
smo si veselico naredli in seveda tudi ženske fcoj povohili. saj vete, ke
brez lotih stvorčic pač nemre nibena vesela ali pa tudi žalostna zadeva
minoti. Meli smo se tak fajn, ke smo si gučali, da hi kar dobro bilo. če bi
den žensk in den 40 mučenikof vsoki mesec bila. Razlika je hla seveda v
tem. da so na praznik žensk ženske trpele in se moški z njimi mučili, na
den mučenikov pa smo moški trpeli in so se ženske z nami mučile.
Jaz pravim, da je lepo in prav, če Udje družabnost gojijo in se med
seboj radi imajo. Vidin, kak je ta v mesti v enem bloki, ge stanuvle en
moj znanec. Tan se Udje niti med seboj ne poznajo, čeglih so vsi v eni hi-
ši. Kak bi te to na deželi bilo. če bi se vsoki za sebe drža, če pa ti je sosid
oziroma bi vsaj maga biti najboljši prijatelj v stiski in veselji. Nič se v na-
ši vesi ne gremo medsebojne ekonomske blokade. ..
Morem pa vam povedati, da mi je ljubezensko blokado napovedala
moja Mica. To ovi den sen ja nekaj razjeza, rdeča je bila kak kuhani rak
in istacajtno tudi zelena, kak da bi se iz stranke rdečih v stranko zelenih
prepisala. En cajt bom čaka. te pa bom tak nareda, kak naša republika
proti srbski ekonomski blokadi. Če Mica nede odblakirala svoje blokade,
te se bom usmera na tuje žensko lovišče.
Bodi zadosti za gnes in drugič več, če mi bode koksa ideja v glavo
vujšla. Pa srečno. Vaš blokirani LUJZEK.
Čez sedem let vse
prav pride
Letos so sila modemi kašmirski vzorci, ki se jih spominjamo z
babičinih in maminih rut. Sicer pa smo se o tem, da ne gre zavreči
garderobe iz babičine in tetine omare, v zadnjih nekaj letih v modi že
naučili.
In pomislite, zagovorniki srednjega usmerjenega izobraževanja
so končno le ugotovili to, kar so čivkali (pa čeprav nestrokovno) že
vrabci na strehah, da je gimnazija tista, ki je in bo spet dala izobraz-
bo, s katero je mogoče naprej na katerikoli visokošolski študij.
Božič je spet praznik in v cerkev je spet mogoče skozi glavna vra-
ta. Spet lahko pripadate stranki po lastni odločitvi in nič več ni samo
po sebi umevno, da ste član Socialistične zveze, če ste le polnoletni, in
član sindikata, če ste zaposleni. Biti privatnik ni več nekaj kapitalisti-
čnega in idejno spornega; nasprotno .. .
Čudni časi, zares neverjetno se je vse obrnilo, spremenilo, tako
rekoč čez noč. Zmeda je popolna. Ljudje pa smo prilagodljivi, drugi
privoščljivi, tretji se ne dajo, četrtim je vse skupaj španska vas, peti se
križajo, šesti bežijo prek meje, da lahko sedmi stojijo ob strani . . .
Nekoč prepovedano, nezaželeno, reorganizirano se danes vra-
ča .. . Ker pa še toooliko stvari in ljudi ostaja nespremenjenih, nedo-
rečenih in za vsako ceno nedotakljivih, se je bati, da bi lahko kdo še
iz groba vstal ...
PNDIDATIIIJI PROGRAM ZSMS - JJBčRALNE STRANKE
Turizem je bodoči nosilec gospodarskega
razvoja občine Ptuj
Tako so v svoj program zapisali
člani ptujske podružnice ZSMS — li-
beralne stranke. V programu zahteva-
jo: sodobno cestno omrežje; najspo-
sobnejše ljudi na vsakem delovnem
mestu, delo za vse ljudi in strokovno
rešene probleme nezaposlenosti; take
pogoje za kmete, da bodo kar najbo-
lje in ekološko nenevamo obdelovali
zemljo in se združevali po lastnih že-
ljah in interesih. Zahtevajo čisto vodo
in zdravo okolje. V programu pravijo,
da lahko vse to dosežejo, če bodo lju-
dje zadovoljni, če bodo imeli dovolj
zdravja in kulture, zato jim morajo
dati: najboljše šole, najboljše zdrav-
stvene storitve, najboljše pogoje za
kulturno udejstvovanje, za rekreacijo
in za zagotovitev stanovanja.
Kandidati ZSMS — liberalne
stranke za družbenopolitični zbor ob-
čine Ptuj so:
Ptaj: diplomirani sociolog Jože
Glazer, diplomirani arhitekt Marjan
Berlič, višji športni delavec Ivan Kla-
rič, prometni učitelj Gabrijel Berlič,
gimnazijska maturantka Marija Her-
nja-Masten, ing. kem. tehn. Irena
Lešnik, delavka Marija Hengiman,
študent iz dela Janez Petek in samo-
stojni obrtnik Emil Mesaric.
Dravsko polje, Majšperk, Ptujska
Gora, Stopeite: predmetni učitelj Bo-
gomir Jurleta, akademski kipar Vik-
tor Gojkovič, strojni delovodja Du-
šan Orešek, ekonomistka Francka Pe-
trovič, gimnazijski maturant — kme-
tovalec Emest likavec, medicinski
tehnik Stanko Korošec, študentka ob
delu Viktorija Kostanjevec in orodjar
Vlado Fridl.
Haloze: strojni tehnik Jože Krivec,
delavec Jože Žerak, predmetna učite-
ljica Danica Zelenik, veterinarski teh-
nik Ivan Kolar in gradbeni tehnik
Anton Krajnc.
Slovenske gorice: predmetni učitelj
Ervin Hojker, diplomirani politolog
Bogomir Vaupotič, ptt tehnik Stanka
Kovačič, pedagog Drago Skurjeni,
kmetovalec Janko Muršec in metalur-
ški tehnik Boris Matjašič.
Ptujsko polje: diplomirana biologi-
nja Marija ŠumandI, strugar Zdenko
Hovnik, predmetni učitelj Ivan Štra-
fela, komercialni tehnik Janko Erha-
tič, ključavničar Martin Arnuš in
predmetni učitelj Vladimir Sitar.
Za republiški družbenopolitični zbor
so iz našega volilnega okrožja ZSMS-
jevci predlagali: politologa Bogomirja
Vaupotiča, predmetnega učitelja Zvo-
neta Potočnika, gimnazijsko matu-
rantko Bredo Slavinec, zasebnega obr-
tnika Emila Mesarica, diplomiranega
pravnika Milorada Pešiča in orodjar-
ja Vlada Fridla.
M. Samec
pismo »od daleč«
Te dni se verjetno mnogi rojaki vprašujejo, kaj
se kuha v beograjskih loncih, potem ko je »dežela«
iz imena republike črtala atribut socialistična, da
bi si tako vsaj sama zagotovila vizo za Evropo.
Moram reči, da je minule dni javnih političnih do-
godkov na omenjeno temo bilo izredno malo, ra-
zen če seveda ne upoštevamo poluradnih diplomat-
skih potez tako ene kot druge strani.
Prejšnji torek se je na primer v slovenski vili v
Beogradu, nekoč simbolu vladajoče slovenske par-
tijske politike, zbrala na nekakšni pustno-osmo-
marčevski zabavi, ki pa je imela mnogo širše ambi-
cije razen tega. da so degustirali odlična ptujska in
ormoška vina. dokaj pisana druščina, ki na prvi
pogled ne sodi skupaj. Na prireditev je namreč pri-
šel predsednik Janez Drnovšek, ki je tudi do novi-
narjev pokazal veliko mero zadržanosti, potem je
bil tu še pomočnik zveznega sekretarja za ljudsko
obrambo Stane Brovet s soprogo, najbolj zanimiva
pa je bila prisotnost admirala Petra Šimiča, ki ga
je slovenska javnost dobro spoznala po zadnjih ne-
uspelih poskusih, da bi v deželi našel »zdrave sile«
ter ustanovil novo ekspozituro Zveze komunistov v
Sloveniji. Krog so seveda sklenili številni novinarji
ter razni birokrati in uradniki iz zveznega sekreta-
riata za zunanje zadeve, ki so prevzeli vodstvo Klu-
ba Slovencev v Beogradu in nasploh zadnje čase
pridobivajo pomen. Ali so predstavniki armade z
izrazito nevojaškim manevrom dali slovenskim vr-
hovom še zadnji ukor oziroma dobrohotno pozorilo
ali pa je šlo za kakšne drugačne »vaje« tako enih
kot drugih v Beogradu, je težko reči, zdi pa se. da v
prestolnici o prizadevanjih Slovenije za politično in
ekonomsko suverenost še niso rekli zadnje besede.
Morda se bo komu odvezal jezik že na zasedanju
zvezne skupščine ta teden, ki pa ima sicer veliko
dela s tem. kako naj svoji javnosti na izrazito fm
način prikaže nujnost podaljšanja mandata seda-
nji sestavi delegatov še za eno leto.
Seveda pa vsak korak Beograda dobiva v teh
vročih slovenskih predvolilnih dneh drugačno ko-
notacijo. o čemer ste se lahko prepričali ob sedenju
samega predsednika partije Slovenske demokrati-
čne prenove Cirila Ribičiča na meji z Italijo v znak
protesta nad poskusom vojske oziroma zveznega
sekretariata za ljudsko obrambo o razširjanju ob-
mejnega pasu s stotih na tisoč metrov. Kot vzrok
za takšno odločitev v omenjeni instituciji navajajo
sicer pogoste prebege beguncev, toda ždi se. da je
ta poteza bila izzvana s poudarjanjem konfederal-
nega statusa Slovenije, ki jih uradni Beograd pre-
vaja v secesionistične težnje. To vprašanje pa zav-
zema tudi osrednje mesto, kolikor sem seveda se-
znanjen, v programih bodočih slovenskih oblastni-
kov.
Nedvomno je Slovenija poleg drugega naredila
največ za demokratizacijo skupnega življenja v Ju-
goslaviji. Pri tem se zdi, da je imela nehvaležno
vlaga petelina, kije prehitro zapel ter si s tem na-
kopal tudi veliko sovraštva in sitnosti. Naj omenim
sama umik vojaške industrije iz mariborskega
TAM-a in Iskre, kar je bilo (poleg drugega) delno
tudi vzrok skorajšnjega pokopa velikih sistemov v
Sloveniji. Pri drugih predlogih, kot na primer uved-
bi večstrankarskega sistema, je bilo podobna, saj
smo najprej doživeli val kritik, nato pa so čez nekaj
mesecev vsi po vrsti pričeli zagovarjati večstrankar-
ski sistem, ki naj bi kot čarobna palica rešil naše
balkanske razprtije.
Mislim, da se Slovenija v zadnjem času pojavlja
predvsem kot žrtev sicer odličnih zamisli, vendar
pa afront nasprotovanju, ker se pogosto nismo
znali iti trgovanja s politiko. Zahteve po samostoj-
ni slovenski armadi lahko doživijo podobno usodo,
saj bo Slovenija poleg svojih konfederalističnih te-
ženj trčila ob armado, ki se v zadnjem času vse bolj
deklarira kot edini čuvaj bratstvfl in enotnosti —
upam samo, da ne za vsako ceno. Poleg armade je
tu še Ante Markovič, ki te dni dobiva za moj okus
preostre kritike s sončne strani Alp ob skoraj do-
slednem spoštovanju ukrepov v naši republiki. Mi-
slim, da zato Markavič tudi ne bo posegel po kakš-
nih resnih, ostrih izrednih ukrepih zaradi napovedi
Slovenije, da ne bo več plačevala sredstva v fond
za nerazvite oziroma dela, ki gre za Kosovo, in ko-
tizacije v zvezni proračun, pač pa bo Markavič z
nekakšnimi apeli po ustavnosti in zakonitosti po-
skušal pomiriti sceno. Premier ima namreč sedaj
veliko preveč problemov s svojo reformo, z ohranit-
vijo tečaja in konvertibilnosti, tako da mara nada-
ljevati taktiziranje in zavlačevanje, predvsem pa
mora počakati, da se v Sloveniji končajo volitve,
čeprav mu neizvajanje zakonov dela večje preglavi-
ce kot pa srbska blokada, saj tam zatrjujejo, da so
sama zmanjšali »intenzivnost ekonomskega sode-
lovanja« s Slovenijo.
No, več iz Beograda v naslednji številki, ko bom,
upam, lahko poročal, da smo tudi iz naziva države
črtali ideološka lepotila.
Vladimir Vodušek
m PREJELI SMO #
Netočnosti v pisanju
Marije Samec
Prosim, da v skladu z zakonom o javnem obveščanju v Tedniku objavite
naslednje:
Vse od 1. februarja letos, ko je vaša začasna sodelavka pričela poročati o
Socialistični zvezi, je v njenem pisanju veliko netočnosti in neresnic. Tako v pri-
spevku v Tedniku št. 4 med drugim piše,... »da so se člani s podpisi za član-
stvo v tej organizaciji opredelili že s podpisovanjem majniške deklaracije...«
Pojasniti moram, da je SZDL vodila akcijo za podpis temeljne listine Slovenije
1989.
V 8. številki Tednika 1. marca je Marija Samec v prispevku »Kdo so socia-
listi?« med drugim zapisala: »Po volitvah bodo od svojih članov pobirali člana-
rino; zaenkrat je dogovorjeno dva odstotka od plače.« Tudi to ne drži. Zaen-
krat je dogovorjeno, da naj bi letna članarina znašala 500 dinarjev. Sicer pa v
občini velja, da višino članarine, ki je simbolična, določajo KK SZDL in z njo
tudi v celoti razpolagajo.
Ko Marija Samec poroča v Tedniku 8. marca letos o občinski kandidacij-
ski konferenci Socialistične zveze Slovenije, je spet neresnično to, ko piše:
»Prejšnjo soboto je bila ...« OKK je bila v sredo, 28. februarja 1990.
Po radiu je Marija Samec poročala, da je bilo na zboru članov Socialistične
zveze le 62 udeležencev. Tudi to ni res. Bilo jih je 74. Res tudi ni, da naša orga-
nizacija šteje le toliko članov, kot je v omenjenem prispevku namerno ali nena-
merno hotela povedati Marija Samec. Ker če bi to bilo res, ne bi bila Socialisti-
čna zveza v Ptuju tudi po zbiranju pristopnih izjav še vedno najbolj množična
organizacija. Ža[ pa tudi o zboru članov Socialistične zveze Marija Samec ne bo
mogla poročati ločno, ker je po dobrih desetih minutah, po uvodnih besedah
Viktorja Žaklja, podpredsednika RK SZDL, odšla, čeprav je zbor za tem trajal
še dobri dve uri. Poleg tovariša Žaklja pa je z razpravo sodelovalo še sedem
udeležencev, med njimi šest kandidatov SZDL za DPZ SO Ptuj.
Vprašujemo se, v čem je cilj takšnih netočnosti.
Predsednik
občinske konference SZDL Ptuj:
Janez BELŠAK, s. r.
Neresnici
v »Govori se...«
v Tedniku I. marca pišete, »... da
je Kramberger ta pravi kaveljc. Zavo-
hal je, da ima Socialistična zveza gle-
de na svoj trud pri zbiranju podpisov
po terenu največ apetitov po oblasti.«
To ni res, res pa je, da smo in bomo
še naprej vsem, ki to želijo, omogočili
sodelovanje v Socialistični zvezi. Gle-
de Krambergerja pa nič slabega, ker
ima pravico do takšnih predvolilnih
nastopov. Res pa je, da ga v Sociali-
stični zvezi ne podpiramo.
O tem, kakšno mnenje imajo Ptuj-
čani, lahko preberete v prispevku
Martina Ozmeca (OM) v Tedniku, ki
je izšel 8. marca.
V tej številki objavljate pod Govori
se: »... da je Socialistična zveza Ptuj
na svoj zbor (namenoma?) povabila
pevski zbor srednješolcev, da bi zni-
žala starost, saj bi jih drugače lahko
zamenjali za sive panterje ...« V tem
natolcevanju gre za grobo žalitev ude-
ležencev zbora Socialistične zveze.
Res je, da je bilo nekaj upokojencev.
Javno moram povedati, da smo v So-
cialistični zvezi Ptuj ponosni na vse
upokojence. V svoj program smo vne-
sli skrb tudi zanje. Socialistična zveza
Slovenije si bo tudi v ptujski občini
prizadevala za bogatejše in srečnejše
življenje vseh volilcev.
Predsednik
občinske konference SZDL Ptuj:
Janez BELSAK, s. r.
4 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
15. marec 1990 —
TEDNIK
nasveti za vsak dan
Čas med zimo in pomladjo
Včasih, ko je bila zima še res
tista prava zima, ko so se tempe-
rature globoko znižale in je sneg
prijetno škripal pod koraki to-
plih zimskih čevljev, se nam je
kar prileglo tiekaj krepkega za
malico ali kosilo. Nestrpno smo
pričakovali pomlad.
V zimskem času kuhamo mo-
čnejše, bolj kalorične jedi. Pre-
hod med zimo in pomladjo pa se
pozna tudi pri naši izbiri in ku-
hanju. Žal pa letos čutimo ta pre-
hod bolj na koledarju in ne toli-
ko po spremembi zunanjih tem-
peratur. Vendar pa temperature
še niso tako visoke, da se nam ne
bi prilegel za kosilo ali večerjo
golaž. Presenetite svojo družino
ali goste in jim ga ponudite, pri-
pravljenega na nov način. Za da-
nes sem izbral štiri manj znane
recepte za pripravo in nekaj neo-
bičajnih načinov za serviranje
golaža.
Golaž
Ime te priljubljene jedi izvira
iz Madžarske. Pravilno se piše
»gulyas« in pomeni »pastirsko
meso.« Na Madžarskem pomeni
golaž danes prej juho kot to, kar
poznamo pod tem imenom pri
nas. Naš golaž je za Madžare
»porkolt«. Naj bo to ali ono, ta
okusna  »pastirska« jed tekne
skoraj vedno, če pa je pripravlje-
na oz. servirana na nov, domi-
seln način, bo učinek popoln.
Puranov golaž:
Čebulo olupimo, jo pretakne-
mo s klinčki in lovorovim listom
in jo v močno slani vodi zavre-
mo. Dodamo meso v celem kosu
in pokrito kuhamo na zmernem
ognju okrog 30 minut. Vzamemo
ga iz posode in zavretek precedi-
mo.
Na maslu ali margarini svetlo
rumeno prepražimo moko, zali-
jemo s precejenim zavretkom in
počasi kuhamo 10 minut.
Kuhano meso narežemo na
trakove in ga stresemo v omako.
Dodamo limonin sok, sol, poper,
sladkor, odcejene šampinjone in
kapre. Vse skupaj na hitro zavre-
mo.
Golažu izboljšamo okus še s
sladko dh kislo smetano.
Naredili smo ga iz (za 4 osebe):
1 čebule
3 klinčkov
1 lovorjevega lista
1/2 litra vode, soli
50 dag puranjega mesa (v kosu)
4 dag masla ali margarine
3 dag moke
3 žlic limoninega soka
popra (uporabimo beli poper,)
(če ga imamo)
I ščepca sladkorja
1 kozarca šampinjonov (280 g)
1 žlice kaper
3 — 4 žlic sladke ali 2 žlic kisle
smetane
Goveji golaž v ohrovtu
Meso narežemo na kocke, stre-
semo ga na razgreto maščobo,
dodamo še olupljeno in na rezi-
ne narezano čebulo ter prepraži-
mo. Primešamo mleto rdečo pa-
priko in prilijemo 1/3 juhe. Do-
damo timijan in kumino. Golaž
solimo, popramo in ga dušimo v
pokriti posodi 45 minut. Nareza-
no papriko, na rezance narezano
izdolbeno notranjost ohrovta in
preostalo juho primešamo k me-
su in kuhamo še približno 30 mi-
nut. Po potrebi jed zgostimo z
drobno naribanim surovim
krompirjem. Z ohrovta odstrani-
mo zunanje trde liste, kocen izre-
žemo, kolikor je mogoče globo-
ko. Kuhamo ga v veliki količini
slanega kropa okrog 30 minut.
Kuhanemu ohrovtu odrežemo
pokrovček in izdolbemo sredico.
Napolnimo ga z golažem in po-
nudimo.
Za pripravo smo porabili: (za 4
osebe)
50 dag govejega stegna
3 srednje velike čebule
5 dag maščobe
2 žlici mlete rdeče paprike
3/4 litra juhe
1/2 žličke zdrobljenega timijana
1/2 žličke zmlete kumine
sol, poper
manjšo glavo ohrovta
1 —2 krompirja
2 rdeči papriki (sveži ali iz zamr-
zovalne skrinje)
Golaž lahko nadevamo tudi v
kuhane in izdolbene čebule.
Nasvet: Ce se vam zdi, da je me-
so za golaž žilavo, prelijemo jed
z malo vodke. Alkohol bo izhla-
pel, meso pa bo postalo mehko
in še golaž bo dobil posebno aro-
mo.
Segedin golaž v črnem kruhu
Meso narežemo na kocke. Če-
bulo olupimo in jo narežemo na
kolobarje. Česen sesekljamo.
Nato čebulo in česen na maščobi
prepražimo. Dodamo meso, ga
na hitro prepražimo, potresemo s
papriko in premešamo. Prilijemo
malo hladne vode, dodamo ku-
mino, solimo in dušimo okrog 40
minut. Ko se meso zmehča, do-
damo kislo zelje, sladkor in para-
dižnikovo mezgo ter kuhamo še
15 minut. Na koncu vmešamo
smetano.
Z ostrim nožem odrežemo po-
krovček s kolača kruha. Nato
najprej z nožem ločimo skorjo
od sredine. Pri tem pazimo da ne
poškodujemo skorje. Z žlico iz-
dolbemo sredico. Uporabimo jo
lahko za polpete ali za pečenko
iz mletega mesa. I cm sredice ob
skorji pustimo. Z golažem napol-
nimo kruh in serviramo.
Za pripravo smo potrebovali (za 4
osebe)
40 dag svinjine (vrat, brez kosti)
4 čebule
2 stroka česna
5 dag masla ali margarine
2 žlici sladke paprike
I žličko kumine
sol
50 dag kislega zelja
I žličko sladkorja
1 žlico paradižnikove mezge
I kozarček sladke ali kisle smeta-
ne
I kolač črnega kruha
Golaž z rdečim vinom
Čebulo olupimo in jo grobo
narežemo. V primerni posodi na
maščobi rjavo prepražimo na
koščke narezano meso. Dodamo
čebulo in česen, prepražimo, po-
tresemo s papriko in premešamo.
Zalijemo z malo vina in juhe.
Po okusu solimo in popramo.
Posodo pokrijemo in dušimo pri
zmernem ognju okrog 1—2 uri.
Med dušenjem dolijemo preosta-
lo vino in juho.
20 minut pred koncem dušenja
dodamo narezane šampinjone.
Po potrebi popravimo okus in
ponudimo.
Naredili smo ga iz: (za 4 osebe)
1 kg govedine
20 dag čebule
6 dag masla ali margarine
2 žlic sladke paprike
2 strokov česna
soli
popra
1/4 litra rdečega vina
1/4 litra juhe
25 dag svežih ali vloženih šampi-
njonov.
Za prilogo lahko ponudite ra-
zlične testenine, zelene ali druge
zelenjavne rezance, polento in
podobno.
Golaž lahko tudi globoko za-
mrznemo, vendar ne napolnjene-
ga v čebulo, ohrovt ali kruh, tem-
več samega.
Želim vam obilo uspehov pri
kuhanju in dober tek.
V naslednji številki Tednika
boste lahko spoznali nekaj novih
receptov za pripravo jedi pod ge-
slom: Prišla je pomlad.
Dušan Bombek,!
tehnolog iz Haloškega bisera'
Zasebna pekarna
Gašperut
v Ormožu so od 3. marca dalje bogatejši za novo obratovalnico.
V Vrazovi 14 — ob stavbi, kjer imata svoje prostore knjižnica in De-
lavska univerza — je Stane Gašperut odprl privatno pekarno. Poseb-
no ob jutrih ovijajo ta del mesta prijetne vonjave po sveže pečenem
kruhu.
Stane Gašperut je doma iz Hrastnika, žena iz Veržeja, vinograd
pa imajo v Vinskem Vrhu. Prej so živeli na Jesenicah, kjer so imeli v
najemu zasebno pekarno, ki pa je zastarela. Bilo bi jo potrebno obno-
viti, zato se je odločil, da gre na svoje. V Ormožu je kupil hišo. Naj-
prej je hotel imeti slaščičarno, vendar so mu na občini, kjer izdajajo
obrtna dovoljenja, svetovali, naj odpre pekarno.
Gradnja oziroma obnova je trajala 10 mesecev. Ob mojstrih, ki
so opravili najnujnejša dela, so morali veliko postoriti še sami. Tre-
nutno spečejo dnevno okoli 120 do 140 kg raznega kruha — od naj-
bolj navadnega belega do mešanega, rženega in polbelega, po kate-
rem je tudi največje povpraševanje. Posebnost je 20- in 40-dekagram-
ski francoz ter razne vrste peciva, ki jih ljudje pokupijo že v jutranjih
in dopoldanskih urah. Peče pa tudi dobre domače kekse.
Po povpraševanju po kruhu v prvih dneh še ne more soditi, kako
bo vnaprej, vendar Stane Gašperut zatrjuje, da se bodo prilagodili
trenutnim razmeram. Ljudje v prvih dneh radi prihajajo k njim, seve-
da sprva bolj iz radovednosti, kasneje pa se bodo navadili na kvalite-
to kruha.
Trenutno delata sama z ženo, v kratkem bo zaposlil še enega pe-
ka, kako pa bo vnaprej, bodo še videli. Vse je odvisno od povpraševa-
nja po njihovih izdelkih.
Vida Topolovec
V vrtu
v SADNEM VRTU nadaljujemo dela, ki
jih še nismo dokončali. Z rezjo in oblikova-
njem drevesne krošnje moramo pohiteti, zla-
sti s sadnimi vrstami, ki že brstijo, da ne bo
preveč osipa brstov ob prepozni rezi.
Ribezovi in kosmuljevi grmi so že močno
zbrsteli, prav v tej fazi pa jih je še čas in mo-
goče najlažje obrezati. Ce imamo starejše gr-
me, izvedemo rez na pomlajevanje grmov.
Les, ki je starejši od treh let, običajno slabo
rodi, ima slabe cvetove in drobne plodove, ki
se radi osipajo. Star, izrojeni les odstranimo
že pri osnovi izrasta oziroma na mestu, kjer
poganja mlajši poganjek. Stari les je običajno
temnejše barve, ni gladek in na njem se lušči
povrhnjica. Pogosto iz tega lesa poganjajo
mladi, drobni enoletni poganjki s slabim cve-
tnim nastavkom, ki so za rodnost ribezovega
grma nepomembni. Ce je ribez poleti napad-
la ribezova plesen, so ti poganjki običajno
deformirani, zato vršičke tem vejam poreže-
mo, porežemo pa tudi poganjke, ki v grmu
rastejo v notranjost, ki rastejo zunaj grma,
padle oziroma poležene po tleh in slabo do-
raščene.
V OKRASNEM VRTU obrežemo vrtnice.
Rez vrtnic je pomembno opravilo, saj je prav
od rezi poleg rasti in njenega zdravstvenega
stanja odvisno število cvetov. Za rez vrtnic
moramo poznati le nekaj osnovnih pravil:
— Bolj obrežemo tiste rastline, ki so sla-
botne rasti, da z rezjo vzpodbudimo rast.
manj pa bujno rastoče, pri katerih želimo
bujno rast nekoliko zavreti. Znano je namreč,
da bolj ko rastline trajnice obrezujemo, bolj
rastejo.
— Mnogocvetnice in floribunde obrezuje-
mo zmerno, da bo njihova rast umirjena, zato
pa bogata z bujnim cvetenjem.
— Ce vrtnice obrežemo zelo nizko, vsako
leto bogato poženejo, toda nekaj zelenja raz-
vijejo na račun cvetja.
