15, Ma.
I UaMjan, i Mrt«, ifl. jamu 1911
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen v upravnfttvu prejemati:
celo leto......K 24- celo leto......K 22 -
pol leta........12—    *    pol leta......., II —
cetrt leta......•  •  6*—        četrt leta.......9 5-50
na mesec.......2*—       na mesec.......J 1-00
Dopisi  naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. f/ređBiirvos Bnaflova ulica it 5, (v pritličju levo), telefon it. 34.
Uhaja vsak -lan svece« IsvieaUi aeaeUe in
Insersti veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat pa 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Upravu Sit v u naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserarj itd to je administrativne stvari.
—.---Fa*M^fwa\a številka velja 10 vinarjev«-------
Na pismena naročila brez istodobne v posla t ve naročnine se ne ozira. Narodna tiakaraa telefon Si. •».
.Slovenski Narod" velja po poštf: za Avstro-Ogtsko: za Nemčijo:
celo leto.   ......  K 25— ,   ceio leto.......K
noj leta.......• Jo* -
četrt lete.......»6*50       za Amenko ni vse druge dezde
na mesec........2*30 ;  celo leto.......K 3fr~
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali snassk* Dpravništvo: Knaflova ulica et. 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon it. S*
iržavnl zbor.
Dunaj, 18. januarja.
Klerikalni »Slovenski klub« se je danes popoldne, glavno vsled pritiska svojih dalmatinskih članov, vendarle odločil za previdnejšo taktiko, kakor jo je bilo pričakovati ir> včerajšnjih besedah dr. Kreka, ki jo ue Je botri pretrgati vse zveze s Cehi. temveč se tudi hotel izuehiti neprijetno kontrol*' od strani »Zveze južnih Slovanov« - tem, d:i razbije skup-ui »visokošolski klub* . Qsjrorč< nje, ki ga je dr. Krekov govor \ zbudil v vseh slovanskih krogih, je danes no vzročilo, da so se klerikalci vendarle zbali odločnega koraka, ter m* odločili za di la t f>r i čn o taktiko.
Sklonili so izvoliti posebno komisijo, ki bi naj nadaljevala posvetovanja o ta kliki ter po možnosti tudi vzdržala >tike ?> Cehi. V parlainentac-ni komisiji Enotnega ceske&rn k lub:i se je danes popoldne zopet sprožila misel, da bi bilo nujno potrebno vzdržati in spopolniti organizacijo >'Siov. Knote«, nazor, ki prevladuje tudi v >Zvezi južnih Slovanov«. Današnji govor dr. Fiedlerja je v tem oziru pripravil potrebno razpoloženje, >»tro poudarjajo«- potrebo še nadalj-ne opozicijonalne taktike napram kabinetu Bienertrj ITT.
Morda se 12 današnjega razpolo-BBJa rodi konkn■ rna oblika in r**or-ganizirana »Enota« se dvigne iz svojih lastnih razvalin k novemu življenju.
V vrstah »Zveze južnih Slovanov« je vladalo danes ogorčenje nad včeraj odkrito izraženim namenom klerikalcev, razbiti visokošolski klub, ter se bolj utrdilo nazor, da je ravno proti tej politiki klerikalcev treba pokazati čim največjo doslednost v jugoslovanski taktiki. Precej ostro se
Zvezi« poudarja princip, da je napram staremu sistemu le mogoča stara taktika. Mirna in stvarna opozicija ki ue pretirava pa tudi ne <>brača plašča po vetru, bi ravno v rera času zopet iznova oživila in zvišala ugled »Zveze«.
Žal i bog", da manjka tej organizaciji enotnost političnih nazorov, dejstvo, ki neugodno vpliva na nje živahnost in doslednost njene taktike.
V imenu češke delegacije je danes dr. Fiedler v velikem govoru preciziral stališče Cehov do vlade. Ostane nezmenjeno — torej opoziei-jonalno, dokler novi kabinet z dejanji ne pokaže svoje narodne pravičnosti, vstop Cehov v večino je nerac-
goč, ilokler v češkem dež. zboru nisu pripravljena tla za skupno delovanje Nemcev in Čehov.
Današnja seja poslanske zborni ee je bila zanimiva. Veliki govor dr. Fiedlerja je vzbttjal mnogo pozornu sti, vehementna govorauca grol \ Stcruberga je zabavala v prvih popoldanskih oran, končno je bilo danes zopet enkrat slišati velikega rt-torja, katerega slava je cvetela zlasti v dohi korijskega parlamenta, poljskega soc. dem. Daezvnakega. Ob i. je bila proračunska debata prernše-na in se j.- nadaljevalo v obravnavi nujnega predloga poni. Fresla glede odprave davkov na meso, h kateremu >ra govorila posj. Spaček (češki agrarec) in 1>:!V (češki soc. dem.)
I/, govora prof, Fiedlerja.
Dr. Fiedler poudarja, da se razmere v parlamentu niso prav nič zbojjšale. Vladi se dosedaj ni posrečilo razširiti večino in zato je tudi naznanjena predloga o vodnogospodarskem zakona le pesek v <>či Poljakom, ker ni večine, ki bi jo sprejela.
Bienerth seje mnogo trudil pridobiti Cehe za t lado in večino — ponudi] jim je v kabinetu '2 mesti -toda Cehi, ki so prepričani, da je, dokler traja spor v češkem deželnem /bom, vsaka trajna sprava v državnem zboru iv mogoča, so odklonili. Ako sedaj Nemci ministra Mareka vpisujejo v dobro Cehom, je to ue-utenifljfa » kajti Marek je Te vstopil na mesto Po on. ki je bil v prejšnjem kabineta Ceh. Nemci so praška pogajanju razbili hote, v jasnem namenu vzdržati v kabinetu in upravi svojo nadvlado. "Dolžnosti, ki jih ima izpolniti parlament v bližnji bodočnosti, zahtevajo nujno razširjenj« večine, ako so hoče zbornica izogniti razpadu. - treba je znova začeti spravno akcijo. Nemci, ki so Jo razbili, naj začnejo.
SlovrnsRi MeMcl v vladnem fotoni.
A" Cel j 11. 17. jan.
Glasilo nemških klerikalcev na Štajerskem, graski »Volksblatt« izvaja na u vodne iii mestu sledeče: »Bilo bi blazno, ako bi nemški nacijoual-»i uprav sedaj vlado zahrbtno napadli, ko so pripravljajo Cehi in .lu-Šoslovani, da okrepijo vladno večino. Bavno v Slovenski ljudski stranki se množe znamenja, ki kažejo, da
vstopi ta stranka v vladni tabor. — Sploh pa se pripravlja ta obrat Slovenske ljudske stranke že dolgo časa in m i 1 z Bienerthom je sklenjen že zdavnaj. To dokazuje potek zadnjega zasedanja kranjskega deželnega zbora, razpust ljubljanskega občinskega sveta in v najhitrejšem tempu izpreinenjeii občinski statut /a Ljubljano. Tudi okoliščina,, da se poletna obstrukcija proti italijanski pravni fakulteti jeseni ni ponovila, je najmanj dokaz, da se je prejšnja huda opozicija ublažila. Sicer pa iz-prctnciijenn stališče (klerikalnih) Slovencev ne bo ostalo brez vpliva na pogajanja za delozmožnost štajerskega deželnega zbora, ki se morajo v kratkem ponoviti.«
Na resničnosti teb trditev ni dvomiti. Vedeli smo sicer vse to že zdavnaj sami, ali dobrodošlo nam je kar potrjuje o slovenskih klerikalcih grl;*-silo njihovih, v sedanjih razmerah na Dunaju tako dobro informiranih bratcev. Naloga dopisnikova je, da se malo pobavi s preznačiinim koncem glede pogajanj sa delozmožnost štajerskega deželnega zbora. Ze lansko jesen je trdil celjski »Narod ni Dnevnik-., da je z ozirom na skorajšnji odkriti vstop slovenskih klerik aleev v vladni tabor, pričakovati tudi važnih dogodkov glede slovenske obstrukeije v (rradeu. » Vol kabla tt« potrjuje sedaj P, domnevanje v popolnem obsegu.
Klerikalci niso samo enkrat po-ndarjali, da jim gre pri njihovi ob-strukciji v Gradcu le za naše narodne koristi. Kdor pa pozna položaj in besno zagrizenost vodilnih krofov nase deželnozborske večine, ve, da nam ni upati na odkop obstrukeije tudi za najmanjše narodne a Ji gospodarske koncesije. Dasi ravno se nahaja dežela v skrajno slabem finančnem stanju - spominjamo tu na zvišanje oskrbnine v bolnišnicah, ki ni toliko ponledicn draginje, kolikor suše v deželnih blagajnah — in dasi ravno bi morali nemški nacijo-nalei priskočiti f'inaneijelno na pomoč svoji glavni trdnjavi, mestu Gradom, vendar še deželni odbor neprestano izziva in draži Njovonce. Daroval je še <e dni precejšnjo vsoto nemškemu -S<*hu!veivinu<<, dasi za najpotrebnejše stvari ni denarja. Tudi drugače ni Štajerski deželni od-bbr pokazal niti najmanjše spravi ji-vosti: ravno narobe! Na slovenske Šole tlačijo minski naeijonalci naj-nesramnejše renegate, vso podpore in investicije za slovenski del dežele
so ustavljene. Naši nacijonalci igrajo z deželo igro va banque — iu v talpem položaju jim hočejo nuditi na-klerik;?h i roko v pomoč.' S t. var iiua svoje težave. Ze sadnja pogajanja so pokazala, da bo šlo tudi sedaj za koncesije nazadnja-štvu v dežeJj iu da bodo tu postopali slovenski in nemški klerikalci ^kupno. Stvar se utegne tako zasukati, da dobe klerikalci večji vpliv na spod-
nještajersko
razume se, da samo
slovensko — šolstvo. Nemški nacijonalci ne bodo gotovo proti temu protestirali, da se naše šolstvo poslabša in d;t bodo komandira!] v njem ljudje oornovega kalibra. Saj !>odo take stvari le podpirale renegate pri njihovi agitaciji za nemško šolstvo. — Klerikalci bodo pri svoji širokovest-nosti tudi vedeli potolažiti svoje voli Istvo. ako bi se to slučajno spomnilo na dozdevni slovenski značaj obstrukeije. Benkovičkov zares ne lx> bolelo njihovo slovensko srce pri eventualnih novih pogajanjih za štajerski deželni zbor. Pač pa bo šla trda za to, ker bo imela delozmožnost štajerskega deželnega zbora jako hudo posledico: 15—18% zvišanje deželnih doklad. Vemo. da si bodo potem klerikalci in Štajereijanei edini v zagovorih zvišanja — ali govorili boapo tudi mi zelo odločno! Denar je pa celo najpobožnejšim ovčieam v Koioščevem taboru precej več vreden, ko vera.
Ne apeliramo na vodilne kroge klerikalne stranke na Štajerskem, pač pa na one ljudi v klerikalnem taboru, ki drže vsaj nekaj na politično poštenje in doslednost: sedaj bi bil najugodnejši čas za kakršnakoli podajanja v Gradcu. Nemške naeijo-nalcc treba izstradati in diskriditira-ti popolnoma kot gospodarje v deželi. Narodna naša javnost pa ima dolžnost, da z javnimi shodi in mnnifm ta c i jami vsake vrste odločno korigira politiko naših klerikalcev pri podajanjih v Gradcu. Menda še vendar nismo na Spod. Stajerju tako daleč in to baš sedaj, ko tako mogočno napreduje naeijonaliziranje narodnih, mas - - da bi se redila črna inter-naeijonala na stroške najnujnejših potreb našega uaroda! Ali več agil-uosti. več živahnega odpornega duha nam je treba.
Politično Kronika,
V ogrskem državnem   zboru so
včeraj nadaljevali generalno debato
O bančni predlogi. Pristaši J ustno v s in Kossuthove stranke SO govorili zoper predlogo. Posl. Kovače je \ sled pozne ure zahteval, naj s«- mu dovoli, da govori danes. Zbornica je na to o tem glasovala in sklenila, naj Ko vacs takoj govori. Pri opozicij] je nastal vsled tegy volik hrup. Me<l hrupom je predsednik sporočil, <\h je dobil pismen predlog, naj se ^eja. \rs~ tajno. Na to je predsednik odredil tajtto sejo in pustil izprazniti galeri je. Ko so v tajni seji zopet glasovali a tem, da sme Kovacs šele naslednjega dne govoriti, je poslant'e Siime-ghi. Član tTusthove stranice, sasaneo-Ijivo mahal z žepnim robe^gn proti desnie] ter jo pozival, nuj glasuje. Nj to mu je posl. Pal zaklieal: »Robec jp rmvnotako umazrot kakor njegov lastnik V Vsied tega je Sumeghi poslal Palu STOje zastopnike.
■
Kenoblikanako jstrank*i na Odrskem hoče ustanoviti bivši poslanec Nagy. Ni pa se popolnoma na jasnem o obliki, v kateri naj izvede organi zacijo. Vendar je pa gotovo, da bo v programu te stranke vsaka prodrli-nastična tendenca 'popolnoma izključena« Nagv je tudi izjavil, da je svn-jo namero sj>oročil predseTBliku francoske republike, FaMi^resn, in J a pojde v najkrajšem) času v Pariz, kje?-ga bo sprejel   predsednik republike.
H usko - neniKki dogovor v Pustu-pinti je še vedno na fine vnem redi: evropskega časopisja. Nemški listi so Se pri tem }m>kazaIi v zelo čudni luči. Vsi so pisali, da se je car izneveril dogovoru s Francijo in Anglijo in se za hrbtom teh dveh približa] trozve-z:. Iz članka, kojega je priobčilo »No-voje Vremja« )^a zvemo, da je dokn-ment o posfupinskem sestanku, katerega je poslal loudonskemti »Bvening Postu« njegov petrogi-adski dopisnik, ponarejam — torej popolnoma vreden Nastiča. \rašiča ali P"ritxljuuga. Omenjeni list v Petrogradu sploli dopisniku nima iu iz Petrograda nobenega dokumenta sploh ni dobil, temveč najbrže iz Bero!ina. s Kveniug Post« pa ji- seveda radevolje objavil, ker je bil prepričan, da bo neir.ško časopisje ra^.trobilo njegov slove> po celem svetu. Trik se je posrečil, kajti na ta »dokument« so se vjeli ne samo lahkoverni Fraiu^i. temveč tudi resni angleški list »Dailv Tele-grapb^. Zunanji minister ruski Saza-nov je dvakrat izjavil dopisniku ča-sopisa »Novoje Vremja«, da so se razgovori v Post upi nu gibali v mejah, ki nikakor niso mogle tangirati ru-
LISTEK.
Ubtn nos o malo.
Zgodovin&ki roman. Spisal Vladimir Vesel. (Dalje.)
\apol tema je vlad^ia po izbi, -amo žareče oglje se y; svetilo na ognjišču in tenek dim se j« v::digal ob sajasti >j4-ni pod streho. Ko je stal Ivan tako na pragu in motril notranjost hiši se mu je -jdela popolnoma '\\w ■ iii je napre.i in sedel na
klop,   k'   je   bila postavljeua pred ognjišče. Tu U%\n\ so ziv-eli Ribiči, tu je živela n\ delala Rezika. Težko mu je bilo, ku se je spomnil na njo in si slikal njeno življenje v tej koči brez vsake najmanjše udobnosti. Zdelo se mu je, da se Rezika nikakor ne more čutiti srečne v tej okolici. Rad, neiz-rečno rad bi ji pomagal, rad bi delil t njo vse,  kar   mu   nud? in kar mu beta življenje. Pa kaj, ko not je pot >j«'govega življenja tako ostro začrtana. Drugi seveda tudi ne drže svo-iih obljub in svojih prksk, prisege -o le formalnost, za katero se ne zmeni nihče, ki .jih ne izpolnuje niti.vrhovni poglavar cerkve. Tudi nimajo prisege one misli, ki jo izražajo bese-de, *amo za javnost so liamenjene in pa častitljive so kot starodavna cere-
monija. Drugega pomena nimajo. Nobena kazen ne zadene duhovnika, ki prelomi prisego, niti pred posvetno, niti pred cerkveno gosposko. Dal bi Reziki vse svoje življenje, pa kaj, ko je sani odvisen od toliko gospodarjev, da jim ve komaj sam vsem imena. Če bi bil ca mestu Svetega J ova, potem bi se dalo že kaj ukreniti, tako pa, kot odvisen kaplan, ni uj>anja in ni izhoda. Zaglobil se je Ivan v svojr misli tako. da naprej sklonjen in naslonjen na ognjišče ui čul lahkih korakov ln^lh nog, ki so se bližali izpod petra iz shrambe za ribe. Pospravljala je bila tam Rezika in je stopila sedaj v izbo po končanem delu. Tudi ona ni opazila takoj gosta; šele ko je bila tik zraven nje-ga, je zapazila Ivana, ki je slonel zatopljen v svoje misli pa ognjišču. Presenečen vzklik Rezike ga je vzdramil in pogledal je s široko odprtimi očmi mlado dekle, ki v prvem hipti prestrašeno ni vedelo kaj naj stori.
Vsa v zadregi je štela pred Ivanom; razpleteni lasje so ji vaiovili preko golih ramen v gostih kodrih čez nedrija, poteze njenega vitkega deviškega telesa je le napol zakrivala lahka srajca iz ohlanenega domačega platna, ki jo je zakrival čez nedrija ozek prsnjak iz premega blaga. Bosa in goloroka in globoko razgaljena \sled napornega dela, ki ji je razgrelo mlado kri, si je sramežljivo zakri-
vala v dlani oči in Se ni upala ganiti. Temna rdečica ji j* zalila lica in burno ji je utripalo srce. Še ko je Ivan vstal in stopil k nji ter ji položi] drhteč roko na golo ramo. s<« kakor omotena ni ganila.
Kakor da nima ni«- svoje volje se mu jo dala prevesti do klopi, kamor je sedla na lahen pritisk njegove roke. Sram jo je bilo pred Ivanom, da jo je videl tako razgaljeno; pred drugim bi se ne bila sramovala, samo on, ki se ga je oklenila od prvega trenutka, ko sta s<^ spoznala, i vso svojo hrepeuečo dušo. samo 09 bi je se smel videti kake. Zdelo se ji je, da ga žtili s tem, da je ob ujegovi straui tako malomarne oblečena in skrbelo jo je kaj si bo mislil on o njej. tla hodi taka po svojih opravkih, slada bi bila skočila v kot. kjer je imela shranjeno v veliki skrinji praznično obleko, da -e preobleče. Najboljše, kar premore kmečka hiša, se ji je zdelo komaj dobro do vel j za njega. Poprosila bi ga, naj potrpi nekaj trenutkov, a izpvogovoriti ni mogla niti besedice in ganiti se ni mogla; na ozki klopi je obsedela kakor priklenjena.
Ivan pa je stal pvce njo, tudi sam v največji zadregi in neodločen, kaj naj stori, kaj spregovori k njej. V očeh in na obrazu pa mu je risala do dna razburjena duša njegove želje in njegova čuvstva. Kakor je bil sicer vajen bradati svoje občutke, da
I niso prekipevali v naglem razpoloženju, taki* se je tn zaman upiral nenadno in z vso s.ilo prodirajočemu Spoznanju. V tem hipu je izpregledai iu videl je. da mu Resdka ni ljuba sa mo vsied svoje aedolžnosti in zaupljive, skoro otroške odkritosrčnosti. Spoznal je, da ga ni vleklo sočnije in hrepenenj" stoj iti kaj dobrega vedno v njeno bližino. Videl pa je obenem pred sel)oj ravno začrtano pot, ki so HM jo bili odloČili drugi in od katere ni smel niti za korak ne na desno iu ne na levo. Spoznal je, da ni izhoda, da mora ali zatajiti svoja čuvstva ali pa prelomiti prisego, ki jo je storil pred oltarjem, prisego, ki jo j? storil napol nevede, ki mu je bila po prevari drugih takorekoč vsiljena, če ni hotel zapasti bedi iu pomanjkanju. In eakaj bi zatajeval svoja čuvstva, zakaj bi igral on svetnika, ki si ni izbral svojega stanu iz proste volje, ko se je čutil v svoji duši že ob sami misli, ki je ni vnogei in ni maral prepoditi, grešnika. Sklonil se je k Reziki in ji potegnil roke raz lice. da bi ji videl v njene temne oči.
Molče sta si gledala oko v oko in skoro slišno sta jima utripali srci. »Rezika?« jc vzkliknil Ivan napol tiho in z zamolklim glasom, ker je čutil, da bi izdal prost vzklik iz polnih prsi vso njegovo razburjenost. Vprašujoče jo je poklical z imenom in v to vprašanje je položil vse, kar je hotel izvedeti od nje, iz njega pa je zvenet
ludi dvom in bojazen pred odločilnim odgovorom.
Se bolj je zardela Rezika v lice in roka, ki je ležala v P anovi dlani, je vztrepetala.
->Kar te hočem vprašati, Rezika, naj te ne prestraši, odgovor pa zahtevam od tebe točen in brez pomisleka.« Negotovost in neodločnost ali naj razkrije, kar je bilo skrito za njunim molkom, se je zrcalila v teh njegovih besedah in že mu je hotelo biti žal. da je poskusil odkriti, po čemer je hrepenel iz vse duše. Ni še padla odločiLna beseda, še je Čas, da ne iz-pregovori, kar mu je ležalo na jeziku in kar utegne razrušiti nedolžni mir najdražjega bitja, ali pa tmičiti z enim hipom |fse njegova lepe sanje. Ni dolgo premišljeval, sklonil se je k Reziki in počasi, tiho, z glasom, ki so mu je ]>oznalo, da prihaja, iz globine prsi, ji je stavil usoderiolno vprašanje, vprašanje, ki odloča za življenje in stoji kakor mejnik, onkraj katerega se odpira široka neznana poljana.
Slutila je Rezika od prvega trenutka, da se pripravlja nekaj velikega in resnega, slutila je to z ono negotovostjo, s katero sluti vsaka ženska kako se pripravlja oni, ki mu je zasužnila misli in čuvsiva. da izgovori odločilno vprašanje; premlada, prenedolžna in preveč neizkušena pa\ je bila, da bi bila mogla presoditi v tem hipu z vso resnostjo kako odgovornost ji nalaga njen odgovor.
.t
sto-franeosko zveze aH rusko-angleškega dogovora. Vsakemu mirnemu opazovalcu je jasno, da se je v Postu-pinu samo razgovarjalo in da se ni dajalo nikakršnih zaveznosti. V razgovorih se je pojasnevala načelna zmožnost, da se rusko-nem&ko razmerje z boljša. Neposredni in edini namen sestanka ruskih in nemških diplomatov je bila obnovitev starega rusko-nemškega prijateljstva, ki se je popolnoma ohladilo vsled znanega nemškega postopanja za časa bosanske krize. Ožja naloga tega sestanka je bila ustvariti načela, s pomočjo katerih bi se dalo doseči sporazum ljenje v perzijskem vprašanju. Postupinski sestanek se je vršil v interesu miru, toda nemška žurnalistika je zakrivi-, la, da je postal ta sestanek vir splošnega vznemirjenja. S tem so pokazali Nemci svoj pravi značaj. Ne bo jim se moglo niti takrat več verjeti, ki-dar bodo prav mislili.