— Cajevke, ki so po naravi bujnejše in vi-
šje rasti, režemo na nekoliko daljše štrclje.
— Vsako tretje leto star, izrojeni les odre-
žemo pri panju, da tako vzpodbudimo rast
novih poganjkov.
— Vzpenjavkam glede na vzgojno obliko
po vsej dolžini vej režemo kratke reznike z
dvema ali tremi očesi, poškodovane in slabo
doraščene poganjke pa odstranimo.
V ZELENJAVNEM VRTU ne glede na
ohladitve in spomladansko mrazovje, ki ga je
mogoče še pričakovati, sejemo grah. Grah je
manj zahtevna vrtnina in ne pozebe. Z rano
setvijo dosežemo več pridelka kot pa s po-
zno.
Sadimo čebulček in česen. Najlepšo čebu-
lo bomo pridelali, če bomo sejali zdrav in do-
bro dozorel čebulček I do 1,5 cm debeline.^
Stročki česna morajo biti zdravi, sicer pa lah-
ko sadimo spomladanskega ali zimskega. Če-
bulček in česen posadimo plitvo v dobro pri-,
pravljena tla, ki pa jih ne smemo gnojiti ne-
posredno s hlevskim gnojem. Od korenovk
posejemo peteršilj, ki pa zelo počasi kali.
Opravimo tudi rano setev korenčka sorte
nantes in redkvice. Po biokoledarju so naju-
godnejši dnevi za setev
— za listne rastline, kot so solata, zelje,
motovileč, ohrovt, peteršilj, 17. do 19. marca,
— za nadzemeljske plodove — jagode, sa-
dje, paprike — 9. do 11. ter 23. in 24. marca
— za cvetje pa 13., 15., 16., 19. in 20. mar-
ca.
SOBNE, OKENSKE IN BALKONSKE
RASTLINE se počasi prebujajo iz zimskega
počitka. Vsem, ki so odcvetele, moramo spro-
ti odstranjevati odcvetele cvetove, pelargoni-
jam, t^uksijam in drugim, ki so pričele odga-
njati, pa odmrle liste, da ne bi gnili na rastli-
nah. Gnijoči ostanki imajo za posledico, da
rastlina celo leto ni več povsem zdrava.
Proti koncu marca se že prične presajanje
lončnic. Posaditi jih moramo v ustrezno me-
šanico zemlje, če hočemo, da bodo lepo
uspevale in bogato cvetele. V ta namen si
pravočasno pripravimo potrebne količine pr-
sti in mešanic, da bodo pri presajanju že pri
roki.
Miran Glušič, ing. agr.

EPIDEMIJA KOZ
(ZGODBE IZ lET, KO JE NAŠ
KMET PREŽIVLJAL TEŽKE ||||
NA DELO V UUTOMER
Konec avgusta je bilo delo v glavnem že opravljeno, zato smo obla-
stni ljudski odbor lahko zapustili še »preostali žalujoči«. Na okrajnih po-
verjeni.štvih za kmetijstvo sta bili prosti mesti še v Ljutomeru in v Slovenj
Gradcu. Mirko je bil doma iz Ljutomera, zato sem sklepal, da mi preo-
stane samo Slovenj Gradec. Toda Mirko iz osebnih razlogov ni želel na-
zaj v Ljutomer, zato sem bil v to lepo prestolnico Prlekije razporejen jaz.
Imel sem še dva tedna dopusta, tako da sem se na novem delovnem me-
stu javil sredi septembra.
Poverjenik za kmetijstvo je bil Franc Vogrinc. doma iz Posavja. sta-
noval pa je v Veličanah. Dobro sva se poznala že od prej in lepo sva sode-
lovala. Skrbel sem za planiranje in nadomeščal referenta za živinorejo,
saj ga do tedaj poverjeništvo še ni imelo. V času poverjenikove odsotnosti
pa sem ga tudi nadomeščal. V delo se mi ni bilo treba posebej uvajati,
ker sem področja in teren poznal, dodatno sem se seznanjal le z novimi
sodelavci.
V Ljutomeru so tedaj tekle priprave na okrajno razstavo. Vse delo je
vodil Franjo Masten, tedaj poverjenik za komunalne zadeve. Po ukinitvi
ljutomerskega okraja seje preselil v Ptuj. Razstava je bila povezana z za-
bavnim življenjem vedno veselih ljudi Prlekije. Vsak večerje bila na raz-
stavnem prostoru veselica. Vinotoč je imela v zakupu sindikalna podruž-
nica OLO. Po razporedu sem bil določen kar tri večere za dežurstvo pri
točilni mizi. Skrbel sem za blagajno., vmes pa je bilo treba opravljati tudi
natakarska dela. Vsak večer je bil velik obisk. L/udje so se radi veselili,
tudi z denarjem niso štedili, kot da bi slutili, da bo to zadnja javna vese-
lica v tistem letu.
V poletju 1950 je vso našo državo prizadela izredna suša. Poleg
strahotnega gospodarskega pritiska in blokade z Vzhoda, pa tudi vse res-
nejše vojne nevarnosti — na Koreji se je spopad širil z vse večjo silovi-
tostjo — nam tudi narava ni bila naklonjena. Kako ublažiti posledice su-
še, so tedaj razpravljala vsa upravna in politična vodstva v državi. Po-
vsem konkretni so bili v vsakem okraju.
Pri roki imam kopijo zapisnika seje ožjega vodstva (biroja) O K KPS
in izvršnega odbora OLO Ptuj. ki je 4. oktobra 1950 obravnaval ukrepe
za ublažitev posledic suše v ptujskem okrjau. Navajam nekaj najznačil-
nejših sklepov:
I. Kmetijsko poverjeništvo naj pripravi ustrezna navodila in ukrepe,
kijih je treba izpeljati po upravni liniji, to je:
- da bodo državna posestva in zadruge do poslednjih možnosti iz-
koriščala pašo, če je možno, pa naj na svoje pašnike puščajo tudi živino
privatnikov.
— da bodo na državnih posestvih in kmetijskih delovnih zadrugah
takoj znižali obroke krme za živino.
— da bodo povsod kar najbolj gospodarno ravnali s krmo in čimveč \
zelene krme silirali. ]
2. Odkupna podjetja morajo okrepiti odkupe sena, slame, koruznice ^
in drugih ustreznih surovin za prehrano živine. j
j. Vprašanja odkupa mesa. masti, žitaric in povrtnin zaostriti do ]
skrajnosti. Sklicati konferenco upravnikov odkupnih podjetij, nakazati
probleme suše in ta problem obravnavati s celotnim odkupnim aparatom.
(Torej še večji pritisk na zasebnega kmeta, ki gaje prav tako prizadela
suša.)
4. Na koordinacijski konferenci tožilstva sprejeti ustrezne ukrepe, '
da se preprečijo prevozi in prodajanje krme. prepovejo ali vsaj omejijo
naj se veselice in .se uvedejo razne druge oblike štednje. Proti kršilcem —
bodisi podjetjem ali posameznikom — je treba najostreje ukrepati.
Take ukrepe so torej sprejeli v ptujskem okraju. Podobno je bilo tudi
v Ljutomeru, kjer so bile razmere še težje. V zadružnem sektorju je bila
skoraj polovica kmetijskih površin v okraju. Kmetije, ki so postali za-
družniki po znanem reklu »prostovoljno moraš«, za zadružno zemljo in
živino niso skrbeli s takim čutom odgovornosti kot zasebni lastniki. Celo-
tni aparat poverjeništev za kmetijstvo, državne nabave in nekaterih dru-
gih služb je bil polno vprežen v uresničevanje teh sklepov. To je bila tudi
glavna vsebina mojega dela v prvih tednih službe v Ljutomeru.
Pomembna naloga je bila tudi priprava in izvedba jesenske setve.
Koliko je treba posejati, je določila že republiška planska komisija. Za
ljutomerski okraj je to znašalo (gre za ozimine) 2.120 ha pšenice,
1.600 ha rži. 275 ha ječmena. 920 ha ovsa in 140 ha soržice. Vse to je bi-
lo treba razdelili na sektorje lastništva po KLO, posestvih in zadrugah. V
ljutomerskem okraju je bilo tedaj 11.261 ha njiv. od tega v državnem
sektorju lil ha. v zadružnem 3.906 ha in v zasebnem skupaj z ohišnica-
mi 7.244 ha. Skoraj polovico teh površin je bilo treba posejati z ozimnimi
žiti.
Takrat je v ljutomerskem okraju obstajalo 40 kmetijskih delovnih
zadrug, torej KDZ in ne več KOZ. in 4 zadružne ekonomije. V vseh teh
zadrugah je bilo 7.961 ljudi (zadružnikov), od tega sposobnih za delo
4.090. Konj je bito 1.528. ponekod pa so za vprego uporabljali tudi gove-
do, zlasti v gričevnatem svetu. Traktorjev zadruge niso imele, kolikor jih
je pač bilo. in to zastarelih, so bili zbrani v posebni strojni traktorski po-
staji.
Ce bi se vse to pošteno vpreglo v delo, ne bi bilo težko izpolniti setve-
nega plana. Problem je bil v tem, ker je primanjkovalo semena, pa tudi
volje in organizacije.
Med kritičnimi je bila KDZ Cven. v kraju na Murskem polju v bliži-
ni Ljutomera, znanem zlasti po odličnih rejcih kasačev in organizaciji
konjskih dirk V tej vasi so tudi prvi v Sloveniji zgradili zadružni dom in
med prvimi ustanovili obdelovalno zadrugo.
Daje bil ljutomerski okraj za vzor vsem v Sloveniji na področju za-
družne kolektivizacije. je bila zasluga okrajnega sekretarja Jožeta Tram-
ška in njegovih organizacijskih prijemov. Čeprav je bil v začetku leta pre-
meščen v Ptiljčane.je od njega zastavljena metoda dela ostala. Za vsako
zadrugo in vsak KLO je skrbel glavni okrajni aktivist, ki naj bi bil gonil-
na sila vsega dela in življenja.
Za Cven je skrbel Jože Predanič. poverjenik za notranje zadeve v
Ljutomeru, ki pa je bil že pred mojim prihodom premeščen za poverjeni-
ka v Ptuj. Ne vem. ali po njegovi zaslugi ali zaslugi koga drugega, so na
Cvenu, baje »zaradi špekulacij«, zaprli celotni UO obdelovalne zadruge.
Naložili so predsedniku KLO. da mora do izvolitve novega vodstva KDZ
voditi delo. Glavna skrb je bila spravilo jesenskih pridelkov in setev.
V zvezi s tem me je poklical predsednik okraja Štefan Joha in mi po-
vedal, da začasno skrbim za to zadrugo. Naloga traja do končanja je-
senske setve. . . Potem sem se dober mesec skoraj vsak popoldan po služ-
bi s kolesom odpeljal na Cven in poskušal popravljati nalogo kar najbo-
Ije.
KDZ Cven je imela 130 ha njiv. vseh zadružnikov 129. od tega okoli
60 "« sposobnih za delo. To je bilo precej, v večini drugih zadrug se je
sposobnost za delo gibala okoli polovice. Najslabše je bilo v KDZ Iljašev-
ci. kjer je bilo 161 zadružnikov, za delo sposobnih pa le 62 ali 38 "o. Na-
dalje so zadružniki na Cvenu imeli 56 konj. 58 glav goveda in okoli sto
prašičev. Krav in prašičev v zasebni reji na ohi.šnicah ne omenjam.
Obiskal sem najprej predsednika KLO. Bilje starejši, uslužen mo-
žak, kmet z dušo in telesom, vendar so ga razmere prisilile, da je postal
zadružnik, volja ljudstva pa. da je predstavljal »oblast«. Ni se mogel na-
čuditi. da je sedaj okrajnega aktivista, ki je navadno prihajal med nje
kot »narednik med rekrute«. zamenjal fantič, kot sem bil jaz. Skupaj sva
obiskala brigadirje in liste zadružnike, ki so imeli vpliv in so se obnašali
kot »saboierji«. Z vsemi seje dalo lepo pogovoriti. Vsak seje strinjal, da
ne bo žetve brez setve. Vmes je ludi padla kakšna o setvi plev. kar znajo
predvsem okrajni aktivisti, pa o tistem reku: »Če seješ veter, žanješ vi-
har.«
Kmalu sem si pri večini pridobil zaupanje. Z brigadirji, vmes sta bili
dve brigadirki (to so bili neke vrste skupinovodje). smo se pri predsedniku
sestajali skoraj vsak večer, ocenili minuli delovni dan in napravili načrt
za naslednji dan. Včasih nam je načrt pokvaril dež. v glavnem pa so jih
izpolnjevali v celoti. Kmalu sem si zapomnil tudi krajevna imena njiho-
vih polj. npr. Preje. Sela. na Krapju in podobno. Tudi na strojni postaji ni
bilo težav.
Tako sem lahko predsedniku okraja že v soboto. 28. oktobra, na Si-
monovo — zanj praivjo vremenarji. da rad prinaša sneg - poročal, daje
jesenska setev v KDZ Cven končana.
Prihodnjič: ODMKR.A OHIŠMC M MOTI
TEDNIK - 15. marec 1990
NAŠI KRAJI IN UUDJE - 5
Specialistična ambulanta za zobno in čeljustno
ortopedijo
Zobozdravnik je vašemu otro-
ku pozdravil bolne zobke. Ugo-
tovil je nekatere nepravilnosti v
zvezi z rastjo zob in čeljusti. Na-
potil vas je v specialistično orto-
dontsko ambulanto. Kaj zdaj? O
tem malo kasneje. Za uvod pa,
kaj je ortodontija, s čim se ukvar-
ja specialist ortodont, kdaj in na
katera vrata naj potrkajo pacien-
ti, ki potrebujejo našo pomoč.
Ortodontijo imenujemo še z
drugim imenom zobna in čelju-
stna ortopedija ali tudi maksilo-
facialna ortopedija. Ce pobrska-
mo po izvoru besede, vidimo, da
je sestavljena iz dveh grških be-
sed: orthos pomeni pravilen, od-
nos je v grškem jeziku zob. Zdaj
tudi lažje razumemo prve zdrav-
nike, ki so se ukvarjali zgolj s
kozmetičnimi korekturami; slaba
funkcija zobovja in vse posledice
tega so bile še neznane ali pre-
malo upoštevane. Danes je nalo-
ga čeljustne ortopedije višja. Iz
defektnega in iznakaženega zo-
bovja moramo napraviti pred-
vsem funkcionalno polnovredno
zobovje, funkcionalno organsko
enoto. Ortodontija nadzira rast
in razvoj denticije in okolišnih
anatomskih struktur od rojstva
do dentalne zrelosti. Ukvarja se
z mofrološkimi nepravilnostmi
posameznih zob, zobnih skupin
in s funkcionalnimi nepravilnost-
mi zobnih lokov.
Pa si malo podrobneje poglej-
mo kakšno izmed nalog čeljustne
ortopedije. Kot sem že napisala,
je njena glavna in najpomemb-
nejša naloga napraviti funkional-
no polno vredno zobovje. Veliko
nepravilnosti, kot so odprti griži,
globoki, križni in vsiljeni griži,
onemogoča pravilno funkcijo
zob. Posledica je, da oboli preba-
vni trakt. Iz slabo prežvečene in
prebavljene hrane sledi slaba
prehranjenost telesa in slabokrv-
nost, posebno pri mladini. Taki
otroci zaostajajo v telesnem raz-
voju in so manj odporni proti
otroškim boleznim. Zanimivo je,
da morajo ljudje, ki hrano slabo
prežvečijo, použiti večje količine
le-te, ker se taka hrana mnogo
manj prebavi.
Druga pomembna naloga če-
ljustne ortopedije je skrb za pra-
vilno dihanje, s čimer indirektno
preprečujemo obolenja dihal in
dihalnih poti. Pri ortodontskih
disharmonijah so usta cesto
odprta in je dihanje skozi nos
ovirano. Dihanje z odprtimi usti
pa povzroča pogosta vnetja žrel-
nice, nebnic in bolezni dihalnega
aparata. Pri dihanju sRozi usta
sta ustnici razmaknjeni, hipoto-
nični, jezik z vso svojo težo pade
na ustno dno. Lica se vležejo
nad zobni vrsti in taka motnja v
delovanju mišic vpliva kot zavo-
ra v razvoju čeljusti, posebno
zgornje. Posledice tega pa vodijo
do težav pri požiranju.
Z ortodontsko terapijo profi-
laktično vplivamo na karies in
parodoncij, odpravljamo govor-
ne napake in pri estetskih dishar-
monijah vplivamo na psihično
zdravje posameznika.
To niso vse naloge, toda že iz
naštetega vidimo, da je področje
dela zelo široko. Statistike nam
povedo, da je razširjenost če-
ljustnih nepravilnosti zelo velika.
Ce bi hoteli korigirati vse, bi bila
potrebna ortodontska zdravlje-
nja skoraj pri vsakem drugem
otroku. To pa je praktično nemo-
goče. Zato je potrebna pravilna
triaža pacientov. Indikacijo, to je
potrebo za zdravljenje pomagajo
ortodotnu določiti kriteriji, ki
razvrščajo nepravilnosti disgnati-
je glede na težavnost klinične sli-
ke v različne prioritetne skupine.
Ortodonsko zdravljenje je pravi-
loma dolgotrajno in pomeni na-
por, ki ga vsak otrok ne zmore.
Za uspešen potek zdravljenja bi
morali presoditi, ali je otrok fizi-
čno, psihično in socialno sposo-
ben za dolgotrajno nošenje orto-
dontskega aparata. V naši stroki
je uspeh zdravljenja v največji
meri odvisen od tesnega sodelo-
vanja otrok in še posebej staršev.
Veliko jih je prepričanih, da je
glavno, da je njihov otrok dobil
aparat in s tem bodo vsi proble-
mi rešeni. Toda, dragi starši, mo-
tite se. Z aparatom v ustih se
problemi šele začnejo. Posledice
tega pa so neredno nošenje apa-
rata, neredne kontrole in končno
samovoljna prekinitev zdravlje-
nja. Pomoč staršev je potrebna v
tem trenutku. Otroka je treba
kontrolirati, ga vzpodbujati, da
ne omaga na začetku, v sredini
ali ko mu gre zdravljenje h kon-
cu.
Pa se povrnimo na začetek.
Zobozdravnik je pri vašem otro-
ku ugotovil, da njegovi zobki ne
rastejo pravilno. Pri njem boste
dobili napotnico za specialisti-
čno ortodontsko ambulanto v
Ptuju. Zaradi velikega števila pa-
cientov je potrebno, da se pride-
te z napotnico prej naročit.
Se dva pogoja morata biti iz-
polnjena za pregled in sprejem v
zdravljenje:
1. Vsi zobki morajo biti po-
zdravljeni.
2. Ustna higiena mora biti na
zadovoljivi višini. Toda za vsak
primer prinesite s seboj zobno
krtačko.
Slavica Senegačnik-Ratajc,
dr. stom. specialist ortodont
V Stojncih še druga
samopostrežna prodajalna
v soboto dopoldne je Marjan Kostanjevec (že mesec dni ima tr-
govsko podjetje Lipa) v Stojncih 38 v prostorih, ki jih je namensko
zgradila krajevna skupnost Markovci, odprl samopostrežno prodajal-
no. Krajevna skupnost je objekt zgradila do tretje gradbene faze, Ko-
stanjevec pa ga je dokončal in uredil za prodajo mešanega blaga. Nje-
gova samopostrežna prodajalna je druga zasebna prodajalna z živili v
Stojncih.
Prvi kupci so bili zadovoljni (Posnetek: M. Ozmec.)
Kupci bodo v njej zagotovo radi kupovali, saj vse blago prodaja
po nižjih cenah, in to od 7 do 10 odstotkov. Poseben popust pa bodo
kupci lahko uveljavili pri nakupu večjih količin. Po zelo nizkih cenah
pa bo prodajal tudi najrazličnejše pijače. Podobne nizke cene so tudi
pri kruhu, kjer je najcenejšega mogoče dobiti že za pet dinarjev.
V samopostrežnici Stojnci bodo delali vsak dan od 7. do 19. ure,
ob sobotah od 7. do 14. in ob nedeljah od 9. do 11. ure.
Marjan Kostanjevec je mlad podjetnik, ki bo tudi z novo dejav-
nostjo uspel. S prodajo plina in servisiranjem seje že uveljavil, v sklo-
pu nove firme pa ima tudi veleprodajno dejavnost. Ob samopostrež-
nici namerava urediti še bife. MG
Zemljišča - dobine splošnega pomeiia pod poseMiii mtm
mirko kostanjevec
PREDPISI O ZAŠČITENIH KMETIJAH
Ne samo ustava Slovenije, temveč vse usta-
ve sodobnih držav proglašajo zemljišča za
dobrine splošnega pomena pod posebnim
varstvom in določajo, da se smejo uporablja-
ti pod pogoji in na način, kot to določa za-
kon. Razlogi za tako družbeno stališče so po-
vsem razumljivi. Zemlja je namreč naravni
pogoj za obstoj človeškega rodu in primarni
produkcijski faktor, dan od narave, ne pa re-
zultat gospodarskega procesa. Te značilnosti
zemlje imajo za posledico, da je zemlja pred-
met nasprotujočih si interesov, kajti zaradi
nje se vojskujejo države, spopadajo mali
kmetje z veleposestniki, sosedi s sosedi, gra-
ditelji tovarn, cest itd. z zemljiškimi lastniki.
Ker je na svetu vedno več lačnih ljudi, plod-
ne zemlje pa iz raznih vzrokov vedno manj,
ljudem ni vseeno, kdo in koliko ima zemlje v
posesti, kaj je in koliko je na njej zrastlo itd.
V posameznih zgodovinskih obdobjih in v ra-
zličnih družbenih ureditvah (v fevdalni, kapi-
talistični, realsocialistični itd.) vodi družba
različno politiko do zemlje in njenih lastni-
kov. Rezultati politike so različni. V nekate-
rih državah je vsega, kar daje zemlja, v izobi-
lju, v drugih pa je pomanjkanje
Ker je skozi statistične podatke potrebno
opazovati razne procese v zvezi z zemljo in
njenimi lastniki, podatke analizirati in šele
nato sprejeti razne ukrepe, zato v tem članku
želim navesti nekaj podatkov za Slovenijo, ki
jih je zbral priznani strokovnjak za pravno
področje kmetijstva Slavko Kocjan in objavil
v knjigi »Dedovanje«, ki jo je izdal in založil
Cz Uradni list SRS leta 1976.
Čeprav bralcem ne morem ponuditi najno-
vejših podatkov, jim lahko zagotovim, da še
danes nismo uspeli, da bi se bistveno spreme-
nila splošna smer razvoja slovenskega kmetij-
stva, ki ga kažejo stari, v nadaljevanju tega
članka prikazani podatki.
SPREMINJANJE PLODNE ZEMLJE IN
KMEČKEGA PREBIVALSTVA
Celotna površina plodne zemlje se je v ča-
su od leta 1947 do leta 1969 zmanjšala z
1,022.000 ha na 937.000 ha. Zmanjšanje plod-
ne zemlje na račun graditve zgradb tovarn,
cest itd. se še vedno nadaljuje.
V letu 1945 smo imeli še 50%, v letu 1971
samo 18,6 % kmečkega prebivalstva.
Zaskrbljujoč problem je starostna struktu-
ra kmečkega prebivalstva. Tako je npr. bilo
leta 1961 samo 11 % aktivnih kmetov starih
več kot 65 let, leta 1971 pa že 17,7 %.
Zelo je padlo tudi število »čistih« kmetov,
to je takih, ki obdelujejo kmetijo z osebnim
delom in ki jim je kmetovanje edini poklic. V
letu 1960 so »čisti« kmetje bili lastniki
184.000 zasebnih kmetijskih gospodarstev,
delavci pa so bili lastniki 84.000 delavsko-
kmečkih gospodarstev. Tudi povprečna veli-
kost zasebnega kmetijskega gospodarstva je
do sedaj padala. Tako je npr. leta 1931 znaša-
la 8,3 ha, leta 1960 pa le 6,8 ha.
KAJ JE NAŠA DRUŽBA DO SEDAJ STO-
RILA PROTI PRIKAZANEMU RAZVO-
JU?
Da bi zaustavila zmanjševanje plodne zem-
lje in kmečkega prebivalstva, drobitev zaseb-
nih kmetijskih gospodarstev itd., je družba v
zadnjih letih sprejela več ukrepov in ustrezne
predpise na kmetijskem, davčnem, kredit-
nem, pokojninskem itd. področju. Ne bom
našteval vseh konkretnih ukrepov in predpi-
sov in se spuščal v oceno, ali so bili vsi ukre-
pi in predpisi koristni in kakšni so njihovi re-
zultati. Pač pa želim v tem članku prikazati
in s pravnega stališča obrazložiti le tiste pred-
pise, ki v današnjem času, ko se politične
stranke, zlasti Slovenska kmečka zveza, zav-
zemajo za razvoj družinskih kmetij, zaslužijo,
da o njih politika in stroka pove, kako so se
obnesli v praksi in v čem jih je potrebno do-
polniti oz. spremeniti. Za katere predpise to-
rej gre? Gre za zakon o dedovanju kmetijskih
zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev
(kmetij) in za zakon o kmetijskih zemljiščih.
Prvi zakon, ki ga bom v nadaljevanju član-
ka imenoval zakon o dedovanju kmetij, je
objavljen v Ur. listu SRS št. 26/73 in 1/86,
drugi — skrajšano ZKZ — pa je v prečišče-
nem besedilu objavljen v Ur. listu SRS št.
17/86. Bralce naj spomnim, da sem o ome-
njenih zakonih že pisal v Tedniku št. 46—49
leta 1979 in v št. 1-6 leta 1980. Glede na to
da je od takrat preteklo več kot 10 let, da je
prvotni tekst obeh zakonov bil od takrat že
dopolnjen in spremenjen, sem se odločil pri-
kazati predpise, ki jih vsebujeta oba zakona,
vendar samo tiste, ki se tičejo tako imenova-
ne zaščitene kmetije.
Nadaljevanje prihodnjič
pri nas v klubu
Pijem — ali sem
alkoholik?
Obstaja veliko vprašalnikov, s katerimi si lahko pomagamo ugo-
tavljati, kakšni pivci smo. Več o tem si lahko preberete v knjigi dr.
Slavka Ziherla Kako se upremo alkoholu. V današnjem prispevku ne-
kaj iz te knjige.
Vsak vprašalnik je dober le, če iskreno odgovarjamo nanj. Glede
na to da nanj lahko odgovarjate sami, nemoteni in brez bojazni, da bo
kdo vedel za odgovore, si iskrenost res lahko privoščite.
Vprašalnik Cage
Cage pomeni v angleščini kletka, zapor. To ima sicer simboličen
pomen, vendar pa je beseda sestavljena iz začetnih črk, besed, ki so za
vprašanje pomembne. V angleščini se glasijo:
I. CUT DOWN - ZMANJŠATI
II. ANNOVED - NADLEGOVAN
III. GUILT - KRIVDA
IV. EVE — OPENER — odpiralec oči, kar pomeni, da je alko-
hol v tem primeru sredstvo, da se človek sploh zbudi, odpre oči, pride
k sebi.
Vprašalnik se glasi:
1. Ali ste kdaj razmišljali, da bi bilo potrebno zmanjšati pitje al-
kohola?
2. Ali so vas kdaj ljudje nadlegovali (vznejevoljili) s pripombami
na račun vašega pitja?
3. Ali ste kdaj imeli občutek krivde zaradi svojega pitja alkoho-
la?
4. Ali ste kdaj popili zjutraj, da bi si umirili živce ali se znebili
»mačka«?
Dva ali več trdilnih odgovorov kaže, da ste pivec, ki ima s pitjem
že probleme ali pa celo postajate odvisni od alkohola. Poiščite po-
moč. Dr. Z. I.
V. R.
SPOMINI NA BORL
1941 —1943
(21. nadaljevanje)
Polde je Mileni napisal po-
slovilno pismo. Kdaj soji ga iz-
ročili, ni znano. Milena to pi-
smo omenja 14. aprila v pismu
očetu Lovru Petovarju, ki je bil
z družino izseljen v Srbijo. Na-
pisala ga je takole:
Ljubi oče!