* e
* '•■ .....e - * '■
V AJbaniji ^e pripravijajo zopet nemiri. Kakor poroča »Slav. Tag-blatt«, revolucija ni daleč. Več bojev je že bilo med mohamedauskim in srbskim prebivalstvom. Moharaedan-ce hivjska proti Srbom avstrijski agent^provokater Aziz Porobić. V par slučajih so se zgodila že nasil-stva, ki jih je izzval ta avstrijski agent-provokater. Iz došlih brzojavk se lahko pričakuje spomladi v Albaniji zelo važnih dogodkov— Bcrolin-aka »Deutsche Tageszeitung«. poroča iz Carigrada, da se je Setket-pasa izrazil, da je položaj v Makedoniji zelo nevaren in sicer zaradi postopanju Grkov, katere podpirajo Bolgari. Turčija bo z vso energijo branila svoje pravice, če bo treba tudi z mečem v roki. Ćuti se dovolj močno, bojevati se tudi na dve strani.
*
Na špansko vplivajo dogodki v sosednji portugalski republiki. Vladni krogi sicer ne mislijo direktno nastopiti, kakor so se glasile prve vesti, vendar so pa v Madrhhi navzlic de-mentija ministrskega predsednika Canalejasa mnenja, da bodo v prihodnji ministrski seji sklepali o varnostnih odredbah na portugalskih mejah.
* S
O razmerah na Portugalskem se
no more dobiti ja&ne sike. Vsa porodila pa pravijo, da je situacija v I.isa-boni jako nevarna in da. se Portugalska bliža nevarnim časom. Čeprav so stavkujoči železničarji sklenili zopet začeti z delom, vendar Se vedno stavkajo skoraj na vseh provinčnih progah. V Beji je prišlo do krvavih spopadov, pri katerih se je vojaštvo opiralo.* Vojaštvo je simpatiziralo s stavkajočimi, ki >o ->e zabarikadirali in metali karrmje na ljudstvo. — Madridski »E! Liberal« poroča iz Llsa-bone, da je bilo v nedeljo več cestnih demonstracij, katerih se je udeležil.) več tisoč ljudi vseh stanov. Nosili so zastave z napisi. \ katerih so zehte-vali, naj se takoj razpišejo volitve in skliče parlament. Govorili so nekateri govorniki tudi zoper sedanjo' vlado.
e
V Perziji so v okolici Teherana zopet nastali neruiri. Guvernerji so branijo iz ljudstva izsiliti stiridese -odstotno zvišanje davčnih naklad. Vsled tega celo v Teheranu ne dobivajo uradniki deloma že vec tednov ni kake plače. Angleži bodo zasedli nekatere dele perzijskega zaliva začetkom meseca februarja.
JtiftrsKo.
Deželni odbor štajerski za »Sehulverein«. Med zadnji mi izkazi darovalcev za »Sehulverein« čilamo tudi, da je prispeval deželni odboi štajerski 400 kron! Tako se postopa v deželi, kjer živi pol milijona Slovencev, tako gospodari z ljudskim denarjem tisti deželni odbor, ki nima nikdar denarja, kadar se gre za upravičeno in postavno razširjenje slovenskih šol na Spod. Štajerskem! Proti takemu nečuvernemu, provo katorič-nemu početju najodločnejše protestiramo. t
Celjski nemškutarji v don Kiso-tovi vlogi, tfinulo nedeljo so v Celju zborovali renegatski trgovci in obrtniki in Izražali svoje »ogorčenje« nad bojda novoustanovljenim iustrukto-ratom za obrtno zadružništvo v Ljubljani, kateri bi oa raztegnil svoje delovanje na Sp. Štajersko. Celo zadevo je spravil znani »rešitelj« nemških obrtnikov Einspinner v javnost in spodnještaj. renegati so začeli takoj vpiti, ker se boje vsakega nepristrap-sjkeca nadzorstva v svojih obrtnih zadrugah, ki so doslej samo gnezdišča renegatstva. Na celjskem shodu se jc osobito repenčil Cič Negri. Sklenila se je grozna resolucija proti ljublj. Instruktora tu in Marekhl .jo je sam nesel v trgovinsko ministrstvo. Tam je pa izvedel, da trgovinsko ministrstvo zaradi pomanjkanja denarja ne misli na ustanovitev zadružnega instruktora ta niti za Kranjsko. O tej stvari *e 6icer spregovorimo.
Kmečki nI"« ž'n«*e CiHI - Metni dove podružnice v Celju, ki se j a vr-
zi! minulo nedeljo, se je odlikoval po
svoji animiranosti in živahnem obisku. Poleg zastopnikov in v krasne narodne nose oblečenih zastopnic vseh naših celjskih narodnih krogov so došli na ples vsi častniki tukajšnje posadke in mnogo občinstva iz bližnjih trgov. Dvorana je bila s stopniščem priprosto, pa elegantno okrašena, narodna godba pod vodstvom g. Seiferta je neumorno igrala. Za goste je bil v mali dvorani prirejen hu-fet z vinom in mrzlimi jedili, v veliki dvorani pa slaščičarna in kavarna. Marljivemu odboru ženske podružnice z njegovo predsednico gospo dr. Kalan ovo gre za trud v prid naši družbi vsa zahvala!
Umrl je v Gradcu g. Karel Hu-dabiunigg, revident pri štaj. dež. knjigovodstvu in posestnik zasebne trgovske šole. Pokojnik je bil kot zadružni revizor znan tudi na Sp. Štajerskem. Bil je ponemčen Ljubljančan.
Ormoški »Turnverein« je štel lani celih — 14 članov. Da med nji* mi ni smelo manjkati c. kr. uradnikov -renegatov, se saino. ob sebi razume.
Razstavo štaj. umetnišk. društva
so v nedeljo otvorili. Kritika se o posameznih delih Štaj. nemških slikarjev jako 'pohvalno izraža.
Osebne vesti iz učiteljskih krogov. Nevarno obolel je g. A. Gnus, nadučitelj na Dolu, duša tamošnje posojilnice. Vendar pa se niu, kakor slišimo, že obrača zdravje na bolje. — V I) ob e r u o je eksponiran g. F. Hribernik, učitelj na okoliški soli v Celju, ker je okr. pomožni učitelj na Doberrii, g. Jos. Lesko var nevarno zbolel.
Drobne novice. I" t o j. Kmečkega fanta Odra sta hlapca Visočnik in Stuniptl v Otišniškem vrhu pri Sp. Dravogradu tako dolgo pretepala, da je obležal nezavesten blizu Vegundo-ve krčme, v kateri je z imenovanima popival.   Ovadba je že napravljena.
— Ukradel je delavec Jakob Pod-lesnik iz Zg. Doliča pri posestnici Jakob na Kozjaku vola v vrednosti 1560 kron. Tatu so že dobili. — Napačno je razumel Kristusov nauk o imetju y>osestnik Anton Kune j v Koprivnici. Mislil se je kar sam polastiti denarja v župnikov! blagajni, vsega skupaj okrog 15 tisoč kron. a so ga pri tatvini dobili in splašili. S*"daj sedi v Kozjem. — I z g i n i 1 a je neznano kam žena lončarja Stanteja pri Sv. Primožu, občina šentjurska okolica. Stara je 42 let in ima na desnem' očesu črno bradavico. Možu je pustila 4 otroke.
Ptujske novice. Pogorela je vlničarrja ptujskega trgovca v Sve-tincih blizu Sv. Urbana. Škoda je precejšnja, ker poslopje ni bilo zavarovano. — Zao r 1 j so mizarja Scnlaclrtitscha z Bresra pri Ptuju, ker je na sumu, da je ubil dve svoii ljubici in ker je v kradel hranilnično knjižico za 33fM K in denar vzdignil.
— Nagla smrt. Srčna kao je zadela na Dravi pri >ekanju leda delavca Brandiča iz Spnhlja. Bil j. Iftfl mestu mrtev.
Patentirana iznajdba slovenskega obrtnika- G. A. Podpečan, čevljarski mojster na Sp. Hudinji pri Celju, je izumel poseben sistem za zapenja-nje nizkih čevljev; za veza van i J rakov bo odpadlo, noga bo obvarovana mokrote, čevelj ne bo tiščal in bo obut v eni sekundi. Iznajdba j> dobila te dni patent in se živo zanima za njo vojno ministrstvo. Neka velika, tovarna, hoče to iznajdbo kupiti. Naprednemu slov. obrtniku m.-♦• čestitke!
Iz   Misfinj   uri Slovenjgradeu.
CZ op e t pritožba proti žele z-ničnemu n a d o t* i c i j a 1 u M sr-z u   v S 1 o v e n j g r a d e C. kr.
ravnateljstvo   drž. žel. v Beljaku }e
— kakor se splošno trdi - na pred-log znaneora g. Merza v Sloven itrred-cu upokoiilo dosednniecra železniŠke-era mojstra na tukajšnji postaji, kateri »e bil zelo delaven in tudi vešč slovenskega jezika. Seda i smo dobili noveca železn. mojstra Rennerta, ki je trd Nemec in n° razume nobene slovenske besede. Železniški delavci, Rfldn'] Slovenci, era ne razum^io, a tudi z nprni ineiaši se bode težko dogovoril. Poleg tega. d« nas Slovence taka ireenovania drnžtio in izzivajo, so tudi še skraino nepraktična in negospodarska. Odločno zahtevamo, da nastavli«. državna železnica vsaj v ci^venskih krajih slovenske uradnike.
Vransko. Ciril - Metodova podružnica oriredi veliko maskamdo v n^deHo. dne f>. februari« ne pa flne 12. februari a., kakor je bpo nrvotno označeno. Mafckar»da, za katero je nre«tVrbljena splošno znanu in pri-tioMjena po^ha. ge bode vršila v ro-stilni c. Korenine. Za maska rado ie Tirijavlienib že sedaj več zanimivih in Itvrstnfli skupin, katere bodo vzbujale občo pozornost. Tudi iz okolica se je prijavilo več skupin.
Vsak peti prebivalec član »Stid-marke«. Na lanskem obč. zboru »Sfid* marke« je izšel poziv na vse podružnice, naj s podrobno organizirano airitftcijo pomnožijo članstvo na 100.000. Temu klicu so se odzvale vse
nemške postojanke,   ud loelfc strani
prihajajo poročila o nepričakovanih uspehih. Zlasti se odlikujejo nemška mesta in trgi v slovenskem ozemlja: Slovenji gradeč, Konjice, Brežice, Ljubljana, Ormož. — Vsem prednjači Ormož, kjer šteje Modna a rk ina podružnica 140 članov (+ 76), ali z drugimi besedami: v Ormožu je vsak 5. »Nemec« član Sudmarke! Vrh tega obstoji še krepka podružnica »Schulvereina.Ako upoštevamo, da jc v Ormožu ali Brežicah najmanj dve tretjini uradno naštetih »Nemcev« prigoljutanih, potem šele vidimo, da je pri njih vsak Nemec in neinskutar član Sudmarke in Sehulverein a. Kako pa je v tem pogledu pri nas, kako je z našimi Ciril - Metodovimi podružnicami! Koliko je krajev, kjer je vsaki S. prebivalec član podružnice? Kako je v tem pogledu v Ormožu, Brežicah, Konjicah, Ljubljani, Slo ven jgra deti in v Celju .' Koledar C. M. D. v podružničnem izkazu priča, da smo še daleč nazaj.
Iz Velenja, Nepotrebni klerikalni Društveni dom dela zadnje čase prizadetim krogom mnogo skrbi. Od kar je odšel kaplan Goričar, ki je vse delal na lastno roko, ni več prave sloge. Dosedanji predsednik je odstopil, in prisiljen je bil župnik, da je prevzel nalogo, kako poplačati velike dolgove za stavbo, ki nič ne nes*. — Kmetje pravijo, da jih gospodje poprej niso nič vprašali, in da sedaj nočejo imeti s celo zadevo nič opraviti.