Včeraj sem prejela Tvoje pismo. Srčna hvala zanj! Vesela sem,
da ste vsi zdravi in skupaj. Jaz sem ostala sama. Polde me je moral
za vedno zapustiti. Besede »nikoli več« so zame še pretrde in nera-
zumljive. Pred smrtjo mi je Polde napisal pismo. V zadnjih urah je
mislil na najino srečno življenje, in njegova zadnja želja je bila. da
moram ostati močna in živeti dalje. Ker so me njegove želje v življe-
nju vedno vodile, se bom vedno trudila po Poldetovih željah urediti ži-
vljenje. Bila sem najsrečnejša žena na svetu, a ostala sem popolnoma
sama.
Kako vam gre? Atek, si zdrav? Si še vedno pri R. K. ? In Ciril?
Si prejel naše zadnje pismo Od Vlaste in Katje nimam nobenih ve-
sti. Kje je Mirko ? Marijica ? Vilko ? Kaj delaš. Dančica ? O njej sva s
Poldetom veliko govorila in tudi zame so male vnukinje kot sončni
žarek.
Sem še vedno na Borlu. Tu je še vedno gospod Stdssel. vodja ta-
borišča, in zato vam ni potrebno hiti zame v skrbeh. On je še vedno
tako dober in pravičen kakor tedaj, ko sta bila tu Ti in Ciril. Rada se
spominjam na čas. ko sva vaju tu obiskala . . . Naše ljube tele tudi ni-
so pozabile name. Nič ne vem, kdo skrbi za grob naše mamike. Tu je
toliko lepih rož. a le v mislih jih lahko položim na grobove svojih dra-
gih.
Ljubi oče, piši mi več o vašem življenju! Zanima me za vsakega
posebej.
Mogoče so to le sanje, ali pa se bo to vendar zgodilo, da bom
pozvonila na Vaših vratih in se bom znašla pri Vas.
Bodite srečnejši kot vaša Milena!
Veliko srčnih pozdravov in poljubov od Vaše Milene.«
Za boljše razumevanje pisma
navajam, da je Mileni umria
mama leta 1938, daje imela šti-
ri brate in dve sestri; to so bili:
Ciril, Polde, Dragec, Mirko,
Danica in Marijica. Mirko in
Marijica sta bila mlajša od Mi-
lene. Milenin oče Lovro Peto-
var je bil premožen posestnik
in trgovec v Ivanjkovcih pn
Ormožu. Bil je zaveden Slove-
nec, sokolskega duha, narodni
poslanec. Ciril je bil oficir ju-
goslovanske vojske, Polde in
Dragec sta bila ekonomsko izo-
bražena, Mirko gimnazijec in
Marijica dijakinja. Petovarjeva
družina je bila izseljena v Srbi-
jo. V pismu navaja Milena vnu-
ke svojega očeta — svoje neča-
ke. Njena starejša sestra Dani-
ca je bila poročena z oficirjem
jugoslovanske vojske in je žive-
la ob vdoru okupacije v Srbiji.
Milan je svoje pismo napi-
sala v nemščini. Menda ji je bi-
lo tako naročeno. Hrani ga Po-
krajinski muzej v Ptuju, enako
tudi drugi dve pismi, ki bosta
tu objavljeni.
Drugo pismo z dne 3. ma-
ja 1942, napisano tudi v nem-
ščini, se glasi:
»Moj ljubi oče!
Hvala lepa za Tvoje lepe besede! Težko sem že čakala na Tvoje
pismo. Gospod taboriščni vodja Stdssel mi je danes dovolil, da Vam
zopet lahko pišem. Lahko si misliš, da sem mu za to zelo hvaležna.
Vesela sem. da sle vsi zdravi in skupaj. Zanimam se za vsakega
posebej, kako mu gre in kako živi. Prosim, piši mi o tem!
Kakšno je moje počutje, si lahko mislite. Vedno znova moram
zbirati moči, da svoje okolice ne obremenjujem s svojim trpljenjem.
Polde je želel, da ostanem močna, in to tudi hočem. Večkrat mi je žal.
da nimam vere v Boga. da ne morem upati na snidenje s Poldetom in
mamiko. Te pravljice sodijo v otroški svet in jih ne morem danes več
pričarali. Poizkušam z vsem premagati pojem »nikoli več«, a to je
klic izgubljenega v puščavi.
O svojem osebnem položaju se ne morem priložili. Z menoj ni
nihče surov in nevljuden, tudi od predpostavljenih ne. Da je moje tr-
pljenje, kakor od nas vseh. znosno, se moram zahvalili samo našemu
vodji taborišča.
Stric Ivan in teta Kalika z Nado skrbijo zame zelo ljubeče. Za-
kaj nisi. ljubi atek, bliže, saj veš, kako težko v.se lo prenašam. Upam.
da pride čas. ko bom lahko z lastnim zaslužkom izkazala hvaležnost
svojim sorodnikom za vse. Ce mi lo ne bo dano. prosim Tebe, da ne
pozabiš mojih prijateljev v najhujših časih!
Moje zdravje, ki ga mi nihče več ne želi. je dobro. Tudi pljuča so
v redu. Dvakrat sem se peljala v Ptuj k zobnemu zdravniku. Kako je
z mojimi živci, si lahko misliš: so precej slabi.
Atek. hotela sem ti napisati manj žalostno pismo, ampak vem,
da lahko s teboj govorim od srca. Večkrat .si želim videli Tebe in svoje
brale in sestri, a na moj temni dan se mi zdi ta želja prevelika.
Prosim še enkrat, piši mi hitro! Iskrene pozdrave in poljube Vam
vsem od Vaše Milene
3. maja 1942.
Pred nekaj dnevi so me dode-
lili za pomočnico v kuhinji. To
drobno delo me pogosto spomi-
nja na naš dom in na moje sre-
čno gnezdo...«
V pojasnilo k pismu nava-
jam, da sta bila stric Ivan in te-
ta Katika Rajh doma na Moti
pri Ljutomeru. Njuna hči Na-
da je prihajala k Mileni na
Bori. Prinašala ji je hrano in
tudi tajna poročila OP, kar bo
omenjeno pozneje ob usodnih
Mileninih trenutkih.
ZBIRATEUI HRANE ZA
BORLSKE JETNIKE
Boriski zaporniki so trpeli
lakoto. Ni pa bila tako strašna
kakor v nemških zbirnih tabori-
ščih, kjer je jetnike izstradala
do smrti. Da na Borlu ni bilo
tako hudo, gre velika zahvala
dobrotnikom zunaj taborišča,
ki so zbirali hrano zanje in jo
vtihotapljali jetnikom. Nekaj
hrane so prinašali zaprtim svoj-
cem in prijateljem tudi sami
prijatelji in svojci, ki so prišli
občasno na obisk in so smeli
prinesti s seboj tudi kaj jestvin.
Obiski so bili dovoljeni ob ne-
deljah dopoldan, a ne vedno.
Zato je v glavnem dušila lakoto
na Borlu vtihotapljena hrana.
Hrano so prinašali svojci,
prijatelji in zbiratelji do Ga-
brovčeve pekarne v Dolanah
pri borlskem mostu. Od tu so
jo prevozniki vode vtihotapljali
na grad.
Med najzaslužnejše dobro-
tnike horlskih zapornikov šte-
jemo Gabrovčevo družino v Do-
lanah, ki je štela osem članov.
To je bila vdova Ana s sedmi-
mi še nedoraslimi otroki. Kljub
skrbi za številno družino je ču-
tila dolžnost pomagati trpečim
Slovencem na Borlu. Sprejema-
la je od prinašalcev hrano in še
kaj drugega in to je predajala
prevoznikom vode na grad. Tu-
di sama je dodajala kruh za te-
čne zapornike.     Se nadaljuje
Popravek: V 20. nadaljevanju Spominov je nastala pomota. Pravil-
no se stavek glasi: »Po 30. marcu 1942 ni okupator obešal lepakov
o ustreljenih talcih nekaj mesecev.«
6 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
15. marec 1990 - TEDNIK
kandidati in program slovenske
demokratične zveze
Za primarnost
slovenske ustave
Prejšnjo sredo so se v domu
krajanov bratov Reš sestali člani
ptujske podružnice Slovenske
demokratične zveze na volilnem
zboru. Na njem so se predstavili
kandidati, ki bodo zastopali
ptujske demokrate na volitvah za
družbenopolitični zbor občine
Ptuj in za II. volilno enoto, v ka-
teri je tudi občina Ptuj, za repu-
bliški DPZ. To so:
Mesto Ptuj: diplomirani zgo-
dovinar Ivan Lovrenčič, višja
upravna delavka Ksenija Kuko-
vec, geometer Silvester Resnik,
receptor iz hotela Petovia Zvone
Weis, grafični delavec Milan Cr-
njevič, delavec iz TAM Maribor
Andrej Vrbnjak, elektromehanik
Manfred Munda in upokojenec
Mirko Korošec.
Dravsko polje. Ptujska Gora,
Majšperk in Stoperce: Marjan
Sagadin in Franjo Terbuc, oba
strojna tehnika.
Haloze: Stanislav Zavec, di-
plomirani organizator dela, in
Maks Ferk, carinski referent.
Slovenske Gorice: odvetnik
Branko Resnik, delavec v TAM
Maribor Daniel Vrbnjak in trgo-
vec Milan Burina.
Ptujsko polje: učitelj Jurij Cvi-
tanič in zdravstveni tehnik Mar-
jan Tuš.
Kandidati za družbenopoliti-
čni zbor Slovenije: prof. dr. Pe-
ter Jambrek, arhitekt Zdenko Re-
ber, absolvent živinoreje Igor
Tumpej, Milan Dobljekar iz Ruš,
nazadnje tehnični svetovalec v
Avstriji, sedaj upokojenec in
ključavničar iz Slovenske Bistri-
ce Alojz Kuhi.
V volilnem programu so zapi-
sali, da so stranka sprememb,
slovenska, demokratična, neko-
munistična in napredna. Taka
programska izhodišča so vidna iz
njihovega programa, predvsem
iz pogledov stranke na ureditev
vojske na področju Slovenije in
suverenosti države Slovenije,
kjer zahtevajo popolno avtonom-
nost.
V programu se zavzemajo za
učinkovito demografsko politi-
ko, daljše porodniške dopuste,
višje otroške dodatke, izboljšanje
položaja mladih družin in mater
samohranilk.
Uspešen gospodarski sistem je
za demokrate le tisti, ki bo urav-
notežen po vsej Sloveniji, kjer
bodo popolnoma enakopravni
zasebni obrtniki in podjetniki z
družbenimi sredstvi. Zavzemali
se bodo za davčne olajšave tistih,
ki bodo zaposlovali nove delav-
ce. Zahtevali bodo popolnoma
neodvisen sindikat, ki bo skrbel
za delavce, prizadevali si bodo.
da bi bil slovenski delavec za
enako delo plačan prav toliko
kot delavec v razvitem svetu.
Člani zveze ocenjujejo, da je
kmet važen steber slovenstva, za-
to bodo v vladnih organih zahte-
vali zanj ugodnejše pogoje, zlasti
za zasebnike; zavzemajo se za
razvoj družinskih kmetij.
Na mladih svet stoji, zato bo-
do demokrati storili vse, da bo
čimveč mladih v organih, kjer
bodo imeli večji vpliv na družbe-
ne odločitve. Zavzemali se bodo
za drugačno ureditev vojaških
obveznosti. Prizadevali si bodo,
da bi slovenski obvezniki prebili
vojaški rok v Sloveniji in da se v
vseh vojaških enotah na področ-
ju Slovenije uporablja slovenski
jezik. Zahtevali bodo, da se v
vsej Sloveniji dosledno spoštuie
pravica do ugovora vesti.
SDZ bo prek svojih članov, ki
bodo izvoljeni to pomlad, zahte-
vala, da se v vseh nadaljnjih
ustavnih razpravah brezpogojno
spoštuje načelo, da je slovenski
narod, v skladu s pravico vseh
narodov do samoodločbe, ne-
sporni subjekt suverenosti v
SLOVENIJI KOT SUVERENI
DRŽAVI. Absolutno primarna
mora biti slovenska ustava. Zato
se mora najprej izoblikovati na-
ša, šele nato se lahko začne raz-
prava o novi jugoslovanski usta-
vi. Marija Samec
Dr. Peter Jambrek, kandi-
dat za republiški DPZ, je na!
volilnem zboru govoril o raz-;
mišljanjih v stranki, kako nai
miren način pripraviti in izve-^,
sti neodvisno Slovenijo. Kot j
univerzitetni profesor sel
ukvarja z mednarodnimi raz-j
merji in ustavo. Stranka še ni-
ma natančno izdelanega pro-i
grama, začetni ukrepi pa naj
bi zavarovali slovensko go-
spodarstvo in odtok denarja
na jug. Ker pa je to v konflik-
tu s sedanjo zakonodajo, bi
najprej sprejeli novo sloven-
sko ustavo, nato pa razpisali
plebiscit o samoodločbi, kar
je pravica vsakega naroda po
helsinški listini. Na plebiscitu
bi lahko sodelovali vsi drža-
vljani Slovenije, torej tu roje-
ni ali sem poročeni. Peter
Jambrek se je tudi vprašal,
koliko smo državljani Slove-
nije pripravljeni tvegati, ali
smo pripravljeni vzdržati pri-
tisk, ki se bo pojavil, saj je
težko izpustiti tiste, ki nesejo
zlata jajca. Druga alternativa
za Slovence je mirneje prena-
šati usodo dalje.
Miran Potrč med ogledom sodobne proizvodnje PiaBikiaih prograoMiv v
Majšperku —
... ter med ogledom zastarele in dotrajane — a v svetu cenjene proiz-
vodnje v bližnji Tovarni volnenih izdelkov. (Foto: M. Ozmec.)
miran potrč
med haložani
Gospodarstvu grozi infarkt
Predsednik slovenske skupščine Miran
Potrč je minulo petkovo popoldne, 10. mar-
ca, preživel na obisku v občini Ptuj. Najprej
so ga seznanili s proizvodnimi uspehi Plani-
kinega obrata obutve v Majšperku, kjer je za-
poslenih okoli 300 delavcev in poslujejo raz-
meroma dobro. Zatem pa si je ogledal še ne-
kaj deset metrov oddaljene zastarele proiz-
vodne prostore Tovarne volnenih izdelkov,
ki je sicer po svetu znana po svojih kvalite-
tnih kamgarnih in nekaterih tekstilnih izdel-
kih; zastarela proizvodna oprema, lanska vi-
soka infiacija ter zadnji čas predvsem srbska
blokada, zaradi katere so ob okoli 10 milijo-
nov konvertibilnih dinarjev, pa jih je skoraj
dokončno zlomila. Zaradi nelikvidnosti (ne-
plačanih računov za prodane izdelke) je nji-
hov žiroračun blokiran že nekaj časa, in če ne
bodo kmalu deležni finančne pomoči, jim
grozi stečaj. Miran Potrč jih je poskušal poto-
lažiti, saj imajo v majšperški tovarni po nje-
govih besedah vso možnost zagotoviti izpad
sredstev zaradi srbske blokade iz sredstev re-
publike Slovenije, ki jih ni nakazala za po-
moč manj razvitim v drugih republikah. Po-
leg tega pa potrebujejo modernizacijo proiz-
vodnje, saj jim 53-letna tradicija kmalu ne bo
več pomagala, če zaradi previsokih proizvod-
nih stroškov na svetovnem trgu (pa tudi do-
ma) ne bodo mogli konkurirati.
V poznejšem pogovoru s predstavniki KS
Majšperk in ptujskimi gospodarstveniki pa
so Mirana Potrča seznanili še s prizadevanji
za odpravo posledic po lanskem neurju v Ha-
lozah in nasploh z možnostmi razvoja tega
manj razvitega območja občine, ki smo ga
dolga leta zapostavljali. Opozorili so na iz-
redno resne razmere v gospodarstvu, ki mu
ob nadaljnjem razvoju dogodkov ob koncu
meseca grozi finančni infarkt, predvsem zara-
di nelikvidnosti. Opozorili so na težave v
bančništvu in nekaterih specifičnih panogah
industrije. Tako je na primer predstavnik
Uniala povedal, da je aluminijsko industrijo
bolj kot srbska blokada prizadela slovenska
nelikvidnost podjetij (kar pa je po vsej verjet-
nosti tudi delna posledica blokade) — vse
skupaj pa je resno in zaskrbljujoče.
Precej besed so Miran Potrč, pa tudi drugi
razpravljalci namenili najnovejšim odločit-
vam slovenske skupščine glede širitve obmej-
nega pasu, vprašanju služenja JLA ter seveda
povračilnim ukrepom Slovenije zaradi srbske
blokade. Stališča naše republike so jasna in
pri njih bomo trdo ostali, je poudaril Miran
Potrč. Ko so razpravljali o novi ustavi, so
precej besed namenili novi vlogi krajevnih
skupnosti in občin, ki v oblastnem pomenu
nikakor ne bodo več podaljšana roka države,
ampak samostojna celica, ki bo zagovarjala
predvsem območne (lokalne) interese prebi-
valstva. Ob koncu obiska v KS Majšperk si je
Miran Potrč ogledal še prizadete Haloze
osem mesecev po neurju.
-OM
Gorišnica — fenomen ali politično prebujenje
(Volilna seja Slovenskih krščanskih demokratov v Gorišnici 5. marca 1990)
Smo v času predvolilnega bo-
ja, v času jugoslovanske krize in
s tem tudi slovenske. Za nas, za
družine, ki ne vedo potegniti črte
med začetkom in koncem mese-
ca, ko so postali ljudje tehnolo-
ški presežki, se iz navidezne mo-
nolitnosti enopartijskega mišlje-
nja in ocen pojavlja čedalje večja
diferenciacija, namesto pogleda
na en cvet izbiramo med več sto.
Ali pomenijo ta strankarska gi-
banja, ti boji še dodaten vir za-
pravljanja moči, preostanka pre-
ostankov že itak naših revnih
mošenj? Tako vpijejo politični
konservativci, nekdanji dogmati-
ki. Po drugi strani pa isti tožijo
nad politično pasivnostjo, popol-
nom brezbrižnostjo do aktualne-
ga, golega kritizerstva in podob-
no.
Te misli so se mi porajale ob
kandidacijskih volitvah za člane
Slovenskih krščanskih demokra-
tov v Gorišnici, kjer se bliža
članstvo številki 500 (petsto). Ne
bom delal propagande zanje, ker
hočem povedati nekaj drugega.
Ptujska občina, ki je med najbolj
zaostalimi, problematičnimi v
Sloveniji, ne potrebuje več de-
narja (pa tudi jemati ji ga ni tre-
ba!), temveč red v glavah in v sr-
cih. To se pravi, da bodo kraji, ki
se bodo politično razgibali, pa
naj dela to katerakoli stranka,
znali spet razmišljati s svojo gla-
vo, med njimi se bodo med poli-
tičnim govoričenjem porajale pa-
metne socialne, kulturne, etične
in ne nazadnje gospodarske reši-
tve, pomembne za dobro posa-
meznikov in družbe. In v tem
smislu bo lahko stranka, pa naj
nosi v sebi ime krščanska ali ko-
munistična ali zelena, ne samo z
govorjenjem, temveč s soočanji z
drugimi nakazala, zahtevala in
ponudila najboljše optimalne re-
šitve za naše področje. Bojmo pa
se tistih, ki samo z besedami po-
nujajo BOLJŠO, LEPŠO PRI-
HODNOST.
In v tem smislu je potrebna
skrajna razgibanost, seveda s
kulturno medsebojno strpnostjo,
ker bomo le tako pometli z bala-
stom (prosim — ne z ljudmi!), ki
zavira našo pot, in šli naprej s či-
stejšimi računi, pa čeprav zuna-
nje še dolgo revni, a pokončni,
ponosni, optimistični, pluralisti-
čni. In Gorišnica je v tem prime-
ru za vzgled, pa čeprav se neka-
teri boje besede krščanski kot
hudič križa. A navaditi se bo tre-
ba, da znamo, da bomo znali
drug drugemu prisluhniti, kajne.
E. J.
Kandidati občinskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov za družbenopolitični zbor Ptuja:
— V PTUJU: van Jurkovič, Dušan Vinkler. Zlalko Pintar. Ivan Krapša. Anton Grobelnik. Marija Ja-
količ, Jože Jagarinec. Marija Rozman in Marija Pajič:
— NA DRAVSKEM POUU. PTUJSKI GORI. V MAJŠPERKU IN STOPERCAH: Marijan Čeh.
Jože Medved, Marija Pšeničnik, Jakob Peršuh. Anton Dvoršak. Silva Bezjak. Matevž Jurkovič in Janez
Vaupotič:
— V HALOZAH: Milan Šošterič. Tonček Horvat. Maks Feguš. Jože Muršek in Jakob Kmetec:
— V SLOVENSKIH GORICAH: Ivan Herga. Herbert Špes. Štefan Čeh. Anton Mohorič. Franc Pin-
tarič in Marija Tašner:
— NA PTUJSKEM POUU: Tomaž Petek. Stanislav Kiiak. Marija Sok. Miran Kline in Jože Kolen-
^" V republiški družbenopolitični zbor so iz II. volilne enote predlagani: DR. JOSIP ČAČKOVIČ iz
Ptuja. JAKOB EMERŠIČ iz Ptuja. BRANKA SOK iz Ormoža. SREČKO SORŠAK iz Slovenske Bistri-
ce. JOŽE RAJŠP iz Lenarta in MARIJAN Lusickv iz Ruš.
Demokracija prispela v Cirkulane
Priprave na volitve potekajo zelo živahno tudi v
Cirkulanah. Prvi, ki so pripravili in organizirali
predstavitev programa v Cirkulanah, so bili mladi
člani ZSMS - liberalna stranka. Izredno dobro
pa tudi strokovno so pripravili svoj program sredi
februarja. Škoda le, da ni bilo več poslušalcev. V
svojem programu so se dotaknili tudi gospodarsko
zaostalih Haloz in drugih žgočih problemov da-
našnjega časa. Zastavljenih je bilo mnogo zanimi-
vih vprašanj in na to so poskušali mladi iz Ptuja
sproti odgovoriti.
Kot že dolgo ne je bilo tudi v nedeljo, 4. marca,
po rani maši zelo živahno. V prostorih osnovne šo-
le Maksa Bračiča je bil zbor volilcev in največji
optimisti niso pričakovali tako množičnega obi-
ska. V polni dvorani smo opravili »mini tajno«
glasovanje o kandidatih za delegate skupščine ob-
čine Ptuj za družbenopolitični zbor, za predsedni-
ka- predsedstva Slovenije in člane predsedstva
SRS. Delovno predsedstvo in volilna komisija sta
na zboru dobro in korektno opravila svojo nalogo;
pričakovati je. da bo enako na volitvah v aprilu.
Po končanih volitvah je bila točka razno. Zvrsti-
li se je toliko vprašanj, da ni bilo mogoče dati ta-
kojšnjih odgovorov. Sprejet je bil dogovor in po-
buda, da se ponovno srečamo po aprilskih volit-
vah na zboru občanov. Tedaj bomo povabili odgo-
vorne iz občine Ptuj, naj povedo, ali bodo težave
reševali enakopravno v manj razvitih Halozah in
razvitih krajih v Sloveniji ali ne. Še vedno niso re-
šena vprašanja cest, vode, telefona in ponekod na-
petosti elekričnega toka. Postavlja se vprašanje,
kako bo Slovenija zakorakala v razvilo Evropo z
omenjenimi težavami. Ali bo razviti tujec Evro-
pejec prišel gledat in pokušat evropsko in sveto-
vno znano vinsko in vrhunsko kapljico samo v
Ptuj, ptujskega zaledja — Haloz in Slovenskih go-
ric pa zaradi nerazvitosti ne bo mogel videti.
Morda pa se bo katera od novopečenih strank loti-
la teh vprašanj. J. V.
kandidati slovenske kmečke zveze
Še vztrajamo v svojem poklicu
To so besede Ivana Omana,
predsednika Slovenske kmečke
zveze, na občnem zboru pred
dnevi v Gorišnici. Tam so zbrani
določili kandidate za družbeno-
politični zbor občine in republi-
ke. Predlagani so;
za Dravsko polje. Ptujsko Go-
ro, Majšperk in Stoperce: Maks
Medved iz Cirkovc. Jože Gajšt s
Ptujske Gore, Alojz Ulez iz Haj-
doš, Jože Bauman iz Lovrenca,
Edi Leskovar iz Majšperka, Sreč-
ko in Stanko Frangež iz Cirkovc
in Milan Brodnjak s Hajdine;
za Haloze: Anica Jagannec iz
Leskovca, Slavko Belšak iz Zavr-
ča, Martin Žuran iz Cirkulan,
Franc Gojkošek iz Vidma, Stan-
ko Kolar iz Žetal in Rozina Sat-
ler iz Podlehnika;
za Slovenske gorice: Janko Va-
lenko iz Domave, Janez Žampa
z Destmika, Simon Toplak iz
Juršinec, Stanko Šegula s Polen-
šaka, Jože Kampl iz Grajene in
Janko Muršec iz Trnovske vasi;
za Ptujsko polje: Marjan Hor-
vat iz Markovec, Miran Vernik
in Franc Tement iz Rogoznice,
Janko Žnidarič iz Gorišnice,
Damjan Fižgar iz Markovec in
Franc Pintarič iz Rogoznice.
Za svoje predstavnike v repu-
bliškem družbenopolitičnem
zboru so kmetje izbrali Ivana Pu-
čnika, kmeta iz Slovenske Bistri-
ce, dr. Ludvika Toplaka kot pred-
stavnika ptujskih kmetov za re-
publiški DPZ, .ležeta Bešvirja iz
Ormoža. Ivana ^pindlerja i/ Le-
narta, Jožeta Juršeta iz Ruš in
Mirka Tomaniča iz Ptuja.
M. Samec
Pred volitvami v Ormožu
ZKS - STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE
2. marca je ZKS — SDP sklicala konvencijo,
predstavila svoje kandidate za družbenopolitični
zbor republike Slovenije ter listo kandidatov za
družbenopolitični zbor občine Ormož ter predsta-
vila svoj volilni program z naslovom Za srečno in
bogato življenje.
Nosilec enotne liste kandidatov ZKS — SDP
občine Ormož za družbenopolitični zbor je magi-
ster Vinko Štefančič, na njej pa so še Bojan Burgar,
Milan Lukaček, Majda l.jikner. Andrej Pucko, Li-
dija Ruška, Mirko Novak, Majda Keček, Milena
K rajne (vsi iz Ormoža), dr. Vesna Mele, Gabrijela
Kuhar (obe iz Središča ob Dravi), Zdravko Hlebec
(Kog), Srečko Voršič, Martin Kramar (oba iz Pav-
lovec), Aleksander Štampar (Kajžar) in Tanja Kov-
še (Tomaž pri Ormožu). Za republiški družbeno-
politični zbor kandidira iz občine Ormož in te
stranke dr. Terezija Štefančič, za zbor občin skup-
ščine republike Slovenije pa predlagajo Pranja
Križmančiča.
SOCIALISTIČNA ZVEZA ORMOŽ
Predstavitev programa, ob kateri so uporabili
besede slovenskega socialista Ivana Cankarja
»Kdor vse obeta, ne izpolni ničesar, kdor se vsem
prilizuje, ni nikomur zvest,« je ormoška Socialisti-
čna zveza opravila 2. marca. Predstavili so tudi
kandidate za družbenopolitični zbor skupščine ob-
čine Ormož.
Nosilec liste je Tone Luskotic Kog), sledijo Ire-
na Kumer (Miklavž), Ana Lukaček, Stanko Hart-
man, Majda Mertik, Stanko Žiicar (vsi iz Ormoža),
Zdenka Dogša, Bojan Mlakar (oba iz Središča ob
Dra\i). Franc Ijih, Stanko Pignar (Podgorci). Mir-
ko Šerod, Janez Moratec (oba iz Velike Nedelje),
Jože Plohi (Tomaž), Ivo Orešnik, Fnnc Petek (oba
Ivanjkovci), in Vinko Cinwraun (Miklavž). Za
družbenopolitični zbor republike Slovenije kandi-
dira Tone Luskovič, za zbor združenega dela Ciril
Meško, za zbor občin pa skupaj z ZKS — SDP ob-
čine Ormož Fnnjo Križnuinčič.
DRUGA JAVNA TRIBUNA SLOVENSKE
KMECKE ZVEZE - PODRUŽNICE ORMOŽ
Minulo soboto je bila pri Miklavžu druga ja\ na
tribuna Slovenske kmečke zveze podružnice
Ormož. Zbralo se je okoli 260 kmetov iz krajevnih
skupnosti Miklavž in Kog. Gosta večera sta bila
Ivan Oman, predsednik SKZ, in Štefan Kuhar, taj-
nik Društva vinogradnikov Jeruzalem. Dr. Jože
Bešvir je predstavil volilni program DEMOSA, v
katerega sta v občini Ormož vključeni dve stranki
— SKZ in DZS, Vekoslav Kumer, predsednik po-
družnice SKZ iz Ormoža, pa kandidate za družbe-
nopolitični zbor skupščine občine Ormož.
Nosilec liste je dr. Jože Bešvir, na listi pa so še dr.
Slavko Gregurec, Vinko Štefančič mlajši. Danilo
Vogrinec, Ivan Cvetko, Jakob Ivanuša, Nlatej Trste-
njak, Franc Žemljic (vsi iz Ormoža), Stanko Curin
(Kog), Vekoslav Kumer, Ivan Hržič (oba iz Velike
Nedelje), Irena Janežič, Franc Zadravec (oba od
Miklavža), Anton Hanželič (Podgorci), Jože Hud-
žar (Tomaž) in Marko Hočevar (Središče ob Dra-
vi). Za družbenopolitični zbor republike Sknenije
kandidira dr. Jože Bešvir, za zbor občine dr. Slav-
ko (Jregurec, za zbor združenega dela pa Maks
Meško (Kog).
Ivan Oman je prisotnim predstavil dr. Jožeta
Pučnika, kandidata DIMOSA za predsednika re-
publike Slovenije. Povedal je, da smo bili Slovenci
v svoji zgodovini neštetokrat ogroženi in da je se-
daj čas, da usodo svojega naroda vzamemo \ svoje
roke. »Ce hočemo kaj doseči, bomo morali na vo-
lišča in izvoliti svoje poslance, da bodo prišli v
parlament, kajti tam se vse odloča in tam se spre-
jemajo zakoni. Slovenska kmečka zveza ni samo
tista, ki zahteva višje cene. mi želimo vzpostaviti
tudi moralnost, prekiniti izkoriščanje in vzpostavi-
ti normalne razmere, ki jih pozna zahodna Evropa
in kjer kmet ve, po koliko bo prodal svoje pridel-
ke. Pri nas pa si žogico krivde (med proizvajalci,
potrošniki in trgovino) mečemo eden drugemu,«
je sklenil svoja razmišljanja o tem, kako naj bi tudi
kmet vplival na odločanje v tej družbi.
Vida Topolo\ec
TEDNIK  - 15. marec 1990
NAŠI KRAJI IN UUOJE — 7
Življenje v domu upokojencev
Morda je med vami, dragi bralci, Icdo, ki
razmišlja, da bi jesen življenja preživel v do-
mu upokojencev; ali pa vas kar tako zanima,
kaj vse počnemo in kako sploh je v domu.
Mi, ki v domu upokojencev delamo, vemo,
da je med ljudmi še zmeraj odklonilno stališ-
če do doma (vnaprej bomo dom upokojencev
imenovali kar DOM, saj želimo, da bi to za
vse, ki so ali boste v njem, res bil). V domu
želimo ustvariti take razmere bivanja — ži-
vljenja, da ne bo nekaj slabega — sramotne-
ga iti v dom, da se ne bodo svojci tudi nam
opravičevali, zakaj so nam starostnika zaupa-
li v oskrbo.
V domu ne bomo zadovoljevali le vaših os-
novnih potreb, ne ponujamo le hrane, toplo-
te in strehe nad glavo ter seveda potrebne
medicinske oskrbe. Z raznimi družabnimi
aktivnostmi in delovno terapijo ter fiziotera-
pijo bomo zapolnjevali vaš čas in preusmerili
vaše misli od bolezni in tegob starosti na dru-
ga področja.
V Domu upokojencev Ptuj-Muretinci pri-
pravimo ob vseh državnih in republiških
praznikih priložnostni kulturni program. Pri
nas redno gostujejo učenci OŠ Franca Osoj-
nika, OŠ Franca Belšaka Gorišnica, Srednje-
šolska centra Ptuj, otroci sosednjega vrtca in
mnogi drugi. Občasno pripravijo del kultur-
nega programa oskrbovanci sami.
Tradicionalno pripravljamo krompirjev
piknik, kostanjev piknik, pozno poleti pa sre-
čanje oskrbovancev obeh enot v enoti Mure-
tinci.
Enkrat mesečno praznujejo vsi, rojeni v te-
kočem mesecu, rojstni dan. Urica, dve ob
obujanju spominov, kozarčku in seveda torti
za rojstni dan hitro mineta.
Kdor poje, slabo ne misli, zato v domu iz-
redno radi prisluhnemo lepi pesmi. Mešani
pevsko zbor Društva upokojencev Ptuj je naš
redni gost. Ob lanskem božiču smo bili nav-
dušeni nad venčkom božičnih pesmi, ki jih je
v domski jedilnici zapel pevski zbor Srednje-
šolskega centra Ptuj. Ob pustu in na silve-
strovo se tudi v domu zavrtimo ob zvokih an-
sambla. Ob takih priložnostih nam kuhinja
postreže slavnostno večerjo.
In kaj delamo na delovni terapiji? Makra-
meje, gobeline, tapiserije, igračke, okraske,
prtičke (klekljane, kvačkane, našite), pleteni-
ne itd. Morda znate kaj, česar mi še ne zna-
mo? Prosili vas bomo, da nas naučite. Vsakih
14 dni se bomo na »terapevtski skupnosti«
pogovorili o vseh vaših željah, pobudah,
sprejeli bomo vsako utemeljeno pripombo —
kritiko.
Če ste verni, boste lahko neovirano zahaja-
li v bližnjo cerkev, nepokretne pa po želji
obiskuje duhovnik v domu. Morda ste z de-
žele in bi želeli ostati v vaškem okolju? Tedaj
vas bomo nastanili v enoti Muretinci. Če bo-
ste želeli in zmogli, boste lahko pomagali pri
delu na vrtu, v hlevu ali na njivi. Žal vam bi-
vanja v enoti Muretinci ne bomo mogli več
dolgo ponujati. Zaradi slabih bivalnih raz-
mer v tej enoti se bomo predvidoma jeseni 91
selili v enoto Ptuj. Dom upokojencev
Ptuj-Muretinci
Nastop mešanega pevskega zbora DU Ptuj.
Srečanje oskrbovancev obeh enot v Muretincih.
Kostanjev piknik v enoti Ptuj. I
Adalbert Slekovec — osemdesetletnik \
Te dni bo Adalbert Slekovec
praznoval svoj 80. rojstni dan,
lep in častitljiv življenjski jubilej.
Rodil se je 17. marca 1910 v
Mariboru. Po končanem učite-
ljišču se je pridružil velikemu
številu brezposelnih slovenskih
učiteljev. Prvo službo je dobil pri
Sv. Bolfenku na Kogu, od tam
pa ga je učiteljevanje vodilo k
Miklavžu pri Ormožu, nato na
Gradiščansko in v Prekmurje.
Leta 1950 je bil premeščen na
Ptuj in pričel je delati v prvem
oddelku takrat ustanovljene po-
možne šole, ki je gostovala v pro-
storih Mladike. Hkrati se je po-
svetil izrednemu študiju defekto-
logije na Pedagoški akademiji v
Ljubljani. Število otrok, potreb-
nih posebne obravnave, je z leti
naraščalo, vzporedno pa tudi šte-
vilo oddelkov. Kot ravnatelj šole
si je prizadeval za nove prostore
in našel rešitev v zapuščenih pro-
storih minoritskega samostana.
Postopoma je uspel z adaptacija-
mi pridobiti učilnico za učilnico.
Šola je sčasoma prerasla v po-
polno osemletko in dobila ime
OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj.
Obenem je pridobival tudi po-
trebni kader. Prihajali smo mla-
di, neizkušeni učitelji. Svoje bo-
gate izkušnje je prenašal na nas,
dobili pa smo tudi marsikak ko-
risten napotek za lastno življenje
in zoreli strokovno in osebno-
stno.
Ves čas službovanja na Ptuju
je posvetil razvoju posebnega
šolstva v občini, z dr. Marijanom
Borštnarjem pa sta postavila te-
melje še zavodski oskrbi težje
prizadetih otrok, ki so bili pod
streho dornavskega gradu. V za-
vodu je ostal zunanji sodelavec
tudi po smrti dr. Borštnarja. Dol-
go vrsto let je bil pri Centru za
socialno delo član komisije za
razvrščanje otrok, pred več kot
dvema desetletjema pa je bilo po
njegovi zaslugi na Ptuju ustano-
vljeno tudi Društvo za pomoč
duševno prizadetim osebam. Na
predlog Zveze društev za pomoč
duševno prizadetim Slovenije je
za defektološko delovanje dobil
republiško priznanje, za celotno
vzgojno-izobraževalno  delo  pa
državno odlikovanje — red dela
z zlatim vencem.
Kot rezervni kapetan 1. razre-
da je aktivno sodeloval pri izo-
braževanju mladine na področju
ljudske obrambe v občini. Poleg
tega je bil še vnet ribič in dolgo-
letni predsednik ribiške družine,
bil je med pobudniki in organi-
zatorji kurentovanja, od ustano-
vitve dalje je dejaven v zgodovin-
skem društvu, ves čas je vnet fila-
telist in numizmatik, skrben lju-
biteljski sadjar in ljubitelj živa-
li ... Dovolj zanimanj, da je tudi
njegov 17-letni upokojenski staž
pester in izpopolnjen.
Njegova osebnost je prežeta z
veliko mero optimizma, iskrene-
ga in nepotvorjenega odnosa do
narave ter obsežnega humanisti-
čnega vedenja, ki ga je pripra-
vljen ponuditi slehernemu v svo-
jih vsakdanjih stikih. Zanj še ka-
ko velja rek: ŽIVLJENJE NAJ
NE BO ROMAN, KI SO NAM
GA DALI, MARVEČ ROMAN,
KI SMO GA SAMI NAREDI-
LI. (Novalis)
Jubilantu iskreno čestitamo ob
njegovem visokem življenjskem
prazniku in želimo, naj bodo tu-
di njegova prihodnja leta zdrava
in prijetno izpopolnjena.
ZA KOLEKTIV
OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj
Kristina Ledinek,
Neda Predikaka
8 — OD TU IN TAM
15. marec 1990 - TEDNIK
diskvalifikacue v podalpski senci
O pripadnosti tej
ali oni stranki
(odgovor Danilu Starčku iz TGA)
1. Predvolilni delirij je že marsikomu zmešal glavo, zato ga je
potrebno jemati z rezervo. Danilo Starček meje kar na hitro obdolžil,
da sem s člankom Z lužnimi polji v Evropo hotela stranki, ki ji ne pri-
padam, pridobiti predvolilne točke.
Najprej se moram zahvaliti odgovornim za ekologijo v TGA-ju,
da so ravno pravi čas pred volitvami »spustili« lužino iz odlagališča
rdečega blata na polja in mi omogočili nabiranje pik.
Nato se moram zahvaliti našim urednikom, da so mi ravno pred
volitvami dovolili napisati uvodnik z ekološko vsebino.
2. Naloga novinarja najbrž ni, da prepričane v TGA-ju prepriču-
je o nasprotnem — o mogoči sanaciji ekoloških grehov namreč ... To
je njihova profesionalna dolžnost in niti najboljši novinar ne more
prisiliti odgovornih, da jo uresničijo.
3. Odgovorni v Tga-ju se sami moralno in strokovno diskvalifici-
rajo z večnimi obljubami, da bodo kaj naredili za ekologijo. Potemta-
kem meni tega ni potrebno posebej početi.
4. Prav dobro ločim, kaj so ekologi in kaj ekologisti in tudi kak-
šna je razlika med Zelenimi in ekologi. To poučevanje bi si lahko Da-
nilo Starček prihranil. Finta je v tem, da v Tga-ju ne samo da se bojijo
Zelenih, tudi ekologov-strokovnjakov iz Zavoda za zdravstveno var-
stvo v Mariboru se bojijo. Sicer bi jih spustili na svoje dvorišče.
5. Morda pa si Danilo Starček nabira pike v svoji službi. Te pri-
nesejo mnogo več kot zmaga na volitvah.
S spoštovanjem Darja Lukman
P. S. Na kavo grem samo s tistimi, s katerimi si to želim.
Pomagajmo rakavim
bolnikom!
Rak je edino obolenje, ki se
skoraj v vseh primerih konča s
smrtjo, če ga ne zdravimo. Zara-
di svoje pogostnosti je postal
najhujši človekov sovražnik. Gle-
de na veliko število za rakom
obolelih ljudi se je dandanes v
vseh naprednih deželah sveta
ustrezno uredila zdravstvena po-
moč tem, pogosto v najlepših le-
tih življenja obolelim ljudem.
Z vedno večjo skrbjo za takšne
bolnike lahko marsikateremu
obolelemu pomagamo, da zopet
dobi voljo do življenja in da po-
stane spet enakovreden svojim
zdravim soljudem, oziroma da
jim s primerno nego in oskrbo
omogočimo dostojno življenje.
Glavna skrb pri pomoči raka-
vim bolnikom zajema vse od pre-
prečevanja in odkrivanja ter
zdravljenja raka pa do varstva,
oskrbe in nege bolnika ter do po-
novne vključitve v kolikor toliko
normalno življenje. Pri tem gre
za široko udejstvovanje v okviru
osnovne zdravstvene službe na
področju preprečevanja in zgod-
njega odkrivanja raka ter za
oskrbo rakavih bolnikov zunaj
bolnišničnega zdravljenja, to je
na njegovem domu.
Zdravnik, ki se ukvarja z zdra-
vljenjem rakavih bolnikov, mora
biti prijazen in umirjen, za bolni-
ka si mora vzeti čas in nanj mora
delovati pomirjujoče, kajti lepa
in vzpodbujajoča beseda pomeni
pogosto več kakor marsikatero
zdravilo.
Zelo važno je to, da za rakave-
ga bolnika skrbi vedno isti zdrav-
nik, ki pozna celotno stanje nje-
gove bolezni, takšnemu zdravni-
ku pa rakavi bolnik tudi najbolj
zaupa, ker se le-ta posveča samo
rakavim obolenjem.
Običajno pa je rakavi bolnik
prepuščen sam svoji iznajdljivo-
sti in hodi — če je pokreten! —
od enega zdravnika do drugega,
kjer išče ustrezno pomoč. Takšne
strokovne pomoči bi moral biti
deležen vsak rakavi bolnik in ra-
vno vse to spada v okvir službe
za rakave bolnike v osnovni
zdravstveni službi, katere stroko-
vno delo pa uravnava in nadzo-
ruje Onkološki inštitut v Ljublja-
ni kot centralna republiška onko-
loška zdravstvena ustanova.
Gre za tesno sodelovanje z
zdravnikom onkologom na tere-
nu in onkologi na Onkološkem
inštitutu.
Kaj pravzaprav dela zdravnik,
ki se ukvarja z nego in oskrbo ra-
kavih bolnikov? Izvaja prve in
naknadne preglede rakavih bol-
nikov, dela redne kontrole pre-
glede od ugotovitve rakave bole-
zni pa vse do konca življenja.
Nadalje izvaja zdravljenje bole-
zni, ki lahko spremljajo rakasto
bolezen, obiskuje, nadzoruje in
zdravi rakave bolnike na njiho-
vem domu, skrbi za družbeno
varnost in duševno ter telesno
vzdržljivost rakavih bolnikov,
ugotavlja predrakasta obolenja,
izvaja zdravljenje s protirakasti-
mi zdravili, vodi seznam vseh za
rakom obolelih itd.
Obenem opravlja zdravstveno-
prosvetno dejavnost v smislu
predavanj v okviru delavske uni-
verze, lokalnih časopisov, radia,
po delovnih organizacijah, prek
društva za boj proti raku itd.
Prav posebno je važno, da je
zdravnik pri kontrolnih pregle-
dih rakavih bolnikov pozoren na
pojav ponovnega obolenja in na
pojav razsevkov, to je potovanje
prvotnega, začetnega raka po
človeškem telesu na druga me-
sta, pri čemer lahko obenem od-
krijemo še druga, postranska
obolenja, ki so ali pa niso posle-
dica rakave bolezni. To so pred-
vsem obolenja srca in ožilja,
obolenja dihal, prebavil itd. Ra-
kave bolnike zdravimo v ambu-
lanti za rakave bolezni ali pa pri
nepokretnih bolnikih na njiho-
vem domu. V splošnih ambulan-
tah zaradi navala zdravniki po-
gosto spregledajo rakavega bol--
nika ali pa si vzamejo premalo
časa oziroma ne poznajo vseh
bolnikovih tegob.
Zelo važna oblika dela zdrav-
nika za rakave bolezni pa so še
obiski na domu. Te obiske dela-
mo predvsem pri nepokretnih
bolnikih zaradi težkih operacij
ali obsevanja, starosti, pomanj-
kanja možnosti prevoza, osame-
losti itd.
Na bolnikovem domu dajemo
s pomočjo službe zdravstvene
nege zdravila proti bolečinam,
izvajamo preveze ran, negujemo
rane, učimo razgibavanje omrt-
velih udov, dajemo navodila o
prehrani itd. Na bolnikovem do-
mu lahko odvzamemo tudi kri in
vodo za razne preiskave ter piše-
mo recepte in napotnice.
Pogosto pa pridejo svojci ta-
kih nepokretnih bolnikov tudi v
ambulanto po recepte za zdravi-
la in proteze, napotnice za obse-
vanje, nasvete, da jim ni treba
ure in ure čakati na le-te v sploš-
nih ambulantah. Sem spada tudi
urejanje bolniškega staleža za
nego bolnika, predlogi za tujo
pomoč, zdravniška spričevala
itd.
Brez tega zdravljenja na domu
bi se potreba po zdravljenju ra-
kavih bolnikov po bolnišnicah
zvišala, obenem pa tudi finančni
stroški. Glede na veliko število
rakavih obolenj na področju
Zdravstvenega centra Ptuj-Or-
mož bi bilo potrebno, da se tak-
šna ambulanta za rakave bolnike
v okviru osnovnega zdravstvene-
ga varstva ustanovi tudi tukaj,
ker je ravno to obsežno področje
Ptujskega polja. Slovenskih goric
in Haloz'še vedno nepokrito s to
dejavnostjo. Na ta način ne bo-
mo samo pomagali tem težkim
bolnikom in invalidom, ampak
bomo tudi zmanjšali finančne
stroške in izgubo časa spremlje-
valcev pri pošiljanju bolnikov v
druge kraje.
Vsekakor pa kaže, da so neka-
teri lokalni subjekti izrazito proti
takšni človekoljubni dejavnosti,
verjetno predvsem zaradi svojih
ozkih ali pa osebnih pogledov,
kljub temu da z odprtjem takšne
ambulante uradno soglaša tudi
Onkološki inštitut v Ljubljani.
Kaj jalovi so seveda izgovori, da
za rakave bolnike ni denarja, saj
vemo, da so za to dejavnost za-
jamčena finančna sredstva po ce-
lem svetu!
Sicer pa naj vse to premislijo
in obelodanijo spoštovani bralci
in zavarovanci.
Brevin
Za koga je Tajci
presenečenje
Tatjana Matejaš, rojena 1. juli-
ja 1970, je naša predstavnica za
izbor pesmi Evrovizije, ki bo pri-
hodnji mesec v Zagrebu. Ko se
je pričelo glasovanje s studiom
Skopje, je povedla z 21 točkami
(3 x 7). Za poznavalce glasbe to
ni bilo presenečenje, saj je še
vedno živ njen hit Kabala, ki ga
poznajo skoraj vsi otroci v Ma-
kedoniji. Po naslovu te pesmi
imenujejo Tatjano tudi obmejni
organi na mejnem prehodu z Gr-
čijo, tako da Tajci tam sploh ne
potrebuje potnega lista.
Tatjana je izredno popularna
tudi v Sarajevu, saj sta pesem
»Sedamnaest ti je godina« in
skupina Hari Mata Hari, s kate-
ro je »pognala« kar 2 kaseti čez
sanjsko mejo 200.000 kosov, v
Sarajevu praktično številka 1.
Simpatije v Ljubljani si je pri-
služila z oddajami z Davorom
Božičem. Pomaga tudi dejstvo,
da njena babica prihaja iz okoli-
ce Pirana in je Matejaš v bistvu
slovenski priimek.
V diskotekah je bilo cesto moč
slišati, da punca uporablja play
back, vendar to ni bilo res. Res je
le, da je kvaliteta njenega izvaja-
nja skladb Kylie Minogue, Whit-
ney Houston, Madonne itd. na
svetovni ravni.
Glasba je v družini Matejaš
stvar tradicije, saj je oče Stanko
radijski tehnik na radiu Zagreb,
obenem pa kitarist skupine
EKVINOKCIJ, ki je bila vrsto
let spremljevalna skupina estrad-
ne smetane.
Ob novoletnih praznikih je
Tatjana nastopala v zagrebškem
hotelu Holiday, v jugoslovan-
skem klubu na Dunaju in v jugo-
slovanskem klubu v Berlinu.
V božičnih praznikih 1988/89
je Tajci opravila uspešno turnejo
po Kanadi in Združenih drža-
vah. Ta turneja je tudi aktivirala
»stare« zveze v Londonu, kjer je
Tatjani bilo omogočeno snema-
nje v studiih ene najznamenitej-
ših diskografskih hiš »Virgin«. ~
Grški ladjar Peter W. Tawau-
loreas je Tatjani odprl vrata Ev-
rope, čeprav je treba priznati, da
je približno pred mesecem dni
sponzorstvo Tatjani odklonila
komapnija PEPSI oz. marketin-
ški direktor PEPSIJA za Vzhod-
no Evropo Andreas Lonkai.
Morebitni hiti: Ali comes
down to love, Lost in Love in
Don't you teli me everything has
changed so skrbno shranjeni v
arhivu »Virgin«. Tu je razlika
med Rivo in Tajci.
Žal sedaj verjetnostni račun
govori proti njej, saj si je težko
predstavljati zaporedno zmago
Jugoslavije. Sicer pa ni nujno, da
Tatjana v Zagrebu zmaga. Tudi
Daniel je s svojo Džuli in sestra-
ma Barudžija naredil v Evropi
veliko več kot marsikateri evrovi-
zijski zmagovalec. Sestri Barud-
žija sta tu omenjeni namenoma,
ker je njun bivši menežer Edwin
Saftič tisti, ki je v zadnjem letu
dvignil Tajci na prestol. Ob tem,
da je delal praktično v nemogo-
čih razmerah, je s svojimi 23 leti
napravil pravi čudež. Njegov te-
lefon v Sisku (044) 30882 je cesto
zaseden.
Ob vsem tem se mi poraja
vprašanje: Ali bomo končno pu-
stili da zanje uspehe tisti, ki jih
Plakate Tajci so pred njenim vstopom v Jugoton tiskali v tiskarni Peru-
tnine v Ptuju.
je sejal, ali pa bodo Tajci razgra-
bili estradni demoni (Mihaljek,
Šuput, Cezar, Srjemac). Odgovor
ni pri Jugotonovi ekipi (Cirič,
Kundič, Škarica) niti pri general-
nem direktorju Jugotona Mirku
Bošnjaku, temveč v agenciji
TRIO (Tutič, Novkovič, Duj-
mič), ki pravzaprav odloča o
vsem. Tajci je v tej igri samo
pridna mravlja, ki je v najtežjem
pripravljalnem obdobju za na-
stop v Zadru morala pošteno gle-
dati šolske knjige, ker za njene
velike podvige šolska uprava ni
imela razumevanja. Ce je s pred-
pisi priznan status vrhunskega
športnika, kaj je potem s statu-
som vrhunskega umetnika, ki
lahko »jutri« zmaga tudi v Evro-
pi?
Boris Gerjovič
EKOLOGIJA
NA RAZPRODAJI -
Siti ob kosteh ali
Ekologija ni za razprodajo
življenje se začne z rojstvom in konča s smrtjo.
Takšna smešna trditev marsikomu ne odkriva nika-
kršne ideologije, ker tako pač je, obratna pot, tega
se vsi zavedamo, ni možna. Tako lepo in časovno
urejeno potekajo tudi mnogi drugi procesi v naravi
ali v samem življenju in na koncu tudi v družbi.
Moram seveda povedati, na kaj mislim. Nekako ta-
kole se bom lotil svoje razlage:
Nihče ne mora obubožati, če nikoli ni bil bogat,
ali pa nekoga, s komer se pogovarjaš, ne moreš za-
četi miriti in tolažiti, dokler ga ne razjeziš oz. dokler
ne postane jezen. In naj še podam tretji primer, da
bo zadoščeno ljudskemu številu. Narave se ne da či-
stiti oz. sanirati, če ni onesnažena. No, poglejte, pa
smo vedno bliže tisti muhi, ki jo želimo pokončati.
Tako lepo mi gre, da bom na hitro uporabil še en
primer in zadevo razjasnil. Ekologije se ne da raz-
prodajati, dokler nekomu ne postane trn v peti in se
želi tega trna na hitro in poceni znebiti, da bo po-
tem lahko nadaljeval svoje stopinje v zaželeni sme-
ri. Zelene nas zelo veseli, da je v TGA-ju končno
nekoga nekaj zbodlo, žal pa nam je samo in razoča-
rani smo, da našim kostem, ki smo jih »razmetali«,
ni pripravljenega nič konkretnega za pod zob.
Gospod Danilo Starček, ki je v prejšnji številki t.
i. zelenega Tednika menil, da Zeleni razprodajamo
ekologijo za predvolime točke, je že sam zelo lepo
opazil, da je problemov v naravi vedno več in da jih
bo potrebno začeti reševati, ampak pozor: »Nikar o
nikomer nič slabega ne recite, sicer vas ne bom po-
vabil na kavo«.
Dotaknil se je tudi baje »prozornega« scenarija,
s katerim naj bi si Zeleni pridobili glasove v pred-
volilnem boju, in tako je kar v istem stolpcu pozabil
na besede, napisane v začetku, in sicer da je proble-
mov veliko. Morda je hotel povedati, da je sam se-
bi, ker pač ima strokoven pristop, dovolj za reševa-
nje problemov.
Gospod Danilo, ali ni to diskvalifikacija, proti
katerim ste vi?
Sicer pa vaše diskvalifikacije ne prinašajo pred-
volilnih točk, morda pa vam bodo prinesle kakšne
druge. Tako se lahko, gospoda moja, še naprej me-
čejo kosti in polena. Kako dolgo? Menim, da se da
glasna usta prav lepo utišati, če ponudiš tisto, kar je
zahtevano, razen če tistega nimaš ali pa če se tistega
bojiš.
Ce so se vodilni delavci TGA-ja počutili diskvali-
ficirane, bi z enim stolpcem »strokovno intepretira-
nih podatkov« naredili zadovoljstvo prizadetim.
Zelenim in pa seveda veliko reklamo sebi, saj bi do-
kazali, da so res ekološko bolj ali manj čisti. Tako
pa se spuščajo na področje dialoga, poznanega že
45 let; nič ni res, česar mi ne dovolimo, daje res. In
za nameček še nesramno ugotavljajo, da vsakršno
prikrivanje podatkov vodi v še večjo katastrofo.