V Hrastniku se je ustanovila podružnica Sudmarke, dalje ča*a pa že obstoja podružnica Schulvereina. Povsod kjer je le par Nemcev in uent-škutariev, si ustanavljajo nemške organizacije, pri nas se pa tako hitro pravi, >da je škoda pošiljati denar v Ljubljano, ker sami doma potrebujemo.« — Ta izgovor pa služi povsod le v prikrivanje grde lenobe. Ljudje, ki niso zmožni najmanjšega dela in žrtev za celoto, tudi za svoj kraj in ožji okoliš nikdar ničesar ne store' Navedli bi lahko za vzgled celo vrsto krajev in veliko takih »praktičnih rodoljubov^!
Roroiho.
Grozovita nesreča skivača. Na
planini nad Beljakom se je dne 14. januarja poročnik Ažman lovskega bataljona št. 8 grozovito ponesrečil. Le slučajno so ga našli vojaki, ki so imeli tam vajo s smuči skoro izkrvavelega in prebodenega z lastno palico. Toliko moči je še imel, da si je odvozal smučK dvigniti pa se ni mogel in bi bil izkrvavel in zmrznil, da ga ni našla vojaška patrulja. Naravnost zagonetno je, kako se je zgodila ta brezprimerna nesreča. Palica mu je predrla od strani ves trebuh in obtičala v njem. Vojaki so ga prenesli s planine v Beljak v bolnišnico in zdravniki imajo celo nekaj upanja, da mu ohranijo življenje.
Izginil. Dne 13. junija lanskega leta je imel Gašpar Škrbee iz Ribnice pri Velikovcu obravnavo i mesarskim mojstrom Mauraeberjem, ki mu je bil dolžan 100 K. Ker Škrbee ni prišel k obravnavi, se je tožba zavrnila. Samo četrt ure je bil Skrbeč prišel prepozno in ko je izvedel, da jo tožba zavrnjena, je šel nazaj na kolodvor ter se odpeljal v Jenhaeb. Od tedaj niso Škrbca več videli. Dne 16. januarja, tedaj celega pol leta po tem dogodku, pa je prišel njegov brat v Kibnico, da obišče svojega brata. Sedaj šele se je začelo sumiti, da se je Skrben pripetila nesreča.
Prebivalstvo na Koroškem. Po škofijskem šeniatizmu izvemo, da ima Koroška v 25 dekanijah 273 zasedenih župnišč in 74 nezasedenih župnišč, eno zasedeno in tri nezasedene ekspozitujre, tJO zasedenih in lOo* nezasedenih kaplauij ter 14 ne^ zasedenih benefieijatov. Posvetnih duhovnikov je bilo koncem 1. 1010. 3t>7, redovnikov 114 in redovnic celih 404. K tem je prišteti še 41 peu-zijouistov in dr., ta<ko da ima Koroška vsega skupaj 517 duhovnikov. — Cerkva in kapelic se je naštelo 10t»7! V krški škofiji je bilo leta 1910. katoličanov 381.728. protestantov 20 tisoč 149. Židov 184 in 106 drugover-nih, vsega skupaj 402.167 prebivalcev. Ker se jc naštelo leta 1900 samo 367.344 prebivalcev, se je Število prebivalcev v tem desetletju pomnožilo za 34.823 duš ali 9 47%.
Vojaško garnizijsko poveijni-fttvo v Celovcu. Kakor se poroča z Dunaja, je toliko, kakor gotovo, da se še ta mesec osnuje v Celovcu garnizijsko poveljniŠtvo.
Prfmonta
Iz Ajdovščine. Veselični odsek »Društva za podporo rokodelcev« priredi skupno s podružnico N. D. O. v Ajdovščini v nedeljo, dne 22. januarja v veliki dvorani g. Fr. Đrutina v Ajdovščini plesno veselico.
Grozna ne*reČa. V torek so šle tri deklice iz Trebič v neko bos to v okolici Sežane po listje. Ko so se vračale popoldne okrog pol 5. domov, so morale po stezi preko proge južne že-
bMsu Orieka. Na tem mestu ni nobene zatvorniee, dasiravno so se zgodile tam že večkrat nesreče in so Trebeaei že večkrat prosili, nag bi južna železnica napravila p repo tre b-ni aatvornici na tem kraju. Oni dan sta se srečala na tem mestu pošt n. vlak in brzovlak. Dve deklici sta prekoračili progo s steljo na glavi prodno sta prišla vlaka, tretja^ 171etna Ot ili ja Kralj iz Trebič, hišna št 149 pa se je malo zakasnila. Ko sta prvi dve zapazile, da Otilije dolgo n: za njima, sta položile steljo na tla in šle gledat. Ko pa ste prišle do progo se jima jc nudil grozen prizor. Tla daleč naokrog so bila poškropljena s krvjo in vsenaokrog so ležali deli trupla. Stroj je Otilijo Kralj popolnoma razmesaril, glavo so našli odtrgano ob tiru, drugo truplo pa je vlekel vlak kakih 80 metrov daleč. Deklo je najbrže čakalo, da je šel mimo poštni vlak in hotelo potem čez tir, ko je nepričakovano pridrvel od druge strani brzovlak. Strojevodja ji pa na tem mestu tudi ni mogel dati svarilnega znamenja, ker jc ravno tu pfPSr cej močan ovinek. Truplo in glavo ponesrečene Otilije Kralj so prenesli v kapelo trebiškega pokopališča. Za pokojno žaluje*jo mati vdova, bra« in dve sestri.
Vojaštvo ob italijanski meji. Vojno ininitrstvo je odredilo, da se nastani vojaška posadka tudi v furlanski vasi Ajelo tik državne meje. Videmska »Patria del Friuli« beleži to vest s pikro opazko, da, se avstrijski »zaveznikih pomikajo vedno blize proti osrčju Italije.
Pretep v gostilni. V neki krčmi pri Sv. Jakobu v Trstu sta sedela pri mizi med drugimi 171etni delavec Valerij Mervič in 161etni Anton Ukinar. oba iz Trsta. Pri drugi mizi je sedela med drugimi gosti tudi neka mlada šivilja. Zaradi te jo prišlo med obema mizama do prepira in je bil krčmar končno primoran postaviti obe družbi pod kap. Pri tem pa sta U-kmar in Mervič potegnila nože in ranila dve osebi. Oba sta bila aretirana.
Obesiti se je hotel. 371etni Ivan Scbneioer iz Beljaka je bil v Trstu v ponedeljek aretiran, ker ima za Trst prepovedan povrat ek. Na policijskem ravnateljstvu pa se je s končen; odeje, ki jo je odtrgal in z dvema robcema v svoji celici hotel obesiti na železno omrežje okna. Še pravočasno pa ga je našel paznik in ga spravil zopet k zavesti, nakar so ga oddali v mestno bolnišnico. Od tu pa so ga poslali v ulico Tigor.
Ogenj. V arhivu ladjedelnice pri Sv. iloku je nastal v torek zvečer ogenj, ki so ga pa ognjegasci kmalu pogasili, tako da ni posebno velike škode.
Žch/uu blagajno so navrtali. V
Trstu so včeraj ponoči.v pisarni ljubiteljev otrok v ulici St. Nicolo St. 4 poskusili navrtati neznani vlomilci železno blagajno. Posrečilo se jim je, odstraniti vrhno železno ploščo, ko so pa prišli do druge plošče, so jo poskusili navrtati in tudi res iz\Tv tali več lukenj, ter poskusili ploščo s kleščami odtrgati, kar se jim pa ni posrečilo. Tudi ni bila odprtina dosti velika, da bi bili mogli seči z roko v blagajno. Zato so morali končno oditi praznih rok. V blagajni je bilo takrat samo 17 K.
Požar. Včeraj ponoči malo pred % uro je nastal v Trstu v skladišču barv in firneža tvrdke A. Zank] in figlio v ulici St. Lazzaro v palači Salem požar, katerega je mogla požarna hramba šele po enotirnem napornem delu lokalizirati. Za vzrok požara se še ne ve. Škoda znaša 10 tisoč kron, ki pa je krita z zavarovalnino.
Javna dražba« V soboto, dne 21. januarja ob 10. dopoldne se bo v Trstn v oddajnem skladišču za tovorno blago št. II. v drugem nadstropju južnega kolodvora prodajalo uedvig-njeno blago. Blago se bo prodalo ponudniku za najvišjo ponuđeno ceno in je mora ta takoj odnesti, oziroma odpeljati. Zaznamek blaga je nabit v veži osebnega kolodvora. Pod izklicno ceno se blago ne odda.
Iz finančne službe Višji finančni svetnik pri finančni proknraturi v Trstu, dr. Karel Neuscheller, je imenovan za finančnega prokurator-ja v Trstu.
Imenovanje. Predsnočnjem je bil v tajni seji mestnega sveta v Trstu imenovan dr. Karel Kavasini občinskim zdravnikom za Bark ovije.
Komisija za osebnodohodnihski davek. Nadomestne volitve za oseb-uodohodnrnski davek v tržaški okolici so se letos izvršile brez boja.V-okolici so bili izvolieni zopet dosedanji člani irg. Josip Pertot. nadučitelj in ^H&elni poslanec v Rojann in Jakob Stoka, posestnik in ravnatelj pisarne v Trstu, kot efektivna Člana, ter ar. Josip TTrbančič. posestnik v Bazovici, kot namestnik.
R lult!BlWWIIID WJSl*
Ob pearrebu slovenske«« aviati-ka Edvarda Rusiana v Belgradn je fftmvril tvred katnKSko kamlha.? imemt St**enecv naš slovenski rojak dr. Niko 2upanič, pristav »Narodne-
ga muzeja«. Govoril je slovensko in njegov govor je napravil na občinstvo globok vtisk.
Dr. Županič je rekel med dragim: »Mrtvi rojak, ti si končal tek svojega živijeuja v zemlji srbski, izdihnil si svojo dušo med Srbi, ki so po krvi in jeziku skoraj isti kakor narod, kateremu pripadaš ti; lahk bi ti izrekel poslednji pozdrav v književnem jeziku srbskega in hrvaškega plemena, toda naj ti zv?ni zadnji po* zdrav v onem narečju, na katerem si slišal od matere prve besede in v ka terem ti je le-ta pela pri zibeljki prve pesmice.
Tragična je tvoja smrt, mili rojak, in ta zimski dan,   ta  mrkli dan
odgovarja težkim Čustvom srca našega, ki nas obvladujejo zaradi tebe. Težko nam je pri srcu za tebe v tej zimski predpodobi smrti, toda še težje bi nam bilo, da bi umrl v cvetoči pomladi, ker si bil sam lep, mlad, cvetoč in poln nad. Kes krut je zakon prirode, da mora vse umreti.
In če se težko ločimo od stariji znancev in sorodnikov in nam ločitev »bridke seka rane«, tem huje se nam krči srce, ako kdo zapnsti ta svet prerano — ante diem.
Zdiš se mi kakor mlad cvet, ki ga zamori iznenada slana na poljani, podoben si mlademu hrastu na gori, ki ga je izruval vihar in ki je telebnil na tla.
Kakor sokol si se vzpel pod nebo v kraljestvo zraka, da zavladaš višinam in daljinam, ali padel si kakor od strele zadet mrtev na tla,   ti slo venski Ikaros.
Sovražni so človeku elementi na rave, ker duh njegov neprestano teži za tem, da si jih pokori in upreze njihovo moč v korist človeštva.
Podjarmiti si hotel cesarstvo EoJa in veliko je bilo tvoje junaštvo, ali vendar bil »i še prešibak: zahrbtno te je naskočil sovražni element in padel si iz zračne visočine.
V zemlji slovenski   ne daleč od izvira Save si zagledal luč življenja a završi! si svojo   zemeljsko   pot ns mestu, kjer hiti Sava v objem star* naše slovanske Donave.