Za konec, dragi bralec, pa naj vržemo še eno
kost, saj te ne onesnažujejo okolja v tolikšni meri
kot rdeče blato: ko smo gospoda Danila povprašali
na skupščini Zelenih, zakaj ne operira s konkretni-
mi podatki, nam je zelo nazorno pokazal, kako ne-
kateri pianisti igrajo klavir.
Predsednik Zelenih Ptuja
Franc Vindiš
Hmev na članek   Alj    trgovina v kulturni dvorani
Ob prebiranju ptujskega Tednika sem dne
1. februarja zasledil obširno javno kritiko,
namenjeno vodilnim osebam KS Majšperk.
Omenjene osebe niso oškodovale samo kra-
janov za njihov kulturni dom, ampak se ču-
tim izigranega tudi sam, ki sem se šele pred
nedavnim naselil v tah krajih.
Dovolite, da se vam predstavim:
Sem Adolf Štruklec, stanujoč v Mariboru,
invalidski upokojenec I. kategorije. Pred 15
leti sem kupil zapuščeno zidanico z vinogra-
dom. Za gradbena dela — prenovo zidanice
sem potreboval gradbeno dokumentacijo in
sem jo tudi takoj dobil.
Po pogovorih z vaščani sem izvedel, da ta
kraj nujno potrebuje trgovino ter večnamen-
ski prostor za zbiranje občanov . . . Začel sem
urejati gradbeno dokumentacijo, spreminjati
namembnost (iz stanovanjske hiše v poslo-
vno-stanovanjsko stavbo). KS Majšperk sem
seznanil s svojo odločitvijo o gradnji poslo-
vno-stanovanjskega objekta ter jih tudi prosil
za priporočilo. Poslani predlogi, ki so izvirali
iz potreb krajanov, vodilnih mož v KS Maj-
šperk niso zanimali. V KS Majšperk sem na-
letel na gluha ušesa, ki niso želela odgovarja-
ti na moje dopise in so gradnjo, povezano z
dokumentacijo, začeli zadrževati (pod doku-
mentacijo razumem nova soglasja od KS, ko-
munale, elektrogospodarstva, gasilcev). Tež-
ko je prešteti vsa vrata, ki sem jih moral od-
preti. Čakal sem in čakal, da sem lahko kon-
čno uredil gradbeno dokumentacijo za ob-
jekt v nerazvitih obronkih Haloz.
Pri gradnji 4. faze sem se obrnil na SO Ptuj
— oddelek za gospodarstvo in povabil njiho-
vo komisijo na ogled poslovnih prostorov (tr-
govina in bife). O ogledu je bila uradno ob-
veščena in nanj vabljena odgovorna oseba
KS Majšperk. Komisija je dala zapisnik, da
je objekt zgrajen do 5. faze in ustreza po
gradbenih, sanitarnih in požarnovarnostnih
predpisih zaprošeni dejavnosti. Uslužbenec
KS Majšperk ni bil prisoten in upravičeno tr-
dim, da je na tak način nasprotoval mojim
interesom po odprtju trgovine . . .
Nedolgo zatem so se začele širiti govorice,
da se bo pod okriljem KS v centru Sestrž za-
čel graditi kulturni dom s trgovino v nepo-
sredni bližini farm za vzrejo živine.
Med tem časom sem zbolel in postal inva-
lid I. kategorije. Poslal sem dopis na SO Ptuj
in KS Majšperk v želji, da mi posreduje kup-
ca ali najemnika za objekt, zgrajen po vseh
ustreznih normativih za poslovne prostore.
Sestavil sem anketo in zbiral podpise kraja-
nov za trgovino. Podpisalo se je 280 ljudi. 7
se jih je vzdržalo in ti so kasneje tudi zmaga-
li. Začeli so graditi kulturni dom. Predvideno
trgovino pa jim je prepovedala gradbena in-
špekcija. Naj povem, da so pri gradnji upora-
bljali najcenejšo in najslabšo opeko, nareje-
no iz pepela.
Kot ponudnika z vso dokumentacijo in že
zgrajeno hišo do 5. faze so me nagradili z
enoletnim čakanjem na priklop na vodovod-
no omrežje. Tajnik KS Majšperk me je po
vseh prošnjah in urgencah nadrl, češ kaj si pa
šel zbirat podpise in zezat ljudi proti moji
odločitvi za gradnjo kulturnega doma. Me-
nim, da ima pri tem prste vmes tudi moj so-
sed s svojim trgovanjem. Prodaja vsemogoče
blago in pomeni pravo črno borzo v teh del-
no zaostalih predelih Haloz.
Leto 1989. Spet so se širile govorice, da je
KS Majšperk oddala v najem zgrajeni kultur-
ni dom privatni osebi, da si v pritličju uredi
samopostrežno trgovino .. . Omenjeni članek
v ptujskem Tedniku potrjuje zadevo. Po mo-

jem so sedaj krajani oškodovani za prostore
kulturnega doma, saj se je med tem odprla še
ena trgovinica v tem naselju.
Vprašujem se, ali je prav, da ima v KS en
človek tako močan vpliv in tako diktira volji
krajanov.
Dvomim, da so to bili povsem čisti računi.
Kako lahko nekdo sploh podpiše pogodbo
za objekt, ki ni njegov, je last vseh. Da, to je
možno samo po vzoru politike Rahmana Mo-
rine, saj sosedne KS (zadostuje pogled čez
cesto) vlagajo t.i. razvojni dinar za ureditev
obcestne kanalizacije. V KS Majšperk je lah-
ko neurje dobesedno odneslo dele cestišč.
Zakaj? Neurejena obcestna kanalizacija ni
kljubovala meteorni vodi. V redu, saj ni treba
vseh cest asfaltirati, vzdrževana obcestna ka-
nalizacija pa je le osnovni del današnjega ce-
stišča. Cemu dajati denar za bencinske črpal-
ke v centrih KS, ko drugod ljudje še peš ne
morejo na delo?
Škoda za cesto, ki so jo pred leti z velikim
pompom obnovili. Površno, nestrokovno, po-
ceni! Ce pa se že kaj naredi (imamo telefon),
se pa denar pobira od dela krajanov tudi po
dvakrat—trikrat. Za obresti na zbrani denar
ali končni račun pa bolje, da ne sprašuješ.
Ne čudimo se, da je ta obronek Haloz tako
»razvit«, ko ga vodijo interesi posameznikov,
kot omenja vaš ptujski Tednik z zbora kraja-
nov. Želja po odcepitvi je realno stanje do-
godkov v tej KS.
V kraju samem je še dosti nerazrešenih
stvari. Nujno bi bilo, da se po teh haloških
cestah sprehodi kak uspešen novinar (Cepe,
Jagodnik) in se kritično pogovori s slavnim
Rafkom Mohorkom. Prepričan sem, da ima-
mo eni in drugi še ogromno materiala za vas.
Lepo pozdravljeni in obiščite nas.
Adolf Štruklec
TEDNIK
— 15. marec 1990
OD TU IN TAM - 9
Sezidana
sreča
Pravimo, da je sreča boječa
ptica, ki se venomer odmika in
brani dotika. Pri tem imamo to-
krat v mislih igre na sr- "o, ki pa
se, kot vse kaže, ne izogibajo
Zavčeve družine v Zagojičih: la-
ni je Zavčeva Lidija zadela na
tomboli v Stojncih traktor Tomo
Vinkovič, pred nedavnim pa je
njen brat Rajko Zavec, 26 letni
kmetijski inženir — tehnolog za
poljedelsko proizvodnjo pri K K
Ptuj — tozdu Ptujsko polje v
Dornavi, dobil v akciji Poda-
rim—dobim garsonjero v Lju-
bljani.
Ko smo »srečkoviča« Rajka
obiskali na delovnem mestu v
Dornavi, še ni vedel, ali bo gar-
Rajko Zavec: — V Ljubljano se
ne bom preselil.
sonjero prodal ali obdržal. Z za-
ročenko Nado nameravata letos
pričeti graditi hišo in bo poda-
rim-dobimovska sreča prišla v
vsakem primeru zelo prav. Par-
cela za hišico že čaka v Zagoji-
čih.
Sicer pa je Rajko kupil za ne-
davno žrebanje Podarim dobim
dve kartici in bo te kartice seve-
da kupoval tudi v prihodnje. Na-
vija za naše fante in dekleta v be-
li reprezentanci, ki so mu tokrat
prismučali tudi garsonjero, v ka-
tero pa se seveda ne namerava
preseliti. Pravi, da Ptujskega po-
/ja ne bi zamenjal za celo Lju-
bljano. JOS
interesne skupnosti ni več. problemi šolstva
v ptujski občini pa so ostali
Šola za jutri
Ukinitev interesne skupnosti za izobraževanje ni spre-
menila le oblike, ampak tudi vsebino tega področja, so
ugotovili na poslovni skupnosti osnovnih šol ptujske ob-
čine. Šolniki so pričakovali, da bo s prehodom na enotni
zagotovljeni program njihovih težav konec. Vsi učitelji v
Sloveniji bodo izvajali enak program in za svoje delo pre-
jemali vsaj približno enak osebni dohodek. Prizadevali so
si tudi. da bi bili v odboru pri izvršnem svetu, ki ga je na
zadnji seji imenovala skupščina izobraževalne skupnosti,
tudi predstavniki poslovne skupnosti, pa /al niso uspeli.
Na drugi strani pa v republiškem odboru ni uporabnikov,
ampak ljudje iz stroke. V ptujski občini na sejo odbora
predstavnikov poslovne skupnosti še povabijo ne, pa če-
prav ta odbor razpravlja o finančnem načrtu za izobraže-
vanje. Člani poslovne skupnosti bi pač želeli sodelovati
pri oblikovanju ključnih odločitev za delovanje osnovnih
šol, ki jih na predlog odbora sprejema izvršni svet in po-
sreduje v dokončno odločitev delegatom zborov občinske
skupščine.
Tako kot v vseh drugih družbenih dejavnostih se tudi v
šolstvu nič ne spreminja na bolje. Kadar družba zateguje
pas, se to začne prav na področju družbenih dejavnosti,
ki da so »poraba«. Dejavnost pa ne glede na razmere
zahteva svoje in v osnovnih šolah učenci so še.
■ Za leto 1990 so šole v ptujski občini pripravile program
najnujnejših vzdrževalnih del. hkrati pa tudi program, ki
bi lahko še počakal kakšno leto. Ne gre pa več čakati z
obnovo tal, obnovo elektroinstalacij. zamenjavo peči za
centralno ogrevanje, obnovo vodovodne napeljave, sani-
tarij ... V nekaterih šolah so sicer že začeli obnovo po
programu, vendar dela niso bila dokončana, dve šoli sta
predčasno potrebni obnove, kljub temu da sta mlajšega
datuma, zaradi nekakovostno izvedenih gradbenih del
(Gorišnica, Podlehnik), na obnovo čaka šola v C irkula-
nah. Problem pomenijo stare šolske zgradbe, ki zahtevajo
sprotno vzdrževanje, v nasprotnem primeru bodo propad-
le. Amortizacija je zaradi starosti šolskih objektov zelo
nizka, šole pa jo združujejo. To sicer ni slabo, vendar bi
se morala sredstva amortizacije občutno povečati, da bi
bilo mogoče redno investicijsko vzdrževanje. Da pa bi od-
padel očitek, da šole tekmujejo, kdo si bo iz združene
amortizacije pridobil več denarja, naj o tem odloča usta-
novitelj. Zagotovi pa naj tudi gradbenika, ki bo strokovno
ocenil, kdaj in kje so potrebna vzdrževalna in obnovitve-
na dela.
Na skupnosti osnovnih šol — nanjo so povabili tudi
odgovorne iz občinske uprave — so opozorili tudi na do-
trajanost šolske opreme. Le-to bi morali zamenjati v veči-
ni šol. razen v tistih, ki so bile zgrajene v zadnjih letih. Na
istem je tudi oprema v specializiranih učilnicah in telo-
vadnicah. Učila za fiziko, kemijo, biologijo so draga, šola,
ki izobražuje za jutri, pa brez njih ne more. Tudi brez gra-
foskopov, diaprojektorjev, televizorjev, gramofonov, mi-
kroskopov, računalnikov, fotokopirnih aparatov ne. Ce
šole že imajo to opremo, pa je tudi to načel zob časa. Tu-
di amortizacija učil je zanemarljiva, drugih virov za na-
kup te opreme pa ni.
Vsi ti problemi pravzaprav niso nič novega, nova tudi
ni ugotovitev, da ni denarja. Tako se šole vrtijo v začara-
nem krogu in izhoda ni videti. Ve pa se, da imajo osnovne
šole svojega ustanovitelja, ki pa v vseh teh letih o svojih
obveznostih ni veliko razmišljal, kje, da bi javno sprego-
voril, kdaj je pričakovati, da bi se vsaj približali sodob-
nim in času primernim oblikam izobraževanja učencev, ki
bodo na poklicno pot stopili v naslednjem tisočletju.
NaV
Majhna poraba škropiv in majhno
onesnaževanje okolja
Zasebnik Zupan iz Maribora
(Celestrina 3, tel. 510-164) izde-
luje pršilnike za ravna in nagnje-
na zemljišča, ki ustrezajo vsem
mednarodnim normam. Ob nor-
malnem in koncentriranem prše-
nju in pravilni uporabi teh stro-
jev zmanjšujemo uporabo zašči-
tnih sredstev tudi do ?0 odsto-
tkov, pri tem pa tudi zmanjšuje-
mo onesnaževanje okolja.
Ob pravilni uporabi majhnih
količin vode se zmanjšujejo stro-
ški do 50 odstotkov:
— prihranek zaščitnih sred-
stev do 30 %
— prihranek časa 50 % in več
— prihranek vode do 90 %
— prihranek goriva do 30 %
— podaljšana delovna doba
črpalk zaradi majhnih delovnih
pritiskov (7—10 barov)
— boljša zaščita rastlin zaradi
velikega števila kapljic
(200-400 na m').
Proizvajalec ima na zalogi več
tipov škropilnic (nošenih in vle-
čnih) za vse vrste traktorjev. Ob
nakupu teh strojev vam proizva-
jalec nudi še naslednjo dodatno
opremo:
— vrtljive nosilce šob z zapor-
nim ventilom, električni krmilni
sistem, upravljan iz kabine trak-
torja, za odpiranje posameznih
sektorjev in regulacijo pritiska;
— prtljažnik na rezervoarju
za transport škropiva;
— plavajoče sesalne koše za
črpanje vode iz potokov, baze-
nov . . .
— ejektorske sesalce vode in
sesalce koncentriranih škropiv v
prašnati in tekoči obliki;
— tangencialne usmernike
zraka.
Z navedenimi stroji so opravili
poskusna dela sirom Slovenije,
pa tudi v tujini in prejeli eno naj-
boljših ocen v stroki. Proizvaja-
lec Zupan vaše dosedanje stroje
tudi preuredi.
ing. agr. Franc Hočevar
nastop ptujskega in pihalnega
orkestra iz divače g|
Pihalni orkester Ptuj
za svoje prijatelje
Enkrat letno pripravijo godbeniki Pihalnega orkestra Ptuj za lju-
bitelje pihalnih orkestrov celovečerni koncert. Koncerti so posebno
doživetje, saj se nam pihalci predstavijo v povsem drugačni luči, kot
smo jih sicer vajeni, ko so na najrazličnejših prireditvah in svečano-
stih nepogrešljivi.
Letošnji koncert bo toliko bolj zanimiv, ker prihajajo v goste
godbeniki Pihalnega orkestra iz Divače. Lani so bili Ptujčani pri njih
in srečanje teh dveh orkestrov postaja že kar tradicionalna stvar. Go-
stom iz Divače bodo razkazali Ptuj in njegove znamenitosti, zvečer pa
se bodo skupaj predstavili ptujskemu občinstvu. Koncert bo 16. mar-
ca ob 19. uri v ptujskem gledališču. Ob tej priložnosti bo podeljeno
tudi posebno priznanje Zveze kulturnih organizacij Slovenije — Gal-
lusova listina dirigentu Pihalnega orkestra Ptuj profesorju Antonu
Horvatu. NaV
Praznik žensk in
desetili mučenikov
Petič zapored se je zbralo deset zakonskih parov z območja kra-
jevne skupnosti Juršinci. Vsako leto se zberejo pri drugi družini in
skupaj proslavijo praznik žensk, ki so mu letos dodali tudi dan 40 ozi-
roma desetih mučenikov. Noja, saj veste, enakopravnost pač!
Letos je bilo družinsko slavje pri Marti in Simonu Toplaku v Jur-
šincih, prihodnje leto pa se bodo zbrali pri Pavli in Janku Becu v Za-
gorcih. Kar tako, brez prazničnega vzroka se bodo letos srečali še en-
krat, in sicer pri Matjašičevih v Zagorcih. Okvirni datum je praznični
27 april.
Desetim zakonskim parom so se pri Toplakovih pridružili tudi mlajši in
drugi sorodniki.
Pri teh in podobnih srečanjih gre za uveljavljanje starega dobre-
ga reka, ki pravi, da naj bo sosed sosedu sosed, kar je na podeželju še
vedno uveljavljena resnica. Ko so pred petimi leti to srečanje zasno-
vali, so mislili prav na to.
Žene in možje v zrelih letih so letos pri Toplakovih veselo zaple-
sali po taktih dueta (očeta in sina) Vrabl. Samo hišni gospodar Simon
je imel smolo, saj je moral nekaj po polnoči v hlev, kjer sta se zravsala
in potrgala verige dva bika. Zato so mu tisti večer nadeli naziv »dvoj-
nega mučenika.« Posnetek in besedilo: JOS
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE - IZJAVA ŠT. 423
Zvonjenje po toči
Med pismi, ki jih dobiva JR, je skoraj največ takih, v katerih se i
dopisniki hudujejo zaradi slabega jezika v gospodarstvu: nesloven-j
skih ali spakedrano slovenskih imen podjetij ali njihovih izdelkov, \
nerazumljivo ali slabo sestavljenih navodil za izdelek ali površno na- ;
pisanih oglasov v časopisih, na radiu in televiziji.
Z izjavo št. 343 Kam se obrniti je JR lani hotelo pomagati podjet- ■
jem in vsem drugim, ki imajo težave s slovenščino: svetovali smo jim, '
naj se obrnejo na Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, in obja-:
vili celo naslov te ustanove. Po skoraj dveh letih lahko samo z žalost-;
jo v srcu ugotovimo, da je bilo tudi to zaman. Tako še vedno samo i
zvonimo po toči.
O jeziku v gospodarstvu je maja lani razpravljal tudi Svet za slo-
venščino v javnosti pri predsedstvu Republiške konference SZDL ■
Slovenije. Na seji so na kratko povzeli vse predpise in zakone, ki go- i
vorijo o tem in jih ni malo. Razpravljalci so potem ugotovili, da v go- i
spodarstvu leta in leta mirno kršijo jezikovne norme pravzaprav samo j
zato, ker kršilci niso kaznovani. Rečeno je bilo tudi, da »mora v usta-1
vne amandmaje priti določilo, da se nespoštovanje ustavnih določil I
kaznuje«.
To je edina prava pot. Slovenski gospodarstveniki bi se morali]
zavedati, da s slovenščino ne morejo početi, kar se jim zljubi, marveč i
da s slabim jezikom, nizanjem napak, tujimi imeni itd. kršijo zakon in ;
za to lahko pričakujejo kazen. Temu bi se res lahko izognili, saj ne i
manjka znanstvenih in strokovnih ustanov in sposobnih lektorjev, ki :
bi besedilo dobro popravili. Morala bi obstajati instanca, ki bi urad-j
no potrdila, da je ime podjetja ali izdelka, besedilo navodila ali ogla-^
sa sestavljeno tako, da gre lahko v javnost, ne da bi žalilo občutek za ;
jezik in da bi bilo res razumljivo. !
Morda se bo taka pot našla prav kmalu. Z uvedbo strankarskega■>
sistema namreč Svet za slovenščino v javnosti počasi prehaja v okrilje i
slovenske skupščine. Jezikovno razsodišče, ki je le ena izmed delov-;i
nih skupin omenjenega sveta, bo čez mesece posredovalo zakonoda-i
jalcu predloge, na podlagi katerih se bo dalo narediti nekaj reda tudi'
v jeziku, ki ga uporablja gospodarstvo. ;
Potem bi verjetno manj zvonili po toči.
v prihodnjem šolskem letu spremembe srednje-
šolskega izobraževanja
Gimnazija se vrača
ypis v prve letnike srednjega izobraževanja do vključno 28. marca 0
Nov splošnoizobraževalni program — gimnazija 0 Po 10. Juliju možen
^pis le na tiste šole, ki bodo še imele prosta mesta
Za vse srednje šole velja, da
morajo učenci, ki se želijo vpisati
v prvi letnik srednjega izobraže-
vanja, oddati prijave do vključno
28. marca. Učenci osnovnih šol
^odo prijave oddali na svoji šoli.
Tisti, ki so si med tem premislili,
t^odo lahko svoje prijave za dru-
go srednjo šolo prenesli do 3.
maja. Po tem roku, do 31. avgu-
sta, pa bodo učenci lahko prene-
sli prijavo z ene na drugo šolo le
na tiste srednje šole, kjer so še
Prosta mesta. Ce bo število prija-
vljenih na neki smeri večje kot
predviden obseg vpisa, bodo šole
v soglasju z republiškim izvršnim
svetom sprejele sklepe o omejitvi
Vpisa in določile merila, kriterije
i" postopke za izbiro kandidatov
'1 jih s tem seznanile najpozneje
do j. junija. Sam postopek —
Sprejemni izpiti pa bodo med 15.
"1 30. junijem. Srednje šole pa
^odo zatem obvestile vse prija-
vljene o izpolnjevanju vpisnih
pogojev do 10. julija. Enaki po-
stopki in pogoji veljajo tudi izo-
braževanje ob delu in iz dela.
Ena osrednjih novosti srednje-
ga izobraževanja v šolskem letu
O spremembah srednjega
izobraževanja s posebnim pou-
darkom na gimnaziji bo na
Radiu Ptuj 20. marca ob 18.
uri enourna oddaja v živo.
Vprašanje pa že sprejemamo
na uredništvu Radio-Tednika,
Raičeva 6. 62250 Ptuj. tudi na
telefonski številki: 771-226 in
771-261.
1990/91 pa je gotovo vrnitev
gimnazije. Tudi na Srednješol-
skem centru Dušana Kvedra v
Ptuju bodo v novem šolskem letu
uvedli nov splošnoizobraževalni
program — gimnazijo. V njej se
združujejo dosedanji programi:
naravoslovno-matematična    de-
javnost, družboslovni in kultur-
ni, pedagoški (razen smeri pred-
šolska vzgoja) in računalniški
program.
Program gimnazije je name-
njen tistim učencem, ki namera-
vajo nadaljevati študij na višjih
in visokih šolah. Kot meni Za-
vod Republike Slovenije za šol-
stvo je ta program zaradi svoje
zahtevnosti primeren za tiste
učence, ki so intelektualno in
osebnostno dovolj razviti, da bo-
do zmogli brez posebnih težav
razumeti učno snov na abstrak-
tni ravni in so že dovolj motivira-
ni za dolgotrajno in umsko na-
porno delo.
Končana gimnazija ne daje
poklica, ampak solidno splošno
izobrazbo za nadaljevanje študi-
ja za različne poklice. Šolanje
traja štiri leta in na koncu čaka
učence matura.
Pretežni del programa na gim-
naziji je namenjen pridobivanju
splošnoizobraževalnega znanja,
del programa (od 15 do 20 odsto-
tkov) pa je izbiren, v skladu z in-
teresi učencev ter kadrovskimi in
materialnimi možnostmi šole
Vendar tudi ta del ne pomeni
formalnih ovir za izbiro visoko-
šolskega študija. NaV
Bogdan Struna
V ponedeljek, 5. marca, smo se
na hajdinskem pokopališču po-
slovili od upokojenca Bogdana
Strune, nosilca partizanske spo-
menice 1941, s Selške c. 21.
Življenjska pot pokojnika seje
pričela 15. aprila 1921 v Ljublja-
ni v številni delavski družini.
Otroštvo je preživljal v Ljubljani,
a kmalu je izgubil ljubečo mater.
Družina je ostala brez materine
ljubezni, ko jim je bila še najbolj
potrebna. Mali Bogdan je moral
zamenjati otroško razigranost za
vsakdanjo skrb v družini. Kljub
vsem težavam se je izučil ple-
skarske obrti, ki pa mu ni dala
življenjskega temelja. Njegove
načrte, upe in poglede v lepšo
bodočnost je skalila druga sveto-
vna vojna.
Kot narodno zaveden in na-
preden slovenski delavec, navdu-
šen z ideali in vero v lepšo bodo-
čnost, se je odzval klicu OF Slo-
venije in se že leta 1941 vključil v
ljudsko vstajo in socialistično re-
volucijo. S partizansko pesmijo
je prehodil mnoge kraje sirom
Slovenije, predvsem Dolenjske
in Notranjske, najprej kot borec
moravške čete in dolenjskega
odreda, nato Šercerjevega bata-
ljona in pozneje Tomšičeve bri-
gade. Bojevanje, težave in napori
njega in soborcev so lepo opisani
v knjigi Franceta Sterleta Tomši-
čeva brigada 1943.
Hud udarec ga je doletel mar-
ca 1944. V bojih blizu Kamnika
je bil težko ranjen in v partizan-
ski bolnišnici so ga zajeli Nemci.
Sreča v nesreči ga je ohranila pri
življenju, saj so vsakega tretjega
ranjenca Nemci ustrelili. Po
okrevanju je bil poslan v najhuj-
še nacistično koncentracijsko ta-
borišče Mauthausen.
Do skrajnosti izčrpan se je po
osvoboditvi vrnil v domovino.
Zaposlil se je pri upravi za notra-
nje zadeve v Mariboru in nada-
ljeval naloge revolucije v miru.
Veliko je delal v organizaciji
ZRVS v Mariboru in Ptuju. Tu se
je spoznal s svojo življenjsko
družico Štefko, se z njo poročil
in si na Selški cesti 21 ustvaril to-
pel dom, po katerem je toliko
hrepenel, saj je bil tega oropan v
otroštvu. Bil je dober mož in skr-
ben oče svoji hčerki Lidiji.
Po upokojitvi se je amatersko
ukvarjal s poklicem, ki se ga je
izučil. Ostal je optimist, pripra-
vljen pomagati bližnjemu z bese-
do in dejanji. Njegovo ime zasle-
dimo med aktivisti njegove kra-
jevne skupnosti.
Tiho in neopazno ter potrpe-
žljivo je prenašal zahrbtno bole-
zen; ta ga je izčrpala, pretrgala
njegovo vedrost ter mu slednjič
pretrgala nit življenja.
Na njegovi zadnji poti ga je
spremljala velika množica ljudi,
saj je bil cenjen in spoštovan.
Spremljali sta ga tudi dve bojni
zastavi Tomšičeve brigade. Od
njega se je najprej poslovil sobo-
rec, pri grobnici pa govornik KS
Turnišče in predsednik krajevne
organizacije zveze združenj bor-
cev NOV.
NAJ MU BO VECNA
SLAVA! K. A.
10 - OD TU IN TAM
15. marec 1990 —
TEDNIK
Vedno več primerov
stekline v občini
Epizootiološka situacija glede stekline pri živalih je v Sloveniji neugodna, po-
sebej pa na območju naše občine, kjer brez pretiravanja lahko rečemo, da je resna,
če že ne zaskrbljujoča. Zaradi tega smo se odločili, da občane, predvsem pa rejce
in imetnike živali po sredstvih javnega obveščanja ponovno seznanimo z nekaterimi
splošnimi in osnovnimi lastnostmi preprečevanju in zatiranju te nevarne nalezljive
bolezni.
Steklina je bolezen, za katero so
dovzetne vse toplokrvne živali in člo-
vek. Je zoonoza, kar pomeni, da se
prenaša od živali na človeka. Poteka z
znamenji okvare osrednjega živčevja
in se praviloma konča s smrtjo živali
in človeka. Svetovna literatura pozna
samo dva primera ozdravitve človeka,
obolelega s steklino, in sicer fantka v
severni in ženske v južni Ameriki. Če-
ravno za bolezen vemo že 2.000 let in
več, še vedno ne poznamo zanesljive-
ga zdravila, ki bi preprečilo najhujše.
Od živali na žival in na človeka se
prenaša skoraj izkjučno z ugrizom
stekle živali.
BOLEZENSKA ZNAMENJA
V vsakodnevnem delu in praksi se
srečujemo z ljudmi, posebej pa to ve-
lja za imetnike živali, ki vprašujejo o
bolezenskih znamenjih, po katerih bi
Zaščitimo jih, da ne bo prepozno.
lahko spoznali ali vsaj posumili, ali je
žival zbolela za steklino ali ne. Nema-
lokrat smo v ambulanti priče, ko so
imetniki živali zelo zaskrbljeni, ker
zaradi nevednosti ali — še slabše —
zaradi površne seznanjenosti zatrjuje-
jo, da je njihova žival zbolela za ste-
klino. Zato smo prepričani o korist-
nosti informacije o nekaj osnovnih
spoznanjih in bolezenskih znamenjih,
ki spremljajo in so bolj ali manj sesta-
vni del obnašanja psov, mačk pa tudi
lisic, obolelih za steklino.
Povzročitelj stekline je virus, ki je
med boleznijo v glavnem v živčnem
tkivu, slinskih žlezah in slini. Glede
na to med katerimi živalskimi vrstami
se steklina širi, ločimo t. i. silvatično
ali gozdno in urbano ali mestno stekli-
no. Nosilci in prenašalci gozdne ste-
kline so v divjini živeče toplokrvne ži-
vali, v naših krajih predvsem lisice,
mestne pa psi in mačke. Človek se
lahko okuži bodisi od bolne lisice ali
pa — kar je še bolj verjetno — od
bolnega psa ali mačke.
POTEK BOLEZNI
Bolezne pri psih traja do sedem dni
in praviloma poteka v treh značilnih
stadijih.
V prvem stadiju, t. i. študiju potrtosti,
ki traja od 12 ur do 3 dni, so opazne
spremembe v obnašanju živali. Neka-
teri sicer prijazni psi postanejo nezau-
pljivi. Večina se zateka v skrite kote
in jim ni mar za lastnika, ne reagirajo
na poziv. Pogosto brez vzroka lajajo
in grizejo v zrak, kot bi lovili muhe.
Razdražljivost se stopnjuje in pes se
na šum ali dotik zdrzne po celem tele-
su. Odklanja hrano, hkrati pa požira
neprebavljive predmete (les, kamen,
zemljo, papir), pri čemer se davi in
močno slini.
V drugem stadiju. I. i. stadiju razdra-
ženosti. ki traja od enega do dveh dni,
se povečuje razdraženost živali. Ce je
pes privezan, poskuša na vsak način
pobegniti. Grize vse, do česar pride,
napada živali in ljudi. Proti koncu te-
ga stadija je žival do konca izčrpana.
Spodnja čeljust se obesi, jezik visi iz
ust, iz njih se izceja obilna in gosta
slina.
V tretjem stadiju, t. i. stadiju ohro-
melosti, ki traja tri do štiri dni in za
katerega je značilno širjenje ohrome-
losti iz čeljustnih mišic na okončine,
se žival opoteka, dokler ne obleži. Z
ohromelostjo dihalnih mišic nastopi
smrt zaradi zadušitve.
Pri mačkah so bolezenska zname-
nja podobna kot pri psih. Na začetku
bolezni se pogosto kam zatečejo, ne
jedo in se slinijo. Ce jih vznemirjamo,
se obnašajo napadalno. Običajno za-
molklo mijavkajo ter v besnilu napa-
dajo pse in ljudi.
Stekla lisica spreminja vedenje do
naravnih sovražnikov. Prihaja v nase-
lje in dvorišča ter napada pse, pa tudi
človeka. Od znamenj, ki govorijo o
steklini divjadi, so poleg opisanih
značilna še: opotekanje, ohromelost
zadnjih okončin, shujšanost, pobeše-
na spodnja čeljust in slinjenje.
STEKLINA V PTUJSKI OBČINI
Kot je bilo že uvodoma rečeno, je
epizootiološka situacija glede stekline
na celotnem območju občine Ptuj
neugodna. Od skupnega števila 81
vzorcev, poslanih na preiskavo — pri
tem gre predvsem za ubite ali poginu-
le lisice — je v letu 1989 bilo pozitiv-
nih na steklino 20 lisic. Toda samo v
januarju in februarju letošnjega leta
(Posnetek: M. Ozmec.)
je ugotovljena steklina pri 25 lisicah
in dveh mačkah. Posebej zaskrbljujoč
je pojav stekline pri mačkah, kajti
mačk po veljavnih predpisih ni obve-
zno zaščitno cepiti zoper steklino in
so zato lahko tembolj nevarni posred-
niki stekline za ljudi. Ravno zadnje
dni ugotavljamo več pojavov sumlji-
vega obnašanja in poginov mačk; te
smo poslali na laboratorijsko preiska-
vo v Ljubljano.
Upoštevajoč podatek, da je v prete-
klem letu zaradi ugriza različnih vrst
živali zdravniško pomoč iskalo 339
ljudi, verjetno pa je ta številka še več-
ja, in da je v istem času veterinarska
služba nadzorovala in pregledala na
steklino enako število živali, je očit-
no, da možnosti za okužbo niso majh-
ne niti zanemarljive.
PREPREČEVANJE STEKLINE
Zatiranje in izkoreninjanje stekline
opravljamo po določilih zakona o
varstvu živali pred kužnimi bolezni-
mi, zakona o zdravstvenem varstvu ži-
vali in pravilnika o ukrepih za zatira-
nje in izkoreninjanje stekline pri živa-
lih. Eden izmed poglavitnih ukrepov
je vsakoletno obvezno zaščitno ce-
pljenje psov, starejših od štirih mese-
cev, zoper steklino.
Glede na dosedanja primera poja-
va stekline v januarju in februarju le-
tošnjega leta pri mačkah lahko govo-
rimo o pojavu urbane stekline. Zato
lastnikom teh domačih živali, sploh
pa če stanujejo v bližini gozda, pripo-
ročamo, da jih zaščitno cepijo zoper
steklino, kajti z vakcinacijo posredno
zavarujejo sebe in svojo družino.
Predvidena je še vrsta ukrepov, na-
šteli bomo le nekatere:
— obvezni desetdnevni nadzor in
klinični pregled živali, ki so ranile
človeka
— ubijanje živali, ki so sumljive ali
pa so zbolele za steklino, in živali, ki
jih je ugriznila obolela žival
— ubijanje necepljenih in potepu-
ških psov ter še nekateri drugi ukrepi.
V OZVŽ Ptuj, TOZD Veterinarstvo
je organiziran epizootiloški oddelek z
nalogo odkrivanja, spremljanja, pre-
prečevanja in zatiranja kužnih bole-
zni na območju občine in širše. Nje-
gov sestavni del je higienska služba,
ki ima nalogo odstranjevanje in od-
voz poginulih živali ter pobijanje
sumljivih ali obolelih živali. Zato lah-
ko vsako najdbo poginule živali in vsa
dogajanja z neko živaljo, ki utemelju-
jejo sum na steklino, imetniki živali in
drugi občani sporočijo na telefonsko
številko 771-981. V tem primeru bomo
v okviru danih možnosti in na podla-
gi določil prej omenjenih zakonov
ukrepali in preverjali, kaj je ukrenil
imetnik živali in ali ni okužena žival
prišla v stik z drugimi živalmi, na ka-
tere se lahko prenese steklina, ali celo
z ljudmi.
Pri tem moramo povedati, da ima-
mo pri izvajanju omenjenih ukrepov
velikokrat težave, ki izvirajo pred-
vsem iz čustvene "navezanosti lastni-
kov na svoje štirinožne ljubljenčke.
Na koncu naj še povemo, da kljub
večkratnim pojavom stekline na ob-
močju naše občine in napadom obo-
lelih živali (lisice, mačke) na ljudi, ni-
smo imeli do sedaj nobenega primera
obolenja pri ljudeh. Mnenja smo, da
je to predvsem rezultat tesnega in
tvornega sodelovanja zdravstvene in
veterinarske službe pri varstvu ljudi
pred zoonozami, to je pred kužnimi
boleznimi, ki se lahko prenašajo z ži-
vali na ljudi. Tudi osveščenost imetni-
ka domače živali in občana glede te
nevarne kužne bolezni ni zanemarlji-
va.
Želimo si, da bi zapisano bilo v po-
duk bralcem, kajti samo s skupnimi
močmi in vzajemnim sodelovanjem
lahko preprečujemo najhujše.
Vodja epizootiološkega oddelka
mr. Zlatko KUMER, dipl. vet.
Kdaj bo Ptuj mesto turizma?
(Foto: Kosi.)
Polena tudi pri turistični
organizaciji
Ptujčani ne bi bili Ptujčani, če se ne bi upirali vsemu, kar je nove-
ga. Idejna zavrtost pa je sicer že stara značilnost ptujskega območja. Se-
danja garnitura občinskega izvršnega sveta je že nekaj časa pod priti-
skom, da stori nekaj odločnega v korist ptujskega turizma. Mladinci so
že pred časom predlagali občinskega ministra za to dejavnost. Po vseh
tuhtanjih se je sedaj (začasno) izšlo s turistično organizacijo, v kateri
naj bi ptujski turistični dejavniki uresničevali povezovalne naloge oziro-
ma zadeve skupnega pomena. Za prvega človeka bodoče organizacije
naj bi zagotovili denar iz občinskega proračuna. Tako bi naj bila neke
vrste »poldržavna organizacija«, čeprav se nekateri nagibajo k javnemu
podjetju.
Ptujski direktorji (posvetova-
nja z njimi so že nekaj časa ena
od metod dela občinskega izvrš-
nega sveta) so o ustanovitvi turi-
stične organizacije razpravljali 5.
marca. Soglašali so s konceptom
firme, s tem daje potrebno delo-
vni osnutek strokovno dodelati
in imeti že do ustanovitve zago-
tovljene kadre.
S podobno točko dnevnega re-
da so se 6. marca sestali člani od-
bora za razvoj turizma pri ptuj-
skem izvršnem svetu in člani dru-
štva ptujskih ekonomistov —
sekcije za razvoj turizma. V več
ur trajajoči razpravi so se sezna-
nili z nekaterimi značilnostmi
ptujskega turističnega razvoja v
prihodnjih letih, kot ga načrtuje-
jo v posameznih turističnih orga-
nizacijah. V Ptujskih toplicah, ki
se v zadnjem času vse bolj uve-
ljavljajo kot zdravilišče, so pred
podpisom pogodbe za izvedbo
projekta Petovia terme. Kot je
povedal Branko Gorjup, glavni
direktor Kmetijskega kombinata,
naj bi že letos zasadili prvo lopa-
to za precejšnje število ležišč. Iš-
čejo partnerje, s pomočjo katerih
bodo uresničili ambiciozne načr-
te. Pri tem jim bo v pomoč izred-
no kakovosten promocijski mate-
rial.
Danilo Toplek, predsednik ko-
legijskega poslovodnega organa v
TGA, je predstavil razvoj v ob-
močju gradu Bori. Glede ničnega
dosedanjega razvoja ptujskega
turizma je menil, da rezultatov ni
zato, ker se je vse skupaj spra-
vljalo pod skupno streho. Po nje-
govem naj dela vsak to, za kar je
sposoben, trg pa bo že naredil
svoje: dobri projekti bodo preži-
veli, slabi propadli. V primeru
TGA je stanje lažje, ker od turiz-
ma ne živijo, je pa projekt Bori
za strokovno ekipo TGA doda-
ten izziv in ga jemljejo kot vsak
drug projekt. Vidijo ga kot ob-
jekt »zaprtega hotelskega turiz-
ma«, na katerega okolje ne bo
vplivalo. Podobni turistični raz-
voj poznajo v Turčiji in Tunisu,
kjer se večina življenja odvija v
hotelu. Idejni projekt za Bori je
izdelan, investitor pa bo imel
proste roke pri izdelavi projekta.
Načrtujejo, da bodo letos zao-
krožili finančno konstrukcijo,
obenem pa se zavedajo, da je od
njih samih zelo malo odvisno.
Aleš Gačnik iz Pokrajinskega
muzeja Ptuj je govoril o turisti-
čno-kulturnem informacijskem
centru, ki naj bi zaživel v mest-
nem stolpu.
Projekt avtomobilske ceste in
njegova povezava s Ptujskimi to-
plicami in Borlom, če bomo zna-
li pravočasno vstopiti, je bil na-
slednji projekt, ki je »zaposlil«
razpravljalce. Predstavil ga je
Ferdo VeingerI, direktor ptujske-
ga cestnega podjetja in obenem
vodja projekta za avtomobilsko
cesto v ptujski občini. V poveza-
vi z novo cesto je potrebno iskati
naše prednosti, z njo pa bodo v
občino prihajali novi gosti.
Ptujski turizem se je in se še
razvija stihijsko, zato potrebuje
povezovalca. V novi turistični or-
ganizaciji naj bi dosegli povezo-
vanje, s tem pa kvaliteto ponud-
be, za katero si že dolgo prizade-
vamo.  Ptuj  se  mora  navzven
»prodajati« kot celota in ne tako
kot doslej, ko je vsak stal za svo-
jim plotom in samo na videz pro-
dajal skupne interese. Poleg tega j
je potrebno imeti v mislih, da se j
sedaj nekatere stvari vendarle i
podvajajo. V novi turistični orga- j
nizaciji bo imel sedež občinski
minister za turizem. Poosebljal I
ga bo najsposobnejši mož te de-1
javnosti, nikakor pa ne bo občin- i
ski minister kak odsluženi funk- '
cionar, zatrjuje predsednik ob-
činskega izvršnega sveta Tone
Čeh, ki se je prav tako udeležil
razprave o novi turistični organi-
zaciji.
Ena od nalog nove firme je, da
v Ptuj dnevno pripelje 70 gostov,
kar ne bi smelo biti težko glede
na to, da vsak dan odideta iz
Ptuja dva avtobusa nezadovolj-
nežev, ker niso dobili postelje.
Turizem mora v družbeni proiz-
vod občine v bodoče dajati več.
Zadnji podatki so katastrofalni:
turizem daje le še 1,6 odstotka
družbenega proizvoda. Včasih je
že presegal 2,2. V prihodnjih de-
setih letih naj bi bil dosežen
odločnejši zasuk, a v številki 15
odstotkov družbenega proizvoda
od turizma (toliko naj bi dosegal
čez deset let, je le preveč opti-
mizma. Realno pa je, da delež
povečamo.
Za ustanovitev podjetja je tre-
nutno dovolj podpisnikov. Kot
je povedal Tone Ceh, so se zanj
že odločili v ptujskem Turisti-
čnem društvu. Pokrajinskem mu-
zeju, KG P (turistična agencija),
Mercator Tehni — tozd Investa
Ljubljana in v skladu za nove za-
poslitve. Druge še pričakujejo.
Franc Hercog iz motela Pod-
lehnik je povedal, da so zadeve
dobro nastavljene in da mora no-
vo podjetje poslovati kot tržni
objekt. Marjano Olstrak iz MI-
P-a je zanimalo, kako bo z mate-
rialno bazo; turistično podjetje
naj bi bilo organizirano kot ja-
vno podjetje. Peter Vesenjak iz
mladine je videl problem v obliki
lastnine samega podjetja. Po nje-
govem bi bilo najboljše, če bi bi-
lo novo turistično podjetje drža-
vna agencija. Marjan Pograc iz
komunalne organizacije predla-
ga več kakovosti pri sedanji po-
nudbi. Slavka Gojčič iz zdraviliš-
ča Ptujske toplice je menila, da
je turistični več vezan na poste-
lje; teh bo moralo biti veliko več,
če bomo želeli uresničiti svoje tu-
ristične apetite.
Prostore za novo turistično or-
ganizacijo v občinskem izvršnem
svetu že iščejo. Stvar so vzeli re-
sno kljub nekaterim pomisle-
kom, in to iz okolij, kjer sicer
najbolj kričijo po spremembah v
turizmu, sami pa ne naredijo ni-
česar. V izvršnem svetu tudi pra-
vijo, da so v novem turističnem
podjetju vsem odprta vrata. Vsi,
ki želijo delati v turizmu, so do-
brodošli, tudi s svojimi razmišlja-
nji in pogledi. Direktorja bodo
imenovali na osnovi javnega raz-
pisa. MG
Podjetje za 300 nemških mark
štiridesetletni razvoj je šel vedno na škodo privatništva. /Ve glede
na to kdo bo aprila zmagal na volitvah, je velika verjetnost, da se bo
podjetništvo razvijalo naprej. V zadnjem letu se je pet tisoč Slovencev
odločilo za zasebno dejavnost, ne glede na to, da mnogim zmanjkuje po-
guma.
Še pred dobrim letom ni bilo
nobene dileme, ali podjetje ali
obrt. Sedaj se je marsikaj spre-
menilo, in to v korist podjetni-
štva. Dilema ima strokovno in
politično plat, temeljna razlika
pa je v lastninskem odnosu. Pri
obrti odgovarja obrtnik s svojim
celotnim premoženjem za poslo-
vanje, pri kapitalski družbi (pod-
jetju) pa lastnik podjetja odgo-
varja za poslovanje in podjetje
skladno s svojim vloženim kapi-
talom. Obrt je bila v socialistični
državi edina dovoljena podjetni-
ška dejavnost. V bistvu je bila
nezakonsko dete tega sistema in
ni bila spoznana kot ena gonil-
nih sil sodobnega razvoja neke
države. Zakon o podjetjih, ki je
bil sprejet v prejšnjem letu, je pr-
vič po vojni »dopustil« mešano
lastnino. Podjetništvo je postalo
v pravnem, političnem in ideolo-
škem pogledu parola dneva.
Dr. Bogomir Kovač, profesor
ljubljanske ekonomske fakultete,
je ptujskim obrtnikom (nekateri
bodo Icmalu podjetniki) dal vrsto
koristnih nasvetov o tem, kdaj je
boljše ostati v obrti in kdaj se
odločiti za podjetništvo. Ce gre v
neki dejavnosti za pomembno
spremembo, je podjetje pravi na-
slov. Prehod v podjetje mora biti
po Kovačevih besedah zelo pre-
mišljen. Novo podjetje mora
imeti zagotovljeno prodajo vsaj
za tri do šest mesecev, prav tako
mora  startati  s čim  manjšimi
Dr. Bogomir Kovač je predaval ptujskim obrtnikom in med drugim po-
vedal, da trenutno ni države na svetu, kjer bi lahko za tako malo denarja
ustanovil podjetje. Vsak, ki v tem t. i. prehodnem podjetju želi »špekuli-
rati«, ustanavalja podjetja. (Posnetek: KOSI)
stroški in šele potem ima vse po-
goje za uspešen (v začetku poča-
sen) razvoj.
Novim podjetnikom — v zad-
njem času je bilo ustanovljenih v
Sloveniji več tisoč podjetij (v
ptujski občini več kot sto) — gle-
de tehnologije ni ničesar očitati.
Večini spodrsne pri marketingu.
Podjetniški marketing se začne
in konča s trženjem. Tega pa se
ne da naučiti, ampak je potrebno
poskusiti. Praksa je v tem prime-
ru najboljša teorija. Določanje
cen je velika umetnost in stvar,
ki mora podjetnika čimbolj za-
poslovati. Cene je treba določati
skladno s tržnimi zakonitostmi.
Zadnje spremembe kažejo, da
bomo kmalu »zapustili« družbo
udobnosti samozadostnosti in
samovšečnosti ter se počasi pri-
čeli učiti od »učečih« družb, ki
so že zdavnaj spoznale, da je me-
toda posnemanja najboljša mati
učenosti. Zato v podjetništvu še
kako velja pravilo: »Posneti in
izboljšati!«
V predhodnem obdobju, ko je
moč ustanoviti podjetje že za tri-
sto mark, je prisotna velika za-
konska vrzel. Davki so za bodo-
če in sedanje podjetnike velike
neznanke. Zvezni izvršni svet si-
cer pripravlja davčno reformo, ki
pa je vsaj za zdaj še zavita v me-
glo. Že zdaj pa je jasno, da bo v
prvem letu poslovanja prisotna
liberalna politika pri obdavčeva-
nju: država se vse bolj zaveda,
da je bolje imeti nizke davke in
več podjetnikov ter polno blagaj-
no, kot pa strašiti z visokimi dav-
ki in tako dušiti nek razvoj. Da-
nes je vse bolj jasno, da podjetni-
štva tudi v primeru najbolj na-
zadnjaške oblasti ne bo moč več
zadušiti. Vprašanje časa je tudi,
kdaj bodo nekatera javna podje-
tja postala zasebna. MG
TEDNIK - 15. marec 1990
ŠPORT IN DRUŠTVA — 11
karate international ^   Vogrmec osvojil zlato
Na velikem mednarodnem
tekmovanju Karate internatio-
nal, ki je bilo 3. marca v Ljublja-
ni v organizaciji K K Študent, se
Je 9 ekip pomerilo v 3. kategori-
jah: borbe ekipno (sanbon sho-
bu), borbe posamezno (ippon
shobu) in kate posamezno za
ženske.
V tradicionalnem karateju v
borbah posamezno za člane je
sodelovalo 32 karateistov. I. me-
sto je v neponovljivem jurišu za-
sedel Silvo Vogrinec (SKK Jože
Lacko Ptuj). V izredni formi, v
kakršni ga še nismo videli, je vse
nasprotnike premagal z natan-
čnimi ročnimi tehnikami. Final-
no borbo zoper močnega Madža-
ra Zoltana Derija pa je rešil s
svojo standardno speciaiko: pre-
strezanjem z ushiro gerijem.
Vogrinec je navdušil tudi v ka-
tegoriji borbe ekipno, ko je tri-
krat nastopil za K K Študent Lju-
bljana. V tej disciplini je prikazal
Trener in tekmovalec Silvo Vogrinec (desno) izvaja kraljico nožnih
udarcev mawashi-kubi-geri, ki mu je v borbi zoper Rossija prinesla kar
tri točke.
povsem drugačen pristop do bor-
be saj Je večina njegove tehnike
temeljila na atraktivnih nožnih
udarcih, celo iz skoka! Največje
zadoščenje Je imel v borbi zoper
starega znanca Italijana Marka
Rossija, s katerim Je imel še ne-
poravnane račune z evropske
univerziade. Tokrat ga Je Vogri-
nec premagal z visokim rezulta-
tom 7:2 pred iztekom regularne-
ga časa. Toda niti Silvove zmage
niso pripomogle K K Študent do
boljše uvrstitve. Zasedli so 4. me-
sto, pred njimi pa so klubi iz Ita-
lije, Madžarske in Avstrije.
V katah posamezno Je I. mesto
osvojila Sabina Resnik (SKK So-
kol LJubljana), ki Je prikazala vi-
sok tehnični nivo. V prvem kolu
Je izvajala kato enpi, v drugem
pa svojo speciaiko kato niju shi-
ho. Sledili sta Ji Italijanka Julia
Vilaggio in Avstrijka Christine
Berger.
Samo Kladnik
OSNOVNOŠOLSKI ŠPORT • OSNOVNOŠOLSKI ŠPOI^^
Mladi šahisti Gorišnice štirikrat občinski prvaki
Za osnovno šolo Gorišnica bi lah-
ko rekli, da je nekakšna »tovarna« za
»proizvodnjo« dobrih mladih šahi-
stov. To so ponovno dokazali na ob-
činskem prvenstvu posameznikov,
kjer so v vseh štirih kategorijah osvo-
jili prva mesta.
Ce vemo, da je v Gorišnici zrasla
ena najperspektivnejših slovenskih
šahistk Anita Ličina, potem ne prese-
neča dejstvo, da so prav pionirke te
šole tudi na letošnjem občinskem pr-
venstvu osvojile največ medalj. Pri
starejših pionirkah je zmagala Andre-
ja Kostanjevec, druga je bila Slavica
Trunk in tretja Maja Tuš (vse OŠ Go-
rišnica). Pri mlajših pionirkah je prvo
mesto osvojila Alenka Kotnik, drugo
Helena Rižnar (obe OŠ Gorišnica),
tretja je bila Lidija Golob iz OŠ Gra-
jena.
Pri mlajših pionirjih so bili najbolj-
ši trije iz treh 0§^ in sicer je zmagal
Bojan Arnuš iz OS Gorišnica, drugi je
bil Tadej Majcenovič iz OŠ Markov-
ci, tretji pa Darko Zemljarič iz OŠ
Tone Znidarič Ptuj. Najbolj ogorčen
boj za prvo mesto pri starejših pionir-
jih je potekal med tremi igralci, ki so
v medsebojnih srečanjih odločili o pr-
vaku. Ta naslov je pripadel Robertu
Roškarju iz OŠ Gorišnica, ki je sicer v
zadnjem kolu izgubi[ proti Matjažu
Plajnšku iz OŠ Tone Žnidarič, vendar
je slednji v prvem kolu nekoliko ne-
pričakovano izgubil z nadarjenim
mladim šahistom iz OŠ Franc Osoj-
nik Gajškom in se je tako moral zado-
voljiti s tretjim mestom z enakim šte-
vilom točk kot drugouvrščeni Saša
Prelog iz OŠ Markovci.
Skupaj je v vseh štirih kategorijah
nastopilo 60 mladih šahistov, ki so
prikazali solidno znanje. Najboljši v
posameznih konkurencah so se uvr-
stili na regijsko prvenstvo, kjer je gle-
de na prikazano igro pričakovati do-
bre uvrstitve.
Za nemoten potek tekmovanja je
poskrbel kolektiv OŠ Tone Žnidarič z
mentorjem Ivom Sumandlom, pri
sodniškem delu pa so sodniku ŠD
Ptuj Jožetu Voglarju pomagali še
mentorji Ivan Voršič iz OŠ Gorišnica
(najbolj zaslužen za uspeh šahistov te
šole), Anton Butolen iz OS Podlehnik
ter Mirko Vaupotič iz OŠ Grajena. V
imenu organizatorja občinskega pr-
venstva ŠD Ptuj in ZTKO občine Ptuj
se omenjenim tovarišem in kolektivu
OŠ Tone Žnidarič zahvaljujemo.
Silva Razlag
Presenetilo ŠŠD
Gorišnica
V ŠD Mladika je bilo v organizaciji Atletskega
kluba in ZTKO-ja Ptuj občinsko prvenstvo v atleti-
ki za mlajše pionirje in pionirke. Sodelovalo je 11
osnovnih šol, tekmovalo pa 190 tekmovalcev. Vzdu-
šje v dvorani je bilo pravo tekmovalno, saj so sošol-
ci glasno navijali za svoje vrstnike. V obeh kategori-
jah je zopet slavilo ŠŠD Tone Žnidarič, z visoko
uvrstitvijo je presenetilo ŠŠD Gorišnica. Za udelež-
bo velja pohvaliti osnovne šole (Videm, Destrnik,
Leskovec in Grajena), ki nimajo telovadnice. Rezul-
tati so pokazali, da je v občini veliko talentov, ki
lahko ob načrtnem delu v atletskem klubu postane-
jo vrhunski atleti.
Rezultati: 30 m — pionirji: 1. Robert Marin, 4,76,
Gorišnica; 2. Damjan Trstenjak, 4,84, Ivan Spole-
nak; 3. Andrej Meško 4,89, Gorišnica. 30 m pionir-
ke: I. Nina lic, 4,69, Tone Žnidarič; 2. Rebeka Ro-,
gelj,_4,80, Franc Osojnik; 3. Mojca Grame, 4,98, To-
ne Žnidarič.400 m — pionirji: 1. Goran Turnšek,
1:05,78, Tone Žnidarič; 2. Miran Kelner, 1:07,13,
Franc Osojnik; 3. Sebastjan Meško, i :07,28, Goriš-
nica. 400 m — pionirke: 1. Marjetka Vaupotič,
l;ll,28, Videm; 2. Eva Hvaleč, 1:11,74, Ivan Spole-
nak; 3. Katja Maučec, 1:12,35, Franc Osojnik. Da-
ljava — pionirji: I. Matjaž Plajnšek. 4,88 m. Tone
Znidarič: Matjaž Predikaka, 4,60 m. Tone Žnidarič;
3. Ignac Vidovič, 4,52 m, Leskovec. Daljava — pio-
nirke: 1. Skok Ksenja, 4,42 m. Tone Žnidarič; 2. Su-
zana Kralj, 4,19 m, Gorišnica: 3. Simona Krabonja,
4,15 m. Tone Žnidarič. Višin — pionirji: I. Peter
Purg, 140 cm, Olga Meglic; Dejan Mlakar, 140 cm.