Krasen srebrni nas je dal !>og % reko Savo za zvezo našim Jugoslovan skim zemljam, po katerih teče ta rc* ka
Kulturni pionirji in rodoljubi, med katere si spadal tudi ti, so krepili in množili vezi med temi deželami
S svojim izumom in s svojim junaškim duhom si pokazal svetu, da se tudi tvoj   mali   narod udeležuj« tekme pri reševanju   velikih svetovnih problemov. Pri tem pa nisi poza bil svojega   pokolenja in svojih naj bližjih rojakov. Tvoje misli je obvla dalo prirojeno hrepenenje in polete' si v smeri Savinega teka med krvn brate izpod Triglava   kakor orel niv našo Savo v Zagreb in Bel grad.
Neodoljiva je moč krvi in potencialne «le čustvenih misli, ki spe v njej se prehude z elementarno doslednostjo prej ali slej ter privro na dan.
; In kakor na sodni dan glas trom be pokliče v življenje vse. mrtve, ta ko združi enkrat tudi sorodnost krvi in jezika rodove in plemena   v silen zbor enotnega naroda.
Slovencem je menda usojeno gi-niti pod obzidjem Belgrada. Tu so v 15. stoletju   posekali   divji Madžari vladarja   slovenske   zemlje Ulrika Celjskega,   ki je bil zet srbskega gospodarja Gjorgja Brankoviča iz Srn« dereva. Da bi pomagali streti tur$k<» barbarstvo, borili so se tudi slOven ski vojniki   pod belgraclskimi zidov: in hekatombe Slovencev so močile \ svojo krvjo tla, kjer si ti, mrtvi ro jak. izdihnil svojo dušo.
V živem spominu  je ostal Bei grad in dogodki  okoli njega potom eem padlih junakov in ne poje brez vzroka  slovenska   narodna pesem' »Stoji, stoji tam Beligrad, — za gra dom teče rdeča kri, da br gnala mlinski kamne tri.«
Mrtvi rojak, ti nisi prišel v Bel grad se borit, oborožen s puško in mečem. Ni bilo potrebno. Danes sije nad Bel gradom solnce svobode. Pr: šel si bratom Srbom pokazat, kako s Slovenci znado boriti tudi z um* svetlim mečem.
Ni ti biTa pot življenja s cvetjen posuta. Imel si mnogo skrbi, mr.ogv zatajevanja, a malo veselja in uživa nja, a kar je najžalostneje, moral Si končati tam, kjer bi mogel z novo Iv večjo energijo pričeti, da dosežeš evb; cilj.
Toda po   tvoji   Izpovedi Jab^. vsaj trdimo, da se ti je vsaj ena željf. spolni ti».   v zemlji domači da trupi lež|«,   kakor poje np.š Prešeren- T lahko trdimo tem bolj, ker s! nekoti ko trenot^ov,   prodno se te je dotak nil anjarel smrti, rekel: »Ako umrjen-v Srbiji, ni mi žal, umrl bom v svoi domači zemlji.«
Treba je nam vzeti slovo, dragi rojak, zakaj kratko je življenje, a neskončna jc smrt. Nas kliče dolžnost, da ne zamudimo »vseh živih dan«. • tebi želimo sladak mir in. pokoj * bratski srbski zemlji. Večen ti bodi spomin!«
Srbski Usti na čelu jim »Politi ka« in »Novo Vreme« so priobčili ta
govor v slovenskem izvirniku, tran-skri biran v cirilico s tole pripombo: 7>Ce tudi se slovenski jezik v naši sredini redko kdaj čuje, a pred množico menda nikoli, vendar doka znjo ginjenost vsled tega govora in razgovarjanje prisotnih o njem, da je množica Zupaničev govor razumela, kar najlepše izpričuje, kako prirodne so vezi, na katerih temelji jugoslovanska vzajemnost. Priroda slovenskega jezika je v primeri z našim srbskim najbolj označena, ako povemo, da se zdi srbski jezik s slovenskega stališča kakor narečje slovenskega jezika, a slovenski jezik s srbskega stališča kakor dialekt srbskega jezika. Zato so tudi mogH vsi dr. Župa-niča, ki je govoril v svojem mater-nem jeziku, prav tako dobro razumeti, kakor bi razumeli na primer narečje Srba iz Makedonije ali Cakavca iz Primorja.«
SHOD
volilcev in volilk
priredi
gospodarsko-napredno društvo za šentjakobski okraj
v nedeljo, dne 22« t« m. ob 3« popoldne v gostilni »pri Češnovarju" na Dolenjski sesti pri Dolenjskem mostu«
Govorita gg. dr. Trtller m prof. fieisner o političnem položaju zlasti glede prihodnjih obt^r^kih volitev Ijub-
fjanfckih !
imlmM MiM\i ss siicia poinoitevM
Dnevne vesti.
— Shod pri »Zlati ribh: leži starim čenčam, ki irnajo dane* odločilno besedo pri  -Slovencu«, kakor ka-
v želodcu. Dr. Tavčar je slake] Kreka do nagega, ter ga pokazal Vnibljansketnu delavstvo v pravi Kažnjivi in hinavski ostudnosti. Ali gospodje pri »Slovencu« so vendar še bolj težnji vi, nego je dr. Krek sam! Sedaj pišejo, da je dr. Tavčar govo-ril,da je njegova stranka obljubovala dela veti volilno pravico. O tem ni dr. Tavčar ničesar govoril, govoril je le o tem, da je dr. Krek neresnično zatrjeval, da njegova stranka ni mogla 13 'jubljanske volilne reforme odpra-^ iti phiralitete. Kesniea pa je, da bi jo bila lahko odpravila, ^irao hotel i jc ni! Okrog tega se suče prepir, ne pa okrog sen&orija dr. Tavčarjevega, in tudi ne okrog sus|>cn morija dr. Krekovega!
- r^lovenee" ^»j podobno hudo jo nad dr. Tavčarjem ker se le - (a meša v agitacijo za prihodnje mestne volitve. Gospodom se že malo sanja, da se te volitve morda vendarle ne bodo dale izvršiti po tistem kopitu, oo katerem bi politični Šuštar dr. Zajec Ljubljani rad čevlje meril. Pri napadih na dr. Ta v«-ari a prinašajo pa različne čenče iz sej deželnega od boka ter e so pa vselej lažnjivo zavi-0 pritožbi glede oddaje mizarskih
88 vi?jo obrtno šolo, je dr. Pegan ugoditev pritožbe utemeljeval tudi s tem, da so združeni ljubljanski mizarji socijalni demokrat je. Dr. Tavčar je z vebemeneo pobijal dr. Pega-nov predlog, češ, da tudi on - dr. Tavear socijalnih demokratov ne kmbi. da pa drugo instanco socijalno dem okra tstvo mizarske zadruge prav
to nič ne briga. Pribije se, da je dr. Tavčar sklep mestnega sveta v deželnem odboru gorko zagovarjal, da je pa proti glasovom klerikalue
Ume propadel. Tukaj ne pomaga nobeno zavijao.}*', tisti, ki so hoteli pri ti priliki delavcem zaslužek odnesti, so bili klerikalni deželni odborniki!
-f Grda falsifikacija je trditev -^cnra , da Kreditua banka ni bila zmožna zgraditi novega ]>oslopja na vojaškem preskrbo val išču, ker nima denarja, kar je tudi dr. Tavčar Izrecno pripoznal. Da je Kreditna banka gospodarsko falitni klerikalni gospodi na potu, v^mo dobro. Zatorej so v deželnem odboru s slastjo padli po Štefetovi pritožbi, samo da bi se nad Kreditno banko znosili. Pela se je pri debati pesem, da je sklep mestnega sveta pravzaprav za banko koristen in ne za mestno občino. Tukaj je dr. Tavčar omenjal, da za Jdnko zadeva ni posebna ugodnost, ar je treba premišljati, alt ji kaže, f!ik del njene akcijske glavnice zazidati v eno samo podjetje. To je pa vse kaj drugega, nego pa trditev, da Kreditna banka nima denarja. Taka trditev bi bila lažnjiva, pa tudi smešna, posebno od človeka, ki sedi sam v npravnern svetu Kreditne banke. Sicer je pa lažnjivost tistih gospodov, ti prinašajo take čenčarije v »Slovenca«, notorična, in odveč bi bila vsaka daljša polemika!
r Užitninski pazniki in poštenjak »Slovenec«. V četrtek minulega tedna ali danes teden 12. dan t. m. jc
»Slovenec > spet udaril na volitvenl naborni boben ter oznanil orbi et urni, da dobe užitninski   pazniki tudi 5odstotno draginjsko doklado. »Kakor smo že poročali«,   pravi »Slovenec« irf pristavlja nekaj vrstic pozneje, da »se je v včerajšnji seji mestnega posvetovalnega sveta (t. j. 11. t, m.) rea rešila ta zadeva.« Kar je res, je res: dobro nos trezen je »Slovenec«! Dne 11. januarja je bila zadeva »res« rešena v tajni seji svetova Istva in že drugi dan je bilo poročilo o ti rešitvi objavljeno v predalih »Slovenčevih« vkljub -uradni tajnosti! Pa to naposled ni nič čudnega, čudno je to, da je »Slovenec kdaj — že poročal, da dobe užitninski pazniki 5% draginj-sko doklado ,da so je pa ta zadeva šele 11. t. m. »res« rešila! Gospoda okoli »Slovenca« menda že ni več zadovoljna, da bi   u gnal m nezmotljivega sv. Očeta, konkurenco hoče delati celo samemu Bogu, ker — vse ve ta gospoda! Pred tedni je že vedel »Slovenec«, kaj se bode zgodilo 11. januarja 1911, svet pa zdaj vsaj ve po priznanju »Slovenca« samega, da je   bilo vse, kar je »Slovenec* svoj ča»   trobil o draginj A i dokladi za užitninske paznike,   sleparska    izmišljotina. No, končno, pa-zniki zdaj >res« dobodo doklado in to nas veseli! Ko smo čitali to novico v   Slovencu-   z   12. i. m., smo si mislili in vsak je moral dobiti ta vtisk, da so   klerikalci priborili užituinskim    paznikom   dobro do^Ii priboljšek. Zvedeli smo pa, da smo se grdo zmotili. ,»Slovenec* je po svoji navadi stvar le zavil koteč vodo napeljati na svoj mliu; klerikalci namreč nimajo prav nobene zaloge pri vsi stvari, ker je   bila 5flt doklada predlagana v proračunu za leto HM l, ravno tako kakor   zvišanje števila nad paznikov. Ali zdaj vidite, pazniki, kakšni častivredni možakarji se vam nsiljnjejo za   pokrovitelje?! »Sfcove-v še širokousti, da pri tetu zboljšanju ne bo obstalo, nego obeta užituinskim paznikom konec idanjih •sužnjih dni   ter nazaduje patetično vzklikne: -Kar smo   kdaj obljubili, smo se vedno izvršili!« Bum! To drži! Pri vsakih volitvah   =>o ropotali klerikalci, kaj vse bodo naredili, bi obetali, da bodo olajšali bremena in zmanjšali ali pa kar odpravili davke. In kako v resnici delajo.' Deset milijonov dolga bi radi naredili, ki ga bo treba vračati tn obrestovati z novimi davki. Vidite, to SO obljube klerikalcev! »Na njih delih jih   boste   špoz- I nali?«
:   Klerikalua doslednost. Sedaj pred občinskimi volitvami v Ljubljani se klerikalci hlinijo velike prijatelje obrtnikov in raznih nslužheu-eev. Poglejmo pa v Idrijo!   Tam je dal deželui odbor poštenemu obrtniku podreti novozgrajeno klet, ki je stala do 6000 K, samo da ust reže. klerikalnima priganjačema dekanu \r-kotu in katehetu Osvraldu.   Klet ni napravi jala  uobeuemu   uiti vinarja škode, in vendar jo mora gostilničar A. Kobal podreti,ker tako boč^ strankarska    turija v- deželnem odboru pod vodstvom e. kr. dvornega svetni- I k a nI. Sukljete- Se nikdar se ni storila večja krivica,   ko v predmetnem slučaju, ko *e hoče uničiti obrtnika j iz nizkotnih   strankarskih   nagibov. I Iz toga slučaja spoznajo lahko ljub- I Ijanski  obrtniki,    kaki  prijatelji so kranjski klerikalci. In ravuo tako je I e klerikalno ljubeznijo do aslužbon- I cev, katerim se klerikalci laskajo v Ljubljani na vse pretege. v Idriji pa I rekurirajo proti malenkostnemu »vi- j sanju pla«> občinskim    uslužb- neem. I Tako vidimo klerikalno doslednost v vsi nagoti, zato p.«* razumeti človek I ne lio verjel sladkim kjerikalnim hc-Bedam, kadar a ari t i rajo z njimi pred volitvami.