Tone Žnidarič; 3. do 4. Aleš Kotar, 135 cm. Tone
Žnidarič; Dalibor Markež, 135 cm, Franc Osojnik.
Višina — pioairke: 1. Bernarda Kozel, 130 cm. To-
ne Žnidarič; 2. do 3. Breda Vindiš, 130 cm, Gorišni-
ca; Andreja Sok, 130 cm, Gorišnica.
EKIPNA UVRSTITEV: Mlajši pionirji: 1. Tone
Žnidarič, 2524 točk; 2. Gorišnica, 1953 točk, 3.
Franc Osojnik, 1878 točk, 4. Olga Meglic, 1678
točk; 5. Domava, 1657 točk.
Mlajše pionirke: I. Tone Žnidarič, 4232 točk; 2.
Olga Meglic, 3651 točk; 3. Kidričevo, 3460 točk; 4.
Gorišnica, 3444 točk; 5. Domava, 3331 točk.
_____
Najboljši šahisti iz OŠ
Markovci in Gorišnica
Da v zadnjem času upada zanima-
nje za pionirski šah, je pokazala ude-
ležba ekip iz osnovnih šol na letoš-
njem občinskem pionirskem prven-
stvu. Skupaj je nastopilo 16 ekip iz
sedmih osnovnih šol, od tega največ
iz osnovne šole Gorišnica, saj je ta šo-
la imela predstavnike v vseh štirih ka-
tegorijah. Kvaliteta prikazane igre je
bila dokaj solidna, kar kaže na dobro
delo mentorjev. Zraven Gorišnice ve-
lja posebej izpostaviti Oš Markovci,
kjer se kažejo rezultati načrtnega dela
in sodelovanja s Šahovsko sekcijo
Spuhlja zadnjih nekaj let. Tako so bi-
li najboljši iz Oš Markovci mlajši in
starejši pionirji. Oš Gorišnica pa ima
najboljše pionirke tako pri mlajših
kot pri starejših.
Na regijsko prvenstvo, ki bo 3.
marca v Zg. Ščavnici, so se uvrstile
prve 3 ekipe starejših pionirk ter po
dve ekipi v drugih treh kategorijah.
Vrstni red ekip:
— mlajši pionirji: I. OŠ Markovci,
2. OŠ Gorišnica, 3. OŠ Toneta Žnida-
riča in 4. OŠ Olge Meglic
— starejši pionirji: I. OŠ Markov-
ci, 2. OŠ Gorišnica, 3. OŠ Toneta Žni-
dariča, 4. Oš Franca Osojnika, 5. OŠ
Podlehnik, 6. OŠ Grajena
— mlajše pionirke: 1. OŠ Gorišni-
ca, 2. OŠ Grajena
— starejše pionirke: 1. OŠ Goriš-
nica L, 2. Oš Gorišnica II (zunaj kon-
kurence), 3. Oš Podlehnik in 4. OŠ
Franc Osojnik.
ZTKO občine Ptuj je za zmagoval-
ce pripravil pokale, za pr\e tri v posa-
mezni kategoriji pa še diplome. Sod-
niški del so opravili sodniki ŠD Ptuj
Jože Voglar, Boris Žlender in Mirko
Prelog, vsa zahvala pa gre vodstvu Oš
Tone Znidarič skupaj z mentorjem za
prijetno gostoljubje in pomoč pri teh-
nični izvedbi tekmovanja.Silva Razlag
Občinsko prvenstvo
v namiznem tenisu
v organizaciji komisije za šolski šport in v izvedbi NTK Petovio je bilo 22.
februarja izvedeno občinsko prvenstvo učencev in učenk od I. do 4. razreda in
od 5. do 8. razreda. Sodelovalo je pet šol oz. ŠŠD.
Najboljši sta bili pri učenkah od 1. do 4. razreda: I. Breda Mojsilovič, OŠ
Toneta Žnidariča, 2. Blanka Petrovič, OŠ Toneta Žnidariča (obe tudi članice
NTK Petovio). Učenci od 1. do 4. razreda so bili ogorčen boj. Občinski prvak je
postal Mitja Rozman, OŠ Toneta Žnidariča, sledijo Gorazd Klajderič, OŠ Iva-
na Spolenaka, na 3. mestu Rok Pišek. OŠ Toneta Žnidariča, nato Andrej Vindiš,
OŠ Franca Osojnika, in Pero Šilak, OŠ Toneta Žnidariča (vsi tudi člani NTK
Petovia).
Pri učencih od 5. do 8. razreda je bilo prav tako ostro. V finalu sta se sesta-
la trenutno najboljša pionirja v klubu in oba med 15 v Sloveniji. Občinski prvak
je postal Urh Strašek, OŠ Toneta Žnidariča. 2. je bil Nino Križe, OŠ Toneta
Žnidariča, 3. pa Miha Brodnjak. prav tako OŠ Toneta Žnidariča; sledita na če-
trtem in petem mestu Hajšek in Korez, OŠ Cirkovce.
Pri učenkah od 5. do 8. razreda sta v finalu bili ogorčen boj klubski kolegi-
ci, med najboljšimi v Sloveniji. Slavila je Petra Mlakar pred Matejo Cegnar.
Najuspešnejši so prejeli diplome in medalje. Skupni zmagovalec po uspeš-
nosti in udeležbi je OS Toneta Žnidariča pred OŠ Cirkovce. Vsem tekmovalcem
in njihovim mentorjem čestitke, zmagovalcem pa želje, da nas uspešno zastopa-
jo na republiškem tekmovanju. Ivo Pšajd
Strelske novice
17. februarja je bilo izvedeno ob-
činsko pr\enstvo v streljanju s serij-
sko zračno puško osnovnošolskih-
športnih društev. Doseženi so bili na-
slednji rezultati:
Ekipno — pionirji: 1. Hajdina —
424 krogov, 2. Tone Žnidarič — 415,
3. Domava - 398, 4. Kidričevo 335,
5. Olga Meglic - 289, 6. Franc Osoj-
nik 274 (nepopolna ekipa), 7. Cir-
kovce     153 (nepop. ekipa).
Najboljši posamezniki: 1. Miha Ri-
bič (Tone Žnidarič) 165 kr, 2. Branko
Bojkovič (Tone Žnidarič) 165, 3.
Damjan Mohorko (Hajdina) 160 kr.,
4. Tomo Sokolič (Franc Osojnik) 146
kr., 5. Primož Brodnjak (Hajdina) 136
kr.
Popolno ekipo pionirk je imela Oš
Hajdina: dosegla je 432 kr. Najboljše
posameznice: Mateja Repcc, (Hajdi-
na) 147 kr. 2. Ksenja Lampret (Hajdi-
na) 145: 3. Jasmina Žemljic (Hajdina)
140; 4. Mateja Rep (Tone Žnidarič)
139; 5. Alenka Peteršič (Dornava) 97
kr.
S. D.
OŠ Toneta Žnidariča občinski prvak
Atletski klub Ptuj je skupaj z Zvezo telesnokulturnih
organizacij občine Ptuj organiziral občinsko dvoransko
prvenstvo starejših pionirk in pionirjev v atletiki. Tekmo-
vanja se je udeležilo do sedaj rekordno število 204 tek-
movalci, ki so bili skoraj iz vseh osnovnih šol ptujske ob-
čine. Posebno bi omenili, da so se tekmovanja udeležili
tudi učenci iz osnovnih šol Leskovec in Grajena, kajti
omenjeni šoli nimata takšnih razmer za pouk telesne
vzgoje kot šole v mestu in nekatere zunanje šole. Pred-
vsem mislim na telovadnice in telovadno orodje.
Tekmovanje je bilo zanimivo, potekalo je \ pravem
športnem ozračju. Omeniti velja zelo dober rezultat, ki ga
je dosegel učenec Uroš Esih iz OŠ Olge Meglic v skoku v
daljavo     541 cm.
Rezultati — pionirji: 400 ~m: I. Vitjan Serdinšek (Tone
Žnidarič) 1,04:36; 2. Dušan Prosenjak (Tone Žnidarič)
1,05:55; 3. Lovro Cvetko (Franc Osojnik) 1,05:14. Skok v
višino: I. Andrej Petrovič (Tone Žnidarič) 170 cm; 2. Go-
razd Ciglar (Tone Žnidarič) 163 cm; 3. Boštjan Majcen
(Kidričevo) 152 cm. Skok v daljavo: I. Uroš I.sih (Olga
Meglic) 541 cm; 2. Matjaž Pisar (Franc Osojnik) 516 cm;
3. Sandi Dolenc (Kidričevo) 512 cm. 30 m: I. Dejan Mi-
količ (Franc Osojnik) 4,24; 2. Stanko Zotlar (Tone Žnida-
rič) 4,55; 3. Daniel Učar (Tone Žnidarič) 4,47. .Suvanje žo-
ge: 1. Andrej Bagari (Franc Osojnik) 12,92 m; 2. Zvonko
Serdinšek (Cirkovce) 12,92 m; 3. Branko Mohorič (Tone
Žnidarič) I2,H6 m.
Pionirke — 400 m: I. Valerija Toš (Tone Žnidarič)
1,08:64; 2. Vesna Farič (Franc Osojnik) 1,12:38. 30 m: 1.
Jelena Cakovič (Olga Meglic) 4,63; 2. Tanja Pernek
(Franc Osojnik) 4,75; 3. Sabina Muratovič (Tone Žnida-
rič) 4,85. Skok v višiBo: 1. Alenka Munda (Gorišnica)
145 cm; 2. Valerija Ljubeč (Tone Žnidarič) 140 cm; 3. Sla-
vica Ceh (Domava) 135 cm. Skok v daljavo: I. Jelena No-
vak (Tone Žnidarič) 455 cm: 2. Polona Ojsteršek (Olga
Meglic) 435 cm: 3. Ksenja Fridaur (Leskovec) 427 cm.
Suvanje žoge: I. Ljubica Jurleta (Franc Osojnik) 9,75 m;
2. Lidija Lah (Tone Žnidarič) 8,91 m; 3. Maja Rižnar (Ol-
ga Meglic) 8,75 m.
tkipni vrstni red pioBirjev: I. OŠ Tone Znidarič 4723
točk; 2. OŠ Kidričevo 4230: 3. OŠ Franc Osojnik
4154; 4. OŠ Cirkovce 3768: 5. OŠ Domava 3729; 6.
OŠ Gorišnica - 3710; 7. OŠ Olga Meglic - .3670; 8. OŠ
Ivan Spolenak - 2052; 9. OŠ Grajena - 1252; 10. OŠ
Leskovec     938: 11. OŠ Podlehnik     .364.
Ekipni vrstni red pioairk: I. OŠ Tone Znidarič 5609
točk; 2 OŠ Domava 4642: 3. OŠ Franc Osojnik
4584; 4. OŠ Gorišnica 4438: 5. OŠ Cirkovce 4393;
6. OŠ Olga Meglic 4153: 7. OŠ Kidričevo 3205; 8.
OŠ Ivan Spolenak - 2758: 9. OŠ Dcstmik 1933; 10.
OŠ Grajena     1349: 1 L OŠ Leskovec     1228.
L Z.
Gorišnica
presenetila
v športni dvorani CENTER je bilo občin-
sko rokometno prvenstvo ŠŠD osnovnih šol
za starejše pionirke. Tekmovanje sta organi-
zirala ZTKO in RK Drava, udeležilo pa se ga
je deset ekip. Za udeležbo zaslužijo pohvalo
osnovne šole, ki nimajo telovadnice: Juršin-
ci, Videm in Destrnik. Prvenstvo je pokazalo,
da Je v ŠŠD osnovnih šol veliko talentiranih
igralk, z boljšo povezavo med šolskimi špor-
tnimi društvi in RK Dravo pa se nam ni po-
trebno bati za bodočnost ženskega rokometa.
V fmalni del tekmovanja, ki bo v soboto, 17.
marca v ŠD CENTER so se uvrstile osnovne
šole Gorišnica, Franca Osojnika in Ivana
Spolenaka. S kolektivno igro in dobrimi po-
sameznicami je ugodno presenetilo ŠŠD Go-
rišnica. Posebej zanimiva in kvalitetna je bila
tekma med ekipama I. Spolenaka in Toneta
žnidariča, ki so Jo dobile mlajše in spretnej.še
pionirke ŠŠD L Spolenaka.
Rezultati: Podlehnik-Destrnik 9:5; Dor-
nava—Gorišnic 6:9; Franc Osojnik — Podleh-
nik 9:2: Olga Meglic-Domava 5:9; T. Žni-
darič—Juršinci 13:4; Destrnik —Franc Osoj-
nik 3:13; Ivan Spolenak —Videm 11:4; Go-
rišnica—Olga Meglic 18:3; Juršinci —Videm
6:3; Ivan Spolenak—Tone Žnidarič 14:6.
Vse tekme sta sodila republiška sodnika
Milorad Nojič in Andrej Kumer.
L. M.
Šah v Gorišnici
Posledica večletnega vestnega dela šahovskega krožka v OS Go-
rišnica je vse večje število ljubiteljev te igre v kraju in okolici. Tako se
je letošnjega prvenstva KS Gorišnica udeležilo 29 šahistov.
Prvenstvo seje končalo 2. februarja z zmago Sandija Murkoviča,
ki je zbral v 9 kolih 8 točk. Sledi mu edini igralec brez poraza pionir
Robert Roškar (7,5), tretje mesto je osvojil njegov starejši brat Zlatko
Roškar, četrto Drago Ranfl itd. . .
Ob prazniku KS so izvedli hitropotezni turnir, na katerem Je pre-
pričljivo zmagal Janez Vrbančič. Za njim so se uvrstili: Darko Dre-
venšek, Martin Vrbančič, Mirko Toplak . . .
S predvideno registracijo šahovske sekcije TVD Partizan Goriš-
nica pri ŠZ Slovenije bo postalo šahovsko življenje v Gorišnici še bolj
razgibano.
A. V.
Strelske novice
25. februarja je bilo izvedeno VI. kolo ligaških tekmovanj. Sode-
lovalo je 16 ekip, doseženi so bili naslednji rezultati:
Ekipno: 1. Jože Lacko 1070 krogov; 2. MIP I — 1045 krogov;
3. Kidričevo I 1038 krogov; 4. Turnišče I — 1031 krogov; 5. Agis
1-1014 krogov; 6. Opkar I 1004 kroge; 7. Polenšak - 989 krogov;
8. Dornava 988 krogov; 9. Turnišče Hajdina — 956 krogov; 10. Tr-
novska vas — 935 kr.
Posamezno: I. Tonči Planine — 75 kr., 2. Stanko Lenart in An-
drej Pulko — 273 kr., 4. David Ribič — 269 kr., 5. Marjan Gajzer —
269 kr.
S- D.
Invalidi strelci
Kakor smo že poročali, smo tudi letos uspešno sodelovali v repu-
bliški invalidski ligi v streljanju z zračno puško. Po končanem osmem
kolu*smo zasedli šesto mesto med 26 sodelujočimi ekipami. Vse do
zadnjega kola je bilo zelo napeto. Nastreljali smo 8.343 krogov — 165
več kot lansko leto. S tem rezultatom smo se uvrstili v polfinale sku-
paj z DRŠl Murska Sobota in ŠDI Maribor. Polfinale bo 3. marca v
Mariboru.
V dopisni ligi je sodelovalo 100 posameznikov. Ptujčani pa so
dosegli posamezno tele uspehe: Ludvik Pšajd 2. mesto s 1.458 krogi,
Jože Pinterič s 1400 krogi 2. mesto; Marjan Gavez s 1.359 3. mesto in
Srečko Majcenovič s 1388 tretje mesto v Sloveniji. Upajmo, da se bo-
do Ptujčani uvrstili tudi v finale, ki bo 24. marca v Kranju.
Franc Cetl
smučarski maraton v uhtiju
Tudi na Finskem
m snega
v organizaciji Smučarskega kluba Ptuj so se svetovno znanega
teka na smučeh v Lahtiju udeležili tudi trije Slovenci: Sergej Pavličev
iz Ptuja, Stojan Ilič iz Ljubljane in Karel Medvešček iz Bohinjske Bi-
strice.
Za vse tri tekače in »katrco« je bila že sama pot do Lahtija pravi
maraton, saj so v eno smer potovali 11 ur, tja in nazaj pa prevozili
5.400 kilometrov. Za Lahti na Finskem pravijo, da je metropola klasi-
čnega smučanja. Pa tam letošnja zima tudi ni nasula snega. Tako so
za udeležence maratona, ki je bil 24. februarja, morali progo prestavi-
ti in dodatno navoziti sneg. Kot nam je zaupal Sergej Pavličev, je bila
organizacija smučarskega maratona nekaj izjemnega. Ko so namreč
prišli tja, dan pred tekmovanjem proge še vedno ni bilo, uredili so jo
čez noč, in to tako odlično, kot si tekmovalci le lahko želijo. Kako tu-
di ne, saj je pri organizaciji tekmovanja poleg uradnih organizatorjev
sodelovalo še 1.500 prostovoljcev.
Na maratonu, ki šteje med enajst največjih na svetu, so se Slo-
venci med 5.000 udeleženci uvrstili v prvo tretjino. Vtisi s teka po fin-
skih gozdovih so nepozabni, pravijo, hkrati pa jih je toliko, da je o
vseh težko govoriti. Morda velja omeniti kot posebnost množično sa-
vno po tekmovanju, saj so si jo privoščili vsi tekmovalci.
Poleg Smučarskega kluba Ptuj jim je udeležbo na maratonu v
Lahtiju omogočila tudi ptujska Perutnina.
NaV
občni zbor ptujskih punincev
Pozornost mladim
v soboto je bil v Klubu mladih redni občni zbor Planinskega
društva Ptuj. Planinci so pregledali, kaj so delali lani, in si začrtali os-
novne smernice za delo letos. Izvolili so novega predsednika; poslej
bo planince vodil dolgoletni delavec planinskega društva Tone Purg.
Planinsko društvo Ptuj ima 1175 članov, kar je za 135 več kot la-
ni. Včlanjenih je kar 510 pionirjev, ki delujejo v planinskih skupinah
na osnovnih šolah. Organizacija ima nekaj svojih sredstev, ki jih dobi
iz dela članarine planinskega društva, od ZTKO, iz sredstev skupšči-
ne občine Ptuj, namenjenih za obrambne priprave občanov, in občin-
ske turistične zveze, katere člani so.
Letos bodo organizirali toliko izletov kot prejšnja leta, čeprav iz-
leti lani niso bili tako množični, kot so bili planinci vajeni prejšnja le-
ta. Vzrok so verjetno visoke cene predvsem avtobusnih prevozov. Le-
tos želijo vzgojiti veliko mladih planincev, navaditi jih želijo gibanja
in obnašanja v naravi, predvsem pa odnosa do naših prelepih gora.
Na prireditvi je Matjaž Fištravec z diapozitivi predstavil svojo
pot v Tibet. V kratkem bodo ptujski planinci organizirali še eno pre-
davanje; predvidoma bo Tomaž Žerovnik predstavil svojo pot v Ame-
riko, v Meko alpinistov — nacionalni park Vosemite v Kaliforniji.
M. Samec
Radioamaterji so se zbrali
11. februarja je bila redna letna skupščina Radiokluba VU 3
DKT Dušan Kveder-Tomaž Ptuj. Zbralo se je več kot polovica član-
stva. Predsednik je poročal o delu v preteklem letu. Vsi so predvsem
omenjali slab finančni rezultat, saj vsa pridobljena sredstva skupaj z
visoko članarino (250 din) ne omogočijo nakupa niti tretjine sodobne
aparature. Vsa sreča je, da imamo svoje prostore; čeprav so tesni, am-
pak naši so.
Franc Cetl
Uvrstitev v enotno slovensko ligo
v odločilni tekmi za uvrstitev v enotno slovensko mladinsko ligo
so mladinci ptujskega košarkarskega kluba v nedeljo v športni dvora-
ni Center premagali ekipo Polzele z rezultatom 64:51.
Na poti do uspeha so v ligi. v kateri so sodelovale ekipe Slovenj
Gradca, Rogaške, Koroške, Cometa iz Slovenskih Konjic in Ruš, brez
poraza osvojili prvo mesto. V kvalifikacijah za vstop v slovensko mla-
dinsko košarkarsko ligo so v konkurenci ekip iz Slovenske Bi.strice.
Pomurja iz Murske Sobote in Polzele ptujski mladinci prav tako osvo-
jili prvo mesto.
Uspešni so bili: Debeljak. Janko .Arnuš, Rojko, Kostanjevec,
Stanko Arnuš, Golob, Travnikar, Hodnik. Soda, Cigler in Pajcnk. Vtv
dil pa jih je trener Bojan Bedenik. MG
12 - TV SPOREDI
15. marec 1990 —
TEDNIK
TEDNIK
— 15. marec 1990
ZA RAZVEDRILO - 13
14 — OD TU IN TAM
15. marec 1990 - TEDNIK
ROKOMET
Odličen start Ormožanov
Pozornost športne javnosti je bila v
minulem tednu namenjena svetovne-
mu prvenstvu v rokometu za moške,
na katerem je naša reprezentanca pre-
dala naslov svetovnih prvakov Šved-
ski, sama pa osvojila četrto mesto.
Analiza vzrokov za očitno prelahko
predajo naslova ni potrebna, ker je
bilo vse znano že pred prvenstvom.
Namreč; reprezentanca je bila jugo-
slovanski zvezi deveta skrb. Zato so
se svetovni prvaki na obrambo naslo-
va pripravljali zelo malo časa, pa še
takrat bolj slabo kot dobro. Igralci pri
tem niso nič krivi, čeprav gledalci vi-
dimo njih. Za prizadevanja si zasluži-
jo priznanje, vodstvo zveze pa naj
prepusti vodenje enega najuspešnej-
ših jugoslovanskih športov sposob-
nejšim oziroma tistim, ki jim je do
uspehov v rokometu — zlasti repre-
zentančnih.
Rokomet pa je bil v pozornosti tudi
na našem območju, saj se je v prvi re-
publiški moški ligi začel drugi del pr-
venstva. Igralci Ormoža so se v sobo-
to zvečer v Veliki Nedelji pomerili z
Inlesom iz Ribnice in — za marsiko-
ga nepričakovano — zmagali.
ORMOŽ   INLES 20:17 (10:9)
Začetek tekme, ki si jo je ogledalo
okrog 300 gledalcev, za Ormožane ni
- bil obetaven, saj so gostje povedli s
4:1. V nadaljevanju pa so domačini
vzpostavili ravnotežje in polčas dobili
z zadetkom razlike. V drugem delu so
v začetku razliko povišali na štiri za-
detke in vodstvo uspeli obdržati do
konca, čeprav je večkrat kazalo, da
jim to ne bo uspelo. Največ zaslug za
zmago nad močno ekipo iz Ribnice
ima vratar Gaberc, ki ga gostje s kril-
nih položajev niso mogli premagati,
ubranil pa je tudi tri kazenske strele.
Začetek drugega dela prvenstva je to-
rej za Ormožane zelo uspešen, na na-
slednjih tekmah pa bodo še močnejši,
saj se je po enoletnem premoru v eki-
po vrnil organizator igre Alan Potoč-
njak. V naslednjem kolu se bodo v
gosteh pomerili s Krškim, neposred-
nim tekmecem v spodnjem delu le-
stvice.
Ormož: Gaberc, F. Sandor, 2, An-
tolič, M. Šandor, Sabo 6, Rajh, Pra-
protnik, Vincek 2, N. Potočnjak 6, Za-
bavnik 2, Hedžet 2, Valenko.
DRAVA V FINALU
V soboto je bil polfinalni del repu-
bliškega prvenstva v rokometu za sta-
rejše pionirje. Uvrstitev v flnale, med
štiri najboljše ekipe v Sloveniji, je
uspela mladim igralcem Drave, ki so
v Ptuju z 20:19 (10:9) premagali vrst-
nike iz Šoštanja. Na turnirju v Veliki
Nedelji so zmagali Celjani, v finalu
pa sta tudi Inles in Kolinska Slovan.
Finalni del bo 24. marca v Ljubljani.
Drava: Ovčar, Vugrinec 7, Breznik
3, Kolednik, Šmigoc 1, Kotar, Kolar,
Šoštarič 2, Seruga, Pisar 4, Belšak 3,
Belič. Trener je Zdravko Peklar.
1. kotar
(Foto: I. kotar)
NOGOMET
Začetek
drugega dela
z 12 kolom v i. razredu članov ter
mladinski in kadetski ligi se bo v so-
boto in nedeljo začel drugi del prven-
stva v medobčinskih ligah.
V ligi članov so sobotni pari: Go-
rišnica - Pragersko, Boč Slovenja
vas. Aluminij Markovci in Hajdo-
še—Impol Osankarica. Tekme bodo
začeli ob 15.30. V nedeljo pa se bodo
pomerili (ob 10.30): Skorba -Hajdi-
na in Gerečja vas   Stojnci.
Za osvežitev spomina naj navede-
mo, da sta v vodstvu Impol Osankari-
ca in Boč s po 17 točkami, na tretjem
mestu so Hajdoše s 15, četrta Slove-
nja vas s 13, peti Aluminij z 12 točka-
mi itd. l.k.
Šahisti Spuhlje
za pokal KS
šahovska sekcija Spuhlja organizi-
ra tradicionalno tekmovanje za pokal
krajevne skupnosti. Mladinci bodo
nastopili v soboto, 17. marca, ob 9.
uri v prostorih Gasilskega doma
Spuhlja.
Vabljeni vsi krajani krajevne skup-
nosti Spuhlja ter člani šahovske sekci-
je Spuhlja!
Silva Razlag
KOLESARSTVO
Mladinci na dirki
v Italiji
v nedeljo, 11. marca, so se starejši mladinci K. K. Ptuj, udeležili kolesarske
dirke od Trsta do Pordenona v dolžini 110 km. Organizator dirke je bila firma
G. S. Supermercato da Ugo.
Na startu se je zbralo 140 kolesarjev iz Italije, Avstrije in Jugoslavije. Za
naš klub so nastopili: Marko Kamenšek, Aljoša Perger, Andrej Petrovič, Jurij
Lovše, Sergej Kavčevič in Damijan Rakovnik.
Start dirke je bil ob 13. uri na Trgu svobode v Trstu. Ze sam začetek je bil
težak, saj se v dolžini 11 km cesta neprestano vzpenja. Za dirko so bili značilni
številni pobegi, vendar je ubežnike glavnina, v kateri so bili tudi naši, zmeraj
ujela. Tako je bilo skoraj vse do cilja v Pordenonu, v ciljnem sprintu pa sta ime-
la največ moči Italijan Emiliano Boscarol in Bogdan Fink, tekmovalec »Krke«,
ki sta zasedla prvo oziroma drugo mesto. Kot tretji je (v vodilni skupini) pripe-
ljal italijasnki tekmovalec Mauro Batiston.
In kako so vozili naši? I^edsednik kluba Rene Glavnik, ki je dirko sprem-
ljal, je bil z njihovo vožnjo zelo zadovoljen in pravi, da fantje zaslužijo vso po-
hvalo. Vseskozi so vozili v prvi oz. drugi skupini, kar dokazuje, da so v zel5 do-
bri formi. Najbolje sta bila uvrščena Petrovič in Lovše, ki sta v cilj pripeljala v
vodilni skupini z minimalnim zaostankom za zmagovalcem. Perger in Kamen-
šek sta imela okvare na kolesih, prvi na 85 km, drugi 5 km pred ciljem, obema
pa je z zagrizeno vožnjo uspelo skupino dohiteti.