- Perrz hi rad prišel v Maribor. Okrajni šolski nadzornik in učitelji- I ški pnfesor Peerz je mislil, da skau- I dali, ki jih ima na \esti, ne bodo zanj I imeli nobenih posledic.   Doinisljai si I je prav resno, da se bo zmazsl in zla- I s t i je računal na klerikalce,  da   mu I pojdejo na roko, menda ker veliko ve I o različnih duhovniki it. V koliko so I klerikalci izpolnili Peerčeva upanja [ se sedaj pac se ne ve, a počasi bo že I tudi to še prišlo na dan.   Za soda? bi Peerz s pomočjo klerikalcev rad prišel na nčiteljisče v Mariboru.   Mini- I ster Stitrghk .je menda   odločil, da mora Peerz izginiti   s   Kranjskega, I Peerz bi pa rad ostal vsa i v bližini in dela na to, da bi zamenjal   služIm  s I prof. dr. Potočnikom v Mariboru.   V I ta namen je tudi že Janeirai primeren telegram v ^Grazer Tagblattti«. Ker I pa sodimo, da se bodo štajerski Slo- j venci leno zahvalili, da bi dobili kot I vzgojitelja    učiteljskoga naraščaja človeka   takih    kvalitet,    kakor   je I Peerz, jih s tem pravočasno opnzar- | jamo na PcerČeve manevre.
-f ljudsko štetje v Litiji. Tudi pri nas se vršijo goljufije pri Ijnd- I skem štetju in sicer navedem za zdaj | en primer: Naš g. E!t»nar, trgovec v Litiji ima precej usužbenk in usluž- I bencev. Ker .je pa ta gospod nein^nr, I si misli, da je tudi njegova dolžnost, I da pomaga nemčurjem k večjemu številu. Silil je naprej g. pomočnika, ka j ter ima je boje rekel, da se pri njem j občuje v nemškem jeziku m jih je I
I tudi hotel v ifevno poio vpisati kot I Nemca. Gospoda pomočnika kot na I rodna Slovenca in oba tudi člana litij-I skega »Sokola«, sta zoper to prote-I stirala in sta zahtevala, da se mora I vpisati v stevno polo mater ni jezik in I seveda slovenski. Ker jc g. Elsnar I razvidel, da tukaj uič ne opravi, ja I skusil pri uslužbenkah, kar je tudi I dosegel. V pisal je obe uslužbenki v po-I lo kot Nemki, če prav nc zna nobena I nemško. Največja predrznost je torej j od g. EIsnarja, da si upa kaj takega I storiti. SI. c kr. okrajno gavarstvo pa I poživljamo, da naj potrebno ukrene, I da ne bodo takšni ljudje med Nem«*} I šteti, ki ne znajo nemško niti ene be-I sede in katere v to prisilijo služIwda-I jalci. Opozarjamo pa tudi g. Elsiiar-I ja, da uaj se nikar preveč ne šali z I nami, ker tukaj ni Kočevje, ampak je I Litija, in naj premisli, da on živi od I slovenskih grošev, ne pa od nemških, I kar si mogoče domi<ljuje. Prihod-I njič več!!!
-j~ Cobal centra   Habe. Kakor I znano, je vodja sooijainib demokra-1 tov v Zagorju, Cobal, tožil pred po j ratnim sodiščem v Ljubljani, delavca I Hab»*ta iz Zagorja zaradi žaljenja ča-I sti. Porotno so<iisče je Haheta oprostilo. Cobal je vložil   proti rarsodbi I porotnega sodišča ničnostno pritožbo, ki je pa bila sedaj v celem obsegu zavrnjena kot neutemeljena . I        -f Ljudsko štetje v Kočevju. Pi že se nam: Lumpa rije, ki se dtrgajajo pri liudskom Štetju v Kočevju, presegajo že vse meje. Stevni kotnisar Porubski prakticira  pri slovenskih rodbiuah z vsakovrstnimi nepošteni-nii sredstvi. Evo samo en prizor: V solo k usmiljeukara zahaja nad 100 slovenskih in uekaj hrvaških otrok, a stevui komisar je vse od prvega do sadnjega prekrstil v »deutsch'. To jc očitno sleparstvo.   Žalilxjg moramo •^e sedaj koustatirati, da hode ljudsko Štetje za Slovence v Kočevju izpadlo Se žalostueje kot pred desetimi leti. Temu so pa veliko krive, tudi naše izdajice. Si m« »nič in cela rodbina so I postali čez noč Nemci, dasiravno ne I znajo dobro nemško govoriti, ravno-I tako tudi cela vrsta drugih. Kolikor so ne bode uštel (i> Porubski, liodo oa skrbele naše izdajice, da se bodo Koče v M ji smejali.
-f- Komunike hrvaško-slovenskih poslancev v Istri. Klub hrvasko-slo-venskih istrskih poslancev je imel v ponedeljek, UJ. t. m., v občinski dvorani v Voloskem sejo, na kateri so podali slovanski istrski deželni odborniki poročilo o sedanjem političnem položaju v deželi. O seji so izdali tale komunrke: I. Odobrava se postopali je deželnih odbornikov in se jih poziva, naj vztrajajo na dosedanji svoji poti. II. Proti nezakonitemu odobrenju občinskih proračunov v nekaterih italijanskih občiuah, pri katerih je deželni odbor v sporazumu z na-mestništvom kršil določbo s> 42. dež, reda, protest u je jo z vso odločnostjo. iii. Z ostrem na izostalo rešitev proračunov za nekatere hrva£ko-s!o-\~ou-*ke občine se konštatnje samovolja italijanskih deželnih odbornikov in malomarnost e. kr. namostništva v tem pogledu. IV. Izražajoč prepričanje, ds Ho hrvnško-slovenski narod uspešno iz vo jo vsi svojo borbo, ki mu jo je usilii deželni odbor z dovoljenjem v Inde, si klub brvaško-*do venskih poslancev nridržuje pravico sporazumno z občinami storiti o stv?*ri vse potrebne primerne korake.
Jubilej nemške temeljitosti. Vč**raj, IS. t. m., jc slavil svoj šestdeseti rojstni dan znani nemški zgo-dovinopisec dr. Henrik Friedjung. Dr. Friedjnng je bil med nemškim nČenim svetom oa trlasu kot duhovit in izredno temeljit zgodovinar, in njegov umotvor Der Kampi" um die \*orherrsebaftv katerem c-.lika borbo Prn>oy in Avstrijcev za nadvlado na Nemškem, je baje mojstrsko delo prve vrste. Toda širša javnost je izvedela za dr r.riedjunga šele, ko so njegovi članki v Neue Freie Presse« izzvali hrvaške poslance, pripadajoče hrvaško-srbski koaliciji, da so vložili proti njemu tožbo radi obrekovanja, ker jim je v teh člankih očital, da m v službi srbske vlade. Dr.Fried-jung je takrat z največjo hladnokrvnostjo sprejel obvestilo, da zahtevajo hrvaški poslanci od njega zadoščenje za obdolžitve, izrečene proti njim, ter samozavestno javno razglasil, da bo z vso neizprosnostjo nastopil proti »izdajalcem domovine<- ter jih z nepobitnimi, nad vsak dvom vzvišenimi dokazi njihove krivde pobil in in stri v prah. Tako je prišlo do senzacijaualnenega procesa na Dunaju, ki se je pričel mesecu uo-vembra 1. 1909. Ko je takrat prišel dr. Friedjnng v sodno dvorano, noseč pod pazduho svoje dokumente, ki bi imeli črno na belem dokazati, da so utemeljene njegove dolžitve, je vse nemško časopisje proslavljalo dr. Friedjunga kot rešitelja domovine, poudarjalo njegovo temeljitost in nezmotljivost ter dokazovalo, da že njegovo učenja Ako ime daje jamstvo za to, da je vse, kar je izrekel proti hrvaško-srbski koaliciji, tako resnično, kakor bi bilo pribito. Toda obravnava sama je dokazala, da so bili
r
proslavljeni Friedjangovi dokumenti navadni falsifikati in »nemški učenjak svetovnega glasu«, dr. Friedjung, slavljen alasti radi svoje temeljitosti, je bil prisiljen ne samo priznati, da so njegovi dokumenti falsifikat, marveč je moral ob enem izjaviti, da ni mogel sam preiskati teh dokumentov glede njih pristnosti, ker so pisani v cirilici, cirilice pa on ne razume, a da jih je smatral za pristne zgolj zategadelj, ker jih je dobil od visoke, dobro informirane strani, o katere verodostojnosti je bil popolnoma prepričan. V takšni luči se jc pokazala takrat »temeljitost« nemškega učenjaka. Nemški listi so svoječasno proslavljali na Fried-jungu zlasti njegovo ienomenalno »Orundlichkeit«, danes, ko pišejo o njegovi oOletnici, pa popolnoma molče o njegovi temeljitosti in ga proglašajo samo za — »berzenswarmen Optimisten und mutigen, geistigen Fiihrer«!
— Ljubljanske dame imajo svoj prihodnji sestanek v svrho dobrodelne prireditve za »Domovino« v sredo, dne 18. januarja ob 5. popoldne v »Narodni kavarni«. Prosimo obi lue. udeležbe. Posebna vabila k temu sestanku se ne razpošiljajo.
— Umrla je v Ljubljani v deranovi ulici štev. 65 gospa Marija Pajsar, stara 80 let. P. v m.!
Desnico si jc poškodovala. 461eX-na mliuarjeva žena Marija F i 1 i -p i č iz Horjula je mazala pred nekaj dnevi mlinska kolesa in osi ter prišla z desnico mod zobčasta kolesa, ki so ji roko razmesarila.
Odlikovanja, Ivan J e I c n i k, lovec na posestvu Mokrice, je bil odlikovan za 401etno zvesto službovanje s častno medaljo, istotako jc bil od-Hkovan s častno medaljo za 401etno zvesto službovanje rudar L'rbau Ž a k e 1 v Idriji.
Kdo ima prav? Miha Kova-č i č, posestnik v Malenski vasi pri Mirni peči, je kupil lansko leto v jeseni v Novem mestu p^r volov za I04b kron od Janeza Kuharja iz Stojanskega vrba, kateremu je dal takoj *J0 kron are. Nato so šli pit li-koi v Ferličevo gostilno, kjer so delali tudi račuiu Da so lažje računali, je rekel Kovačič Kuharju, naj mu vrne 38 kron are, nakar bo izplačal on vso kupnino. Kuhar je vrnil 29 K are, spili so par litrov vina, Ferlič je \-zel »božji denar« in ga vrgel v ciril-metodov nabiralnik in potem so odšli. Pozneje se je Kovačič domislil, da morda ni dobil are nazaj, oziroms. da jo je pri izplačevanju kupnine pozabi! vračunati. Tirjal je Kuharja za 20 kron sam. tirjal po odvetniku in ker jih ni dobil, je tožil, toda izgubil je pravdo. Zdaj pa pravi, da bo tožil naprej, pa če zapravda vs?e posestvo. Morda se. dožene, kdo da ima prav, toda za kako ceno, to jc drugo vprašanje.