25. aprila bo v Trbižu kolesarska dirka — 36. »Copa Montes«. Ker se iz-
kušnje pridobijo predvsem na mednarodnih tekmovanjih, kjer je močna konku-
renca, se bodo dirke udeležili tudi naši mladinci, upamo, da tako uspešno kot
minulo nedeljo.
S. PSif
PREMIERA TEATRA Hi GLEDALIŠČA DPD SVOBODA PTUJ
Ujetniki svobode
Vtisov je toliko, da bi, preden člo-
vek sede k pisanju o predstavi Ujetni-
ki svobode, moral predstavo še enkrat
videti. Pa ne toliko zaradi teksta kot
zaradi gledališkega projekta samega
po sebi. Pravzaprav je nehvaležno pi-
sati o premierah, predstavah, ko se
ustvarjalci prvič soočijo z gledalci, se
jim razkrijejo in jih skušajo prepričati
o svojem početju.
Ujetniki svobode je velika predsta-
va, žal s pretežno šibkimi glasovnimi
sposobnostmi nastopajočih. To pa je
edino, kar je mogoče mladim očitati,
če je to mogoče vzeti kot očitek mla-
dim igralcem, ki so šele »vajenci« Ta-
lijinega hrama. To »šibkost« priznava
tudi režiserka sama, vendar je bil njen
namen povsem drugje: razkriti skriv-
nosti gledališča in v vsakem igralcu
poiskati notranje vzgibe za gledalca.
V tem kontekstu se nam seveda pred-
stava pokaže v povsem drugi luči: v
prepričljivosti izgovorjenih besed, v
spoznanju minljivosti človeka in nje-
govega življenja, v razumevanju gle-
dališča, razdajanja vsakega posebej
in vseh skupaj — na odru in tisiih za
odrom.
Igralcev se spominjamo iz lanske
predstave Otroka reke — izredno
uspele predstave, in letos, leto dni
starejši, so dokazali, da so uigrana
gledališka skupina, da so se spoprija-
teljili z odrskimi deskami in gledalci
pred njimi. Suvereno obvladujejo
prostor, igro, tekst in njegovo sporo-
čilo. Lahkotno nas vodijo skozi razli-
čna zgodovinska obdobja z rahlo iro-
nijo, ki pri njihovi mladosti prijetno
preseneča. Z eno besedo: znajo.
Glavne vloge ni, vsak od igralcev
pa ima solistični vložek, s katerim se
je mogoče dokazati; in treba je reči,
da so dokazali svojo nadarjenost.
Režiserka Branka Bezeljak-Glazer
je znova pokazala, kako zelo zaupa
mladim. Najtežje je pri tem projektu
gotovo bilo razvozlati vsebino Filipči-
čevega teksta, ki je sestavljen iz drob-
nih prizorov — od blazne norosti do
skrajne resnosti, groze in komaj mo-
gočega. Režiserki je uspela predstava,
kakršne je v tem gledališču še nismo
videli. Sam tekst je osnova ritem, ki
se dviga in spet pada, kar je predstavi
tudi uspelo, čeprav bi bilo mogoče
imeti pomisleke glede dolžine v korist
nekoliko krajše predstave in stalne
napetosti gledalca. To z gledalčeve
strani, z gledališke pa gotovo upravi-
čuje. Dogajanje samo nas namreč vo-
di do poslednje sodbe, ki se v pred-
stavi zgodi, vendar ostaja gledalcu
odgovor, kdo se reši in kdo ne.
Tekst sam napoveduje dogodke,
spremembe, ki smo jim danes dejan-
sko priče (berlinski zid, razoroževa-
nje ...), morda zato tudi ni naključje,
da je osrednji lik prav Kronos, bog
časa, ki pa je tudi satir, hudič ... Na-
stopajo osebe iz mitologije, vohuni,
agenti, veliki industrialci in bogataši,
predsedniki velesil, ljudje življenja, ki
ga živimo danes, tu. Pri vsem skupaj
gre za kombinacijo norosti in mistike,
ko se nastopajoči sprašujejo, kakšna
je pravzaprav njihova vloga v življe-
nju, in končno spoznajo, da so igralci
v gledališču, sanjski gladiatorji... Pri
vsem tem pa se gledalci zabavajo, saj
grotesknost spremlja komičnost, do
končnega spoznanja, da nič ni večno,
da se vse spreminja...
Predstava pa ne bi bila to, kar je,
torej velika predstava, brez scene, po.
rekvizitih sicer skromne, zato pa toli-
ko bolj polne simbolov in usklajeno-
sti s sporočilom teksta. Enako velja
za kostume.
Ujetnike svobode igrajo: Boštjan
Kovačič, Tamara Belšak, Aljoša Kol-
tak, Vojko Belšak, Rok Strašek, Nata-
lija Plajnšek, Nešo Tokalič, Simona
Janžekovič, Helena Peršiih, Andrej
Cizerl, Maja Dolinar, Tadej Toš, Dar-
ja Gavez, Urška Vučak in Maja Ga-
šperič. Sodelujejo tudi člani Plesnega
studia: Renata Remec, Tanja Božič,
Vlasta Voda, Alenka Pernat in Jernej
Slejko.
Režija je v rokah Branke Bezeljak-
Glazer. Scena je delo Stanke Vauda,
Borisa Miočinoviča in Alenke Kore-
njak. Kostumi so izdelek lastnega
iskanja in gledališkega fundusa. Dra-
maturgija je delo Natalije Plajnšek in
Maje Gašperič, luč Tomaža Bezjaka,
ton Metoda Peklaija in Damjana
Glazerja.
Z mentorskimi nasveti so pomagali
učitelji Srednješolskega centra: Mira
Mijačevič (gib), Darja Koter (glasba),
Boris Zmazek (kemija) in Mišo Poto-
čnik (snemanje). Pri predstavi pa so
še sodelovali: Marjan Pišek, Majda
Fridl-Grah, Nevenka Samobor, Mi-
lan Senčar, Bernarda Bezeljak, Edi
Strelec, Zdenka Slejko, Sašo Fenos,
Vlado Djurica, Božo Glazer in Radio
Ptuj. Predstavi pa sta pomagala na
noge tudi Tovarna glinice in alumini-
ja Kidričevo in TDK Lenart.
TEDNIK - 15. marec 1990
OGLASI IN OBJAVE - 15
zks-sdp kritično o predvolilnem boju
Da bo sestop manj boleč..
Petkovo srečanje predsednika slo-
venske skupščine Mirana Potrča in
kandidatov za družbenopolitični zbor
volilne enote za Podravje ZKS-SDP v
občini Ptuj je bilo do neke mere na
moč podobno dejanskemu stanju v
tej še vedno vladajoči stranki naše re-
publike. Že sama slaba udeležba ob-
čanov kaže na to, kakšno je zanima-
nje za programe in kandidate te stran-
ke, saj se je 17 delavcem (učiteljem)
centra v razpravi pridružilo le še 29
občanov. Zaradi tega so predstavitev
prestavili iz avle centra v sejno sobo,
kjer je pred tem potekal razgovor o
problematiki izobraževanja pri nas.
Seveda je slaba udeležba motivirala
tudi razpravljalce, ki so bili morda
prav zaradi tega še bolj kritični in čr-
nogledi, kot bi v resnici lahko bili.
Po predstavitvi programa in kandi-
datov, ki jo je opravil predsednik ob-
činske organizacije ZKS Vilko Pešec
in pri tem poudaril, da je cilj ZKS-
SDP konfederacija Jugoslavije,
vzpodbujanje slovenske pomladi ter v
lokalnem pomenu razvoj občine Ptuj,
je sebe in svoj program v kratkem
predstavil še Miran Potrč, ki je kandi-
dat za DPZ v Republiki Sloveniji iz
podravske regije (vil. volilni enoti s
sedežem v Ptuju). Pri tem je opozoril
na vse prednosti in demokratične no-
vosti iz Slovenije, ki so nastale prav
na pobudo ZKS. Iz Slovenije je vzkli-
lo največ naprednih idej, ki so jih spr-
va v drugih republikah zavračali, sča-
soma pa so jih tudi sami pričeli spre-
jemati za svoje. Že zaradi tega ne mo-
remo negirati dosedanjih zaslug ZKS
in vsega jemati za slabo.
KANDIDAT ZKS - STRANKE
DEMOKRATIČNE PRENOVE
Za člane predsedstva republike
I Slovenije: Milan Kučan, ki je predla-
gan za predsednika, ter dr. Matjaž
Kmecl in dr. Boštjan M. Župančič.
Za kandidate v DPZ republike Slo-
venije iz podravske regije — 11. volil-
na enota s sedežem v Ptuju — pa so
poleg Mirana Potrča predlagani še
Stanko Brodnjak, dr. Terezija Stefan-
čič, Meta Puklavec, Branko Vasa in
Matija Gjerkeš.
Za kandidate v DPZ občine Ptuj po
volilnih enotah pa so predlagani:
— 1. volilna enota s sedežem v KS
Dušana Kvedra Ptuj: dipl. oec. Vilko
Pešec, gr. ing. Ljubo Cimerman, pred-
metni učitelj Lidija Majnik, dipl. so-
ciolog Anka Osterman, dipl. oec.
Ivan Gerjovič, prometni tehnik Mar-
tin Mlakar, zobozdravnik Ivan Petro-
vič, učiteljica Irena Petek-Jazbec,
kmetijski tehnik Oton Polič.
— 2. volilna enota s sedežem v KS
Hajdina: gradb. tehnik Janku Ba-
števc, prodajalec Fredo Bauman,
mag. geografije Vladimir Korošec,
ing. varstva pri delu Ciril Murko, uči-
telj Janez Purg, miličnik Rafael Mo-
horko, ekonomski tehnik Ivan Maze-
ra ter dipl. oec. Štefan Vidovič.
— 3. volilna enota s sedežem v KS
Videm pri Ptuju: stroj, tehnik Mijo
Bračko, lovski tehnik Mirko Obran,
kmetovalec Ivan Emeršič, učiteljica
Marija Žnidarič, avtoličar Božidar
Novak, predmetni učitelj Franjo Lev-
stik.
Miran Potrč in predlagani kandidati med predstavitvijo v sejni sobi
Srednješolskega centra Ptuj. (Foto: M. Ozmec.)
— 4. volilna enota s sedežem v KS
Juršinci: stroj, tehnik Vlado Žgeč,
učiteljica Marija Velikonja, tt monter
Alojz Cuš, dipl. oec. Bojan Učakar,
učiteljica Tatjana Vaupotič-Košanski,
učiteljica Vida Toš.
— 5. volilna enota s sedežem v KS
heroja Lacka Rogoznica: učiteljica
Francka Petrovič, komerc. tehnik Ro-
bert Kostevc, dipl. ing. strojništva Pe-
ter Kovačič, predmetni učitelj Jože
Foltin, dipl. oec. Franc Visenjak ter
uslužbenec Franc Vreze.
IN KAKO NA VOLITVAH?
Razpravljalci petkove predstavitve,
ki je bila sicer zelo pestra in pozno v
noč, so očitali občinski organizaciji
ZKS-SDP, da se je na volitve slabo
pripravila, da je javnost za sedaj o
njenem boju preslabo informirana in
da so njeni programi preslabo, pred-
vsem pa preveč obetajoče predstavlje-
ni. Očitali so tudi preveliko število di-
rektorjev med delegati. Resno so se
spraševali, zakaj ZKS-SDP ni spreje-
la koalicije s SZDL, ko pa je bila do
sedaj njuna aktivnost neločljiva in
frontna. Zaradi tega in zaradi mnogih
drugih vzrokov, ki so partijo »spravili
na slab glas«, so se razpravljalci re-
sno spraševali, kako bo na volitvah. A
resnega odgovora med sabo niso na-
šli, saj jih je bilo čitno premalo. Dej-
stvo pa je, da v predvolilnem boju
ZKS-SDP nima pokritega terena, so
ugotovili; pa tudi podpore med ljud-
mi ni čutiti, so povedali tisti, ki so se
udeleževali zborov volilcev. Lahko bi
se zgledovali na primer po kmečki
zvezi, ki je v predvolilnem boju precej
bolj prodorna in uspešna, so menili.
Časa je ostalo za slab mesec; ali bodo
v tem času lahko nadoknadili zamuje-
no, pa bodo najbolj dosledno pokaza-
le volitve. Sicer pa eden od razpra-
vljalcev je trdno prepričan, da partija
zanesljivo sestopa z oblasti in manjša
bo udeležba na volitvah, manjši bo
njen poraz.
M. Ozmec
Limiti se vračajo
v februarju letos je svet guvernerjev sprejel
sklep, po katerem morajo poslovne banke svoje
plasmaje znižati konec letošnjega februarja na sta-
nje konec decembra lani, na koncu marca pa še za
20 %, torej na raven 80 % lanskoletnih plasmajev.
V sklepu ni prav nobene izjeme. NBJ utemeljuje
sklep s preveliko količino denarja v obtoku, ki da
ogroža zadati smrtni udarec inflaciji. Neizvajanja
tega sklepa Narodna banka sankcionira z odvze-
mom pravice do koriščenja njene primarne emisije
in prepoved koriščenja njenih likvidnostnih kredi-
tov.
Poslovne banke so postavljene v nemogoč polo-
žaj, saj moramo ta sklep izvršiti tudi za nazaj, ko
so posojila že bila odobrena (sklenjene pogodbe!)
za prva dva meseca. KBM je v prvih dveh mesecih
povečala plasmaje (kredite) za okrog 15%, kar je
za 10% počasneje, kot je naraščala inflacija.
Da bi banka konec marca znižala svoje plasma-
je na 80 % stanja konec decembra lani, kot je zah-
teva NBJ, mora v marcu znižati plasmaje za skoraj
35 %. Tu gre za vsoto 720 mio din, od tega na po-
dročju PE Ptuj za okrog 80 mio din. Banka tega
samo z neobnavljanjem tekočih likvidnostnih kre-
ditov nikakor ne more doseči. V predčasno izterja-
vo koriščenih kreditov pa banka kot pogodbeni
partner pravno ne more. Kaj torej storiti?
Banka ima tako le en izhod. Začasno ne bo odo-
bravala nobenih novih kreditov, dospele likvidno-
stne kredite pa bo obnavljala le na znižanem nivo-
ju, s čimer ne bo mogla izpolniti sklepa NBJ. Sle-
dile bodo sankcije. Toda v banki se sprašujemo,
kako bo poslovalo ob tej omejitvi gospodarstvo, ki
je že tako zaradi višjih prispevkov in drugih obre-
menitev v kritični likvidnostni situaciji. Kaj pa no-
ve naložbe?
Poudariti želimo, da so kmetijskim podjetjem
potrebna obratna sredstva za financiranje spomla-
danske setve (koruza, pesa, pitanje itd.), industrija
jih potrebuje za financiranje priprave izvoza in
uvoza. Z zahtevki se pojavljajo nova podjetja in
drobno gospodarstvo. Tu so še stanovanjski kredi-
ti in potrošniški krediti, ki so v lanskem letu imeli
tako nizko osnovo, da smo jih v letošnjih dveh me-
secih skoraj podvojili. V banki imamo vseh novih
zahtevkov za naštete prednostne kredite za okrog
380 mio din (v PE Ptuj 100 mio). Tega zaradi ome-
jitev ne bomo mogli skreditirati. Znižati pa bo tre-
ba kredite za pitanje živine in za mleko.
Ker se nam v KBM to zdi neizvedljivo, smo se
povezali z drugimi bankami s podobno problema-
tiko (Celje, Kranj, Koper, Murska Sobota itd.) in
skupno poslali NBJ, IS Slovenije, Gospodarski
zbornici Slovenije in drugim posebno pismo, v ka-
terem opozarjamo na hude posledice tega sklepa v
gospodarstvu. Pa tudi banke kot delniške družbe
so s tem močno poslovno omejene. Ob visoki ob-
vezni rezervi (23,7 %) in obdavčenju obresti in do-
bička banke delničarjem ne bodo mogle zagotoviti
dividende.
Po naši oceni sprejeta omejitev plasmajev po-
meni za gospodarstvo ključni likvidnostni udarec.
Ce NBJ ne ublaži tega sklepa, pomeni nastop vse-
splošne blokade podjetij in stečajev tudi do sedaj
dobrih podjetij.
Najbolj bodo prizadeti kmetijci in izvozniki, ki
so na našem območju močno zastopani. Prav tako
smo začasno že ustavili kredite občanom.
Močno pa nas v banki skrbi to, da sta izvršni
svet Republike Slovenije in NB Slovenije prejšnji
teden ugotovila, da zadeva ni tako kritična, kot
smo jo prikazali bančniki. Sprašujemo se, kaj na-
merava ukreniti Gospodarska zbornica Slovenije.
Bojimo se, da zaradi predvolilnih skrbi zmanjkuje
časa za analizo resnosti gospodarskega položaja
podjetij. Kako si sicer naj drugače razlagamo zavr-
nitev predloga zakona o konverziji kratkoročnih v
dolgoročne kredite v skupščini Republike Sloveni-
je. S konverzijo bi se del kreditov iz primarne emi-
sije za kmetijstvo, izvoz in uvoz (od 42 do 100 %)
pretvoril v dolgoročne s 15-letno odplačilno dobo
in lO-letnim moratorijem. Mar so naša podjetja
res tako dobro oskrbljena z dolgoročnimi viri
obratnih sedstev, ko pa vemo, da je prav neustre-
zna rokovna struktura virov oziroma kronično po-
manjkanje dolgoročnih virov sredstev eden od
glavnih vzrokov finančne nestabilnosti podjetij?
Skrbi nas tudi, da do sedaj razgrnjeni volilni
programi strank — razen splošnega zavzemanja za
tržno gospodarstvo — o njegovem resnem položa-
ju in reševanju grozeči brezposelnosU ne ponujajo
ničesar otipljivega.
Ko poslovneži opozarjamo na kritičnost položa-
ja gospodarstva, lahko slišimo opazke, podobne ti-
stim iz časov dogovorne ekonomije, češ stanje le
ni tako kriučno, kot ga prikazujemo ekonomisti.
Bojim se, da tokrat je.
.        .....__________________    ....._    i^aMUJKMAN
Zbrane predstavnice aktiva kmečkih žensk je pozdravil Janez Belšak
(desno), predsednik občinske Socialistične zveze v Ptuju.
(Foto: M. Ozmec)
Ob dnevu žensk
koristni predavanji
Val demokracije in novitet ni obšel niti zakoreninjenega in dolga
leta splošno znanega veseljaškega praznika, ki ima sicer grozno resno
vsebino. Svet za vprašanja ekonomskega in političnega položaja
žensk pri občinski konferenci Socialistične zveze v Ptuju je v počasti-
tev mednarodnega dneva žensk pripravil 7. marca v prostorih Ob-
dravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo predavanja za članice
aktiva kmečkih žensk in izbrane povabljenke. Zbrane je v krajšem na-
govoru pozdravil predsednik občinske Socialistične zveze Janez Bel-
šak in jim tudi čestital. Zatem pa so predstavniki mariborskega Zlato-
roga predstavili uporabo čistil na kmetiji, predvsem v mlekarstvu, v
drugem predavanju pa so predstavniki Florine seznanili ženske z ma-
lenkostmi, ki so pomembne pri presajanju in negi lončnic.       -OM
Kandidati Socialistične zveze
Na občinski kandidacijski konferenci, ki je bila 28. februarja, so ptujski so-
cialisti določili naslednje kandidate za občinski družbenopolitični zbor:
Ptuj: dr. Ciril Korpar, ing. gradbeništva Ferdo Veingeri, finomehanik Kon-
rad Rižner, dr. stom. special. Tone Florjančič, profesor Marjan Gojkovič, de-
fektologinja Hilda Slekovec, ekonomska tehnica Greta Lesjak, diplomirani
agronom Branko Voljč in dipl. pravnik Ivo Rau.
Dravsko polje, Majšperk, Ptujska gora, Stoperce: ekonomska tehnica Mar-
jeta Eberl, vkv elektrikar Jože Rober, ekonomist Stanko Meško, upokojenec Jo-
že Hebar, tekstilni tehnik Jože Pleteršek, kmetovalec Franc Sirovnik, ekonom-
ska tehnica Ana Žumer in ing. kmetijstva Janez Dolšak.
Haloze: komercialni tehnik Miro Lesjak, ing. gradbeništva Danica Putora,
dipl. org. izobraževanja Stanko Ropič, ekonomski tehnik Janko Kozel, ekonom-
ski tehnik Peter Vesenjak in skladiščnik Vinko Sirec.
Slovenske gorice: spec. čeljustne kir. dr. Lojze Arko, upokojenec Franc Si-
meonov, mag. pedagogike Anton Velikonja, poklicni šofer Franc Toš, mizar
Franc Kuharic in strojni tehnik Jože Hojnik.
Ptujsko polje: dipl. org. dela — viš. med. sestra Zalika Obran, upokojenec
Franc Prelog, Feliks Bagar, ing. kmetijstva Slavko Visenjak, ekonomska tehnica
Jožica Sirovnik in strojni tehnik Ivan Poplatnik.
M. Samec
Iz>ršni svet skupščine ol>čine Ptuj je na 192. seji 9. marca 1990 obravnaval
problematiko o evidentiranih požarih v občini Ptuj ob letošnjem vetrovnem
in suhem vremenu in sprejel naslednji
PREVENTIVNI LKREP:
1. V zadnjih dveh mesecih je bilo v občini Ptuj evidentiranih 14 požarov, pri
katerih so morali posredovati gasilci in so nastali zaradi nekontrolirane-
ga kurjenja v naravi. Precej požarov ni evidentiranih, opažamo pa, da ob-
čani vsakodnevno, predvsem pa popoldne in ob prostih dnevih sežigajo ra-
zno suho travo in drugo podrast, ne da bi predhodno poskrbeli za varnost
okolja in preprečili razširitev požara. Dogaja se tudi, da kurijo nekontro-
lirano, torej zapustijo kraj kurjenja, še preden je pogorelo.
2. Glede na navedeno in ker še ni pričakovati dežja, je precejšnja nevarnost
požarov zaradi kurjenja v naravi, zato izvršni svet sprejema preventivni
ukrep, da se PREPOVE SLEHERNO KURJENJE V NARAVI brez
ustreznega strokovnega nadzora, dokler bodo take vremenske razmere.
Casilska društva, delavci milice in požarna inšpekcija naj nadzirajo more-
bitno kurjenje in opozarjajo občane na požarno nevarnost, po potrebi pa tu-
di ukrepajo v skladu z zakonskimi pooblastili.
PREDSEDNIK
IZVRŠNEGA SVETA SO PTUJ
Tome Ceh, s. r.
ČRNA KRONIKA
TRCENJE PRI PREHITEVA-
NJI!
V nedeljo, 11. marca, je na ce-
sti v Podložah, KS Ptujska Gora,
Milan Lubej iz Ptuja z osebnim
avtomobilom začel prehitevati
osebni avtomobil, ki ga je vozil
pred njim Matevž Leskovar iz
Oglenška. Prav v trenutku prehi-
tevanja je Leskovar začel zavijati
levo in prišlo je do trčenja. Pri
tem je bil huje ranjen sopotnik v
Lubejevem vozilu Dušan Jeza iz
Ptuja, sopotnica Majda Lubej pa
je bila lažje poškodovana. Oba
so prepeljali v ptujsko bolnišni-
TRAKTORIST UMRL NA
KRAJU NESRECE
Maks Potočnik, 22 let, iz Loke
pri Framu je prejšnjo sredo vozil
kmetijski traktor z enoosno pri-
kolico od Zgornje Polskave proti
domu. Med vožnjo po klancu
navzdol je poskušal prestaviti v
nižjo hitrost. Pri tem je sprednji
del traktorja dvignilo, Potočnika
je vrglo med traktor in prikolico
in sta ga stisnila. Bil je tako hudo
ranjen, da je na kraju nesreče
umrl.
VELIKA ŠKODA ZARADI
EKSPLOZIJE
V obratu za proizvodnjo anod
v TGA Kidričevo je v soboto, 10.
marca, prišlo do eksplozije. Oko-
liščine, ki so bile vzrok eksplozi-
je, še raziskujejo. Po približni
oceni je škode do milijon dinar-
jev. FF
osebna kronika
Rodile so:
Lidija Veselic, Stojnci 61 —
Renata; Nada Bratuša, M. Bra-
brovnik 55 — Marsela; Sonja
Šterbal, Draženci 18/a — Ines;
Marijana Korez, Sedlašek 48/a
— deklico; Majda Vrbanič, Pod-
gorci 90 — Davora; Jožica Puk-
šič, Bukovci 127 — Blažko in Sa-
ma; Ana Muhič, Zidanškova 26
— deklico; Silva Anželc, Pobrež-
je 164 — deklico; Mira Gašpa-
rič, Trgovišče 28/a — dečka; Mi-
helca Kavčič, Pušenci 25 — Va-
njo; Olga Braček, Drbetinci 45
— dečka; Marija Geč, Stojnci 71
— dečka; Marija Božičko, Sovi-
če 25 — Katarino; Snežana Stre-
lec, Spuhlja 16 — deklico; Min-
ka Ivančak, Kog 58 — Tanjo; Si-
mona Gašparič, Nova vas pri
Ptuju 121 — Sergeja; Dragica
Božičko, Pobrežje 98/a — Deni-
sa; Magda Suen, Sakušak 30/a
— Mitja; Irena Fakin, Dol 8 —
Gregorja; Alojzija Juršič, Vitan
20 — Leo in Jožico; Ljubica Be-
drač, Šturmovci 20/b — Leoni-
do; Suzana ŠtrucI, Strajna 19 —
Petra; Anita Horvat, Dolga lesa
6, Ormož — deklico; Marta Per-
šuh, Medvedce 11 — dečka; Jo-
žica Bezjak, Spuhlja 115 — Ra-
helo; Darka Korošak, Draženci
30/a — deklico; Martina Fur-
man, Gorenjski Vrh 30 — dečka;
Marija Gabrovec, K Jezeru 18 —
deklico.
Poroke:
Anton Žerak, Stanečka vas 7,
in Matilda Purg, Stanečka vas 7;
Albert Korez, Limbuš, Ob Bla-
žovnici 123, in Dobrila Kiš, Do-
lina pri Lendavi 7; Davorin Ju-
kič, CMD 12, in Tjaša Mrgole,
Bezjakova 6.
Umrli so:
Ana Skurjeni, Ločič 17, roj.
1906, umria 5. marca 1990; Neža
Klemenčič, Moškanjci 83, roj.
1906, umria 3. marca 1990; Bog-
dan Struna^ Selška cesta 21, roj.
1921, umri 3. marca 1990; Fra.ic
Rihtar, Savci 51, roj. 1925, unri
6. marca 1990; Kristina Jurko"ič,
Dom upok. Ptuj, roj. 1911, umrla
7. marca 1990; Matilda Gašpa-
rič, Kog 83, roj. 1927, umria 8.
marca 1990; Janez Goričan, Mu-
retinci 30. roj. 1900, umrl 8. mar-
ca 1990; Borut Carii, Potrčeva
37, roj. 1916, umrl 8. marca
1990; Maks Pogorevc, Pokoše
32, roj. 1923, umrl 11. marca
1990.
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno de-
javnost RADIO-TEDNIK Ptuj.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di-
rektor in glavni urednik), Ludvik
Kotar (odgovorni urednik), Jože
Šmigoc (namestnik odgovorne-
ga urednika in lektor), Štefan
Pušnik (tehnični urednik), Jože
Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik,
Darja Lukman, Martin Ozmec,
Vida Topolovec, Nataša Vodu-
šek in Milena Zupanič. NASLOV:
Radio-Tednik, Raičeva 6, 62250
Ptuj p. p. 99; tel.: 062/771-226.
Celoletna naročnina 200 dinar-
jev, za tujino 380 dinarjev. ŽIRO
RAČUN pri SDK Ptuj:
52400-603-31023. Tisk: GZP Ma-
riborski tisk Maribor. Na podlagi
zakona o obdavčevanju proizvo-
dov in storitev v prometu je
TEDNIK uvrščen med proizvode,
za katere se temeljni davek ne
plačuje.