Detomor. Iz Kužlja blizu Petrine pri Fari se uam piše; Tukajšnja kaj-žarica Ana B a u e r jc vfeljub svoji pi ->0 letom zelo lahkomišljena in lahkoživa ženska. Njen mož je že mnogo ief v Ameriki ter pride le sem in tja kaj pogledat v tužno domovino. Ko je prišel pred približno trenii leti domov, je našel po večletni odsotnosti družinski prirastek, vendar je do-brovoljen mož in ni bil menda na svojo ženo prav nič bud. Ko jc zopet odhajal v Ameriko, je plačal va-škim fantom nekaj pijače in jim se rekel, naj bedijo pridno k njegovi ženi v vas, da ji vsaj dolgčas nc bo. No, fantom tega ni bilo treba reči dvakrat. Pridno so zahajali k Ani Ban»>r, dokler niso začele ženske skrivnostno stikati glave in šepetati, da bo dobil Bauer zopet nov družinski prirastek, kadar pride zopet pogledat domov. Dne 20. novembra preteklega leta se je napotil nov svetovni državljan na svet toda Ana Bauer ga ni sprejela z odprtimi rokami, temveč ga zavila v cunje, ne da bi bila pogledala, jeli otrok moškega ali ženskega spola, aJi je ziv ali mrtev, ali zdrav ali pohabljen, in ga nesla pod streho v skrinjo. Čez nekaj dni ga je d jal a v vrečo in ga pokopala v kJeti pod zelno kadjo. To je prišlo na uho orožnikom, ki so o zadevi poizvedovali in vse dognali. Ko so otroka od-kopali, so šole videli, da je bilo dete moškega spola, sicer ne popolnoma iznošeno, pa vendar za življenje godno. Ali je prišel otrok živ na svet ali mrtev, in kaj jo bil vzrok njegove smrti, to bo dognala sodna preiskava.
Slovenci v Pnljn prirede v soboto, dne 21. t- m., v veliki dvorani Narodnega doma veliko predpustno zabavo s plesom.
Zagoneten Holander. V ponedeljek popoludue je nek čedno oblečen človek prodajal pri starinarjib skoraj še nove zimske hlače za 1 K 60 vin. Kmalu nato je pa prišel nazaj z zimsko suknjo, katero jc itak hotel prodati. Ker se je pa stariuar-jem dozdevala zadeva sumljiva, ni suknje hotel nihče kupiti, nakar jo tujec odšel. Ko je bil stražnik o tem obveščen, je žel takoj za neznancem poizvedovat in ga izsledil v neki žganjariji bas ko je ponujal cenjenim
gostom suknjo za 6 K. Stražnik ga je takoj stavil k uradu, kjer je možakar izjavil, da se zove Willem van Wel-ten, da je po pok lic ti mehanik in doma iz Hardenrvka, provinca Utt-reeht na Hotandskem, ter da je suknjo kupil na Reki za 20 kron. Policija mu pa vsega tega ni verjela in ga djala pod ključ. Takoj drugi dan je priobčil naš list notico: »Čigava je suknja?« Med tem se je dognalo, do so bile suknja in hlače ukradene nekemu uradniku v VVolfovi ulici, toda van Welten je ostal tako glede suknje, kakor tudi svojega imena pri prvotni trditvi in moral je kljub preciznemu zatrjevanju k sodišču, kjer se bodo, kakor policija sama, pečali z njegovim predživljenjem. Dosedaj so dognali, da je prišel 11. t. m. iz Trsta in prenočeval v neki gostilni v Kolo dvorski ulici. Preživljal se je menda z beračevanjem, a tudi tatvine so mu dobro služile. V Ljubljani si je dal takoj naplaviti ključ iz aluminija, katerega bi bil pač porabil v svoje na*-mene. Van Welten je pa tudi sicer in-teresanten iu zelo zagoneten človek. Star, pravi da je 43 let, govori nemško v pruskem narečju, in je sploh še vprašanje, če jc Holandec. Izkazov ni imel pri sebi nobenih. Posebno značilno je njegovo tetoviranje. Kakor bi ga bil pobarval kak slikar, tako izgleda možakar po celem životu. Po obeh nogah se mu vzpenja od členka po ena kača^ na obeh rokah ima holandski grb, z raznimi podobami ozaljšan in črki G. R., na prsih pa ladjo z napisom >/Keine Rettung mehr<% kar je bilo ba.š v Ljubljani zanj usodnega pomena. Policija je mnenja, da možakar ui pravi van vVcIten, ampak kak drug, zelo navihan Ln bogsigavedi kake baze ptiček.
V znamenju alkohola^ Na Dolenjski cesti je v ueki trgovini nek zganjar zahteval žganja in ker so ga usjnžbeBei odslovili, je napravil na ulici potem tak izgred, da ga je moral stražnik aretovati. — Snoči si je bil kar na cesti postlal nek 161etni brusač. Ko ga je stražnik zbadil in spravil pokonci ter ga hote! spremiti domov, ga je brusač tako zmerjal in mu nagajal, da ga je moral odvesti mesto domov, v zapor.
Zagonetna najdba« Že pred par tedni smo poročali, da je bil najden v neki veži na Marije Terezije cesti gramofon brez plošč. Stranka je oddala najdbo policiji* kjer se pa še zenj ni nihče oglasil. Gramofon sicer ni nov, je pa le še vporabljiv in naj se lastnik zanj čiaapreje zglasi pri policijskemu uradu. kjer ga dobi nazaj.
Premoga rja. Včeraj sta dva postopača ukradla na Rimski cesti z nekega premogarskega voza vrečo premoga ter ga takoj s pečala v denar, katerega sta si potem razdelila in pognala po grlu. Po ovadbi sta bila aretovana in danes izročena sodišču.
Zasačena. Včeraj je čuvaj v Mestnem logu zasačil dva slikarska pomočnika, ki sta lovila ptiče. Vab-Ijenka, kakoi* tndi ptičnico je čuvaj konfiscira!, ptičarja pa ovadil pristojni oblasti.
Izgubila je gdč. Elizabeta Šta berjeva srebrno žepno uro z verižico. —- Šivilja g. Marija Porentova je izgubila 110 kron denarja, katerega jc imela v pismeni koverti.
narodno obramba.
Za Ciril Metodov obrambni sklad so se zavezali plačevati sledeči p. n. gg.i 867. in 86S. Dvanajst rodoljul>ov pri omizju konsumnega društva v Rojanu tplačalt 200 K) ; 869. Pazin-ski Slovenci (plačali na račun 15 kron); 870. in *71. Dunajski Slovenci.
Društveno naznanilo.
Občni zbor -»Splošnega slovenskega ženskega drnštva« se vrši v nedeljo, dne 20. t. m. v društvenih prostorih, Rintska cesta 0. Dnevni red: Pr»zdrav predsednice, poročila lajni ee, blagajnica rice in knjižničarke Slučajnosti. Volite\ odbora.
Ženskega telovadnega društva \ Ljubljani občni zbor bo duc 20. t. m. ob pol 7. zvečer v sobi Sokolsko zveze v Narodnem domu.
»Sokol 11.« v Ljubljani ima v nedeljo 22. januarja ob 9. dopoldne v gostilni br. Frana Kavčiča na Pri vozu svoj občni zbor.
Sesti plesnj   in  zabavni veter »Narodne Čitalnice v Ljubljani v se vrši v soboto, 28. t. m. v čitalaiških prostorih »Narodnega doma«. Priče tek točno ob 8. zvečer.
Triglavanska slavnost v Ljubljani. V nedeljo, 19. februarja proslavi akad.    tehu. društvo   »Triglav« h Gradca svojo 35!etnico.   Konec slav nosti bo tvoril velik ples v »Narod nem domu«, ki se bo vršil pod pokroviteljstvom naprednega ljubljanskega ženstva. Vsa prireditev in pon^bno ples ho eden najlepših v Ljubljani, vendar se bo pri vsej sijaju ost i znala izključiti   vsaka   pretiranost, zlasti glede toilcte. Tiskana vabila se raz pošljejo prieeikom februarja, osebno
le
društev v Ljubljani.
Shod   državnih   uradnikov ia
neiteljev ae vrši v nedeljo, dne* 22. januarja 1911, ob 11. dopoldne v veliki dvorani »Mestnega doma« k tem-le dnevnim redom: 1. Časovno napredovanje. 2. Preuredbo aktivitetnih do* klad po vojaškem stanari nskem tari* fu. 3. Uvrscenje Ljubljane v 1. rasred aktivitetnih doklad od 1. januarja .1911 do uveljavljanja pod točko IL zahtevanih preuredb. Tovariši! državni uradniki in učitelji, pridite vsi na shod! — Združene uradniške organizacije.
Deželna zveva gosti Iničarskih zadrug naznanja cenjenim delegatom, da se vrši občni zbor zveze v soboto, dne 21. t. m. ob 10. dopoldne v restavracijski dvorani Narodnega doma v Ljubljani in sicer radi tega, ker se je morala mala dvorana Mestnega doma. kjer je bil zbor najprvo sklican, prepustiti r vojaške naboru" ua-mene.
»Sokol« na Bledu ima fcVOJ redni občni zbor. dne 22. januarja ob popoldne v gostilni pri »Stapan«.
Bralno društvo nu Bledu priredi v nedeljo, dne 22. t. m. svoj redni občni zbor ob polu 3. popoldne v j>v**til-ni »Kaps< v Oradu. Ob 2. MOtaSM od borova seja.
»Sokol« na Javorniku ima *voj občni »Bor v nedeljo, dne 22. januar :a v gostilniških prostorih Lovno Noča *>b 2. uri popoldne. Prijatelji »Salto* Ta-- dobro dosli.
»Sokol« v Postojni ima svoj obe-mi zbor dne 28. L in. ob 8. uri zvečer v dvorani    Narotlrtega hoi!a<>.
Tamburaška - dramatično društvo >*Sovič« v Postojni jc imelo dne ti. ;. m. v hotelu Ribnik voj redni občni zbor. Novi odbor S8 je tako sestavit: Predsednik Pavel Jurca, podpredsednik in režiser Pran Vndnov. kapelnik Josip Marže j. »ajnik Jak« Smerde! bJagajnik Josip Vadnu, arhivar An drej ^Miška. Odborniki: Vinko Brus, Janko Šraj, Ljudevit Mislej, BeJtesar MacTier in   Josip  Burger. Društvo priredi v nedeljo, dne 22« i. m. ob In ft. uri /večer v dvorani »Narodne« ga hotelar v Postojni svojo običajno predpustno veselico.
m r sastave v Buna; 3. da ae jugoslovanski nmetniki ustafteke leta 1914. vseslovnnake   r sastave v
l*mgi in 4., da se vsako leto priredi po ena jugoslovanaka umetniška raaatnva. Po razstavi v Belgradu in
Sofiji pride na vrsto Cetinje. Do pri* hodnj* raistave v Belgradu je bil is* voljan aa predsednika zveae jugoslovanskih umetnikov »Lada« srbski slikar Uroš P r e d i č. Na čast jugoslovanskih umetnikov je bil v nedeljo »večer sijajen banket v hotela »Mostar«. Na sestanek je došlo sest hrvaških, dva slovanska in 12 bolgarskih umetnikov.___
lzpral MffiBGlL
J ar rev veiilni škod pred asvomeskiMi
Prasneta.
Slo ve i j s k o    d ežel uo    g* led ari tt*.
Danes z večer se poje šestič Ivalmano-▼ a opereta »Jesenski manever« (za nepar). V soboto prvič deroma K. Jeroma originalna, duhovita in jako zabavna dramatska legenda »Tujcem, najnovejša senzacija auglevko - ame-ričan^kih gledališč,   le   v Londonu
30Qkrn1 Zapored igrana. V sre.H de-liauja <*oii Krist v podobi potnika. ^Zopet za nepar K — V nedeljo popoldne pri znižanih «enah 'ern iu :p4emenita ljudska igra K. Havieia Mat? Skrb«, zvečer zadnjic v aben-uementu kot večerna preo>rava opereta »Jecnski manever« (sa pari. -Operetno osobje pripravlja za prihodnji čeden veliko in težko noviteto. Srečka Albinija »Barona Treoka% h dobe cesaric* Marije Terezije. Opereta jugoslovanskih motivov ima tudi mnogo plesov, ki se bodo izvajali po originalu. Nabavili so se novi kostumi. '•—'■ Operno osobje študira Puecini-jevo »Boheme« in Verdijevo apsro vples v maskah«, v katerih bodo gonj ovali tenorji iz Zagreba.
Razsuti po slovanskem
svetu.
— Bolgarski zrakoplov. Mlad Bclgar Ge vre nov je zgradil nov aeroplan čisto posebne vrste. T>al mu je ime »Cučuliga«. Vojno ministrstvo je po strokovnjakih dalo ogledati ta aeroplan. Sodba strokovnjakov je bila tako ugodna, da je ministrstvo nakazalo mlademu aviatiku 30.000 levov podpore. Ge vre nov je odpotoval V Belgijo, da tamkaj izpopolni svoj izum. Cez en ali dva meseca bo Ge-vrenov priredil javen vzlet s svojim aeroplanom v Sofiji.
— Hrvat proti trem turškim častnikom. Te dni je prišlo do krvavega spopada v Carigradu med nekim Hrvatom in tremi turškimi častniki. Čast u i k i so hoteli udreti v vilo barona Castellija v Rue de Boulog-ne, ker so jo smatrali za javno hiso. Dasi jih je vratar — Hrvat — opozoril, da se nahajajo pred privatno hišo, vendar so skušali priti v njo in so celo potegnili sablje. Vratar je seveda tudi potegnil sabljo in se postavil v bran pred vrata. Pričela se je krvava borba, ki se je končala s tem, da je eden izmed napadalcev, podporočnik, obležal mrtev na mestu, dočim sta druga dva častnika jiobegnila.
— Jugoslovanski umetniški kongres- Kakor smo že javili, se je v nedeljo 15. 1. m. vršil v Belgradu v hotelu »Moskvi« sestanek jugoslovanskih umetnikov. Na sestanku je bilo sklenjeno: 1. Da se v prvem četrtletju 1. 1912. priredi jugoslovanska umetniška razstava v Belgradu, a na jesen istega leta v Sofiji; 2. da se jugoslovanski nmetniki udeleže svetov-
Novo mesto, 18. jan.
Kandidat za državnozborski mandat za Dolenjsko In Belokrajino, prof. Jan- na svoji volilni agitaciji ni imel *reče. V Belokrajini .is pokopal svojega lastnega pristaša župana J ot tke ju v/. Dola na 7 dni zapora, ker jc Jonke krivično i da ml žil dregatn-skega nadnčitelja, da je le-ta rekel: > ako ko t tangi amagal, tedaj eee 7 let ne b«» nobene cerkve več as Kranjskem in da bodo spravili križ in vero iz šole. S tem slučajem se je preti kratkim pečalo novomeško okrozu.i sotlLšee.
Psa mu pa .se je skrajne *odi*ce bavilo t drugim Jarčevim ugitacij-skim »lučajem, ki ima -dedečo pred-
'/urodovino:
Dne 15. oktobra je priobčil Sio-\enski Narod med dnevnimi rentmi notico se nanašajočo na tir. DetVaii-t-esehijevu afero in njegov od ho t! iz Novega mesta. V dotični notici s»* Jarca dol/.i, kot da je on tega kl i v. Priča Budna. IrtmtrOlOt Mestne hra nilnice« je drugi dan t. j. lb\ oktobra popoldne pred Jarčevim shtklom v Novem mestu o tej notici govori! z tir. Def rancem hijeni. Priča trdi, da je dr. IK^franeesehi glede na notico dejal: -To je laž. kar »Narect pišeh Pozneje pa da mu je dr. Del'rance se hi Ur/adevuo **e povedal, da SO bili preje Nov omehčani krivi, a sedaj pa je kriv deželni odbor, oziroma tudi dr. S£*> pau«- kot referent pri deželni v!**di. Na vprašanje Budne, kdo so bili ti Xovome*čani. je dr. Daframessetu odgovorih »Le dva imam na sumu. Pa« pa jc zdajšnji /dra v st veni odbor za-me»«
Budna je ta razgovor javil .i aren iu sicer še pred shodom, katerega sta ^e udeležili obe t ranki. Omenjamo fe, da se je Budna zanimaš   za prodajo
ur. Ik f i am w i a h Iju f f i vile in je % io
svrbo najsovoril dr. Defrancesehija. Tako }K> svojem somišljeniku. Budni informirani kondidai J are je zadevo takoj pr ie*»rkom shoda porabil za se. Rekel ja, da dr. DetrfliK-eschijevea") odhoda ni on (Jare) zakrivil, i ar-več, tla >e je dr. Defranceschi o tem safu izravil, da so lega krivi ediao-le Novonveščani. ki ao proti njemu rovali. Navzoči Karel Rozman, prepričan, da tega dr. Daffsaaeeseki ni m o grel trditi, je takoj protestiral, dt» to ni re^. J are pa je na to predlaga' de-plltacijo k dr. Defrance^chiju, kar M je pa vsled že pozne ure odklonilo. Na to je Jare proti Rozmanu sakli-cal: Ce to ni res, kar sem zdaj izjavil, lahko me jutri plakatirate kot lažni-ka.' Rozman si je drugi dan Se enkrat pri dr. Defranocsehijn in Budni nantovil svojo nasprotno EiditeV. Ste« stavil se je lepak, ki ga pa novomeška tiskarna ni hotrla prev/oti. I^e y»ak je potem izsel izpod roko domačih -umetnikov«. Glavar harr*n Beck-bach je sicer dovolil nalepi j* nje. to da zahteval jr> po^'bno vlocrr*. K * je vloga predložilo fjluvarstvu, \~) je baron popihal, njeam- namestnik 0i se je izgovoril, da nn ur srne da'i dovoljenja xa nalepljen)* lepakov.
V vlofji stoji zapisano: »Taks j** mož - t>csef!«r> tassonnika Sloverisk*^ Ljudske flll ankSiii, in da je prof-^or J are na shodu govoril n#- resnico.
Jare se je vsled tega čutil na svoji časti ožaljenesm in je vložil tožbo zoper Karla Rozmana. In 1o je predzgodovina in temelj današnji obravnavi.
Razprava se vrši v veliki dvorani f. nadstropja (rivilno sodiSče). So di okrajni sodnik 1/ovičnik. Obtužen-ea zaprovarja odvetnik dr. Glol>evnik. iienavzočciTii zasebnega obtoži tel ja Jarca zastopa dr. Rozina iz pisarne dr. Siiateršiča. Dvorana je polna poslušalcev, zlasti izmed dnhovskega stanu. Priče tek točno oh 9. dopoldne. Stranki odklonita poravnavo. Vseh 10 prič se zaprieeže skupno. Nato se zaslišijo priče.
Prva priča dr. A »man, katehet na gimnaziji izpove v protislovju z verni ostalimi 9 pričami. Tzpove: Jarc je rekel, da je vzrok dr. Defran-cesehnevejra odhoda leto, ker so se mu Novomeščani zamerili.« In napram njarovom Rozmana, da je Jare dejal: Ce to ni res, - tukaj Je priča — lahko me jutri plakatirate kot lažnjika.« Pričo nato in pozneje opetovano opominjajo na nesoglasje t iz-povedbami ostalih prič. izmed katerih ni prav nobena -slišala, da bi bil Jare rabil besede:   tukaj je prite«,
da je Jarc le dajal, dn m je dr. Defranceschi tako iarasil. Zasčil no pri tej priči je tudi, da je le ona sama, ki ja te bassde slišala, dočim se ne vs prav nič spominjati, da je Jare predlagal deputacijo k dr. Defrance-sonija, kar so vas drage priče potrdile. Kot droga priča ae zasliši notarski kandidat Viktor Poanik. Ta izpove: Jare je rekel, da se govori, da sta dr žoln i odbor in Jarc kriva, da gre dr. Defrancesoki stran. To pa ni res, ker sem jas zvedel, da gre dr. Defranceschi le Jaradi Novsinescaaov stran« Napram ugovoru Rozmana priča izpove bistveno 3S*o kot prej-
Nalo se zaeliai j^rušt dr. Kibert. Njemu je bilo očividno jako težko izpovedati vse kar je vedel. Bil je takrat predsednik Jarčev emu shodu.
Prost dr. E 1 b e r t izpove: Jarc jc rekel, da so Nov umeščeni aami v ftrvi vrsti krivi, de irre dr. Detrance-schi stran. Ko »va šla z Jarcom domov, sem ga vprašal, kdo mu je to povedal. Jam je odgovoril, da mu je to povedal Budna, temu pa je dr. De-francesrhi sam pravil.Priča jeslišala tat je Jarc govoril o deputaciji. Šele ko Rozman skuša od priče kaj na tančnejega izvedeti, priča pripoveduje: »Ze ko so začeli delati bolnicx,, se je ja »javilo neko gibanje proti dr. Dcfrancesehiju in sicijr od strani nepoklicanih ljudi, ki xa bolnico niso prav nič etorili. To gibanje se je nenio v Ljubljano. Prišla .sla k njemu Jarc in dr. 1*auipe ter skušala zadevo ureiiiti. Na vprašanja Rozmana, ali se jc dr. Defran<*eschi kdaj i/.razi I proti Novomeščanoni, priča odgovori: ><>n je rekel, d« bo vsled tega gil>aiija proti njemu kar fM \ rg-^l proč, pa bo šel,« ni pa tudi rekel, da gre »edino le radi Novome. Šeauov siren«. Napram dr. Rozini pravi priča: »Mrevnlki v LjnMjaid so dejali, da bo dr. Defrsneesehi vse požrl.«
Za dr. KPiertom Si zaeliša prka B u d u a , kot glavni psiaSl>attelj te laztirave. Njegovo izpoved smo .e omenili agOtaj v predzgodovini fce afere.
NasUnlnja priča kauouik 7j ' o -* a r ne izpove ničesar posebnega.
Istotako tudi tiskar Urban Hro-vat, ki izjavi, da je on »larca tako razumel, kot da je rekel. »nek oliko 39 tudi Novomesčani vzrok, da dr. Defranceschi odide.«
Priča H 1 a d n i k je darca MOpet iako razumel, da gre dr. Defrauce-.nrhi nc le r«ll deželnega o»il>ora, temvK: lisli radi Novon»csčaiK»v >?rau.
V s« na pri ca j« lekarnar Eerg-m a u. Na vprašanje sodnika, ali izlive slovensko ali nemško, priči odgovori, da mu je vseeno Odloči! se je za slovensko izpove<l. Priča izrecno izpove: Jarc je dejal1, »ediao-le Nov«*-meščani so vzrok, da gre dr. Defranceschi i« Novega mesta.« Priča tuJi napram trditvi pove priči katehetu dr. Ažmanu izrecno izpove, da ^e ni govorilo, komu da bi bil dr. Defranceschi se izjavil v smislu izpovedi^ prve priče. — Istovetno izpove tud* priča Krajaar. Ob no4u 12. odmor, ker je bila jrlavna priča dr. Defran-esenki fals(>ten. Razprava >e itialo predpoldne nadaljuje.
Zaeliši se dr. D e f 1 a n e e o e h i. Njegova izpoved je najbolj važna. Iz-prva pripoveduje, da je prišel Budna k njemu v neki privatni zadevi (pozneje je povedal, da je Budna posredoval prodajo njegove vile). Na vprašanje Budne, zakaj grem proč, sem mu kot vzrok pokazal dva odloka, rekoč: »Tule je!« Deželni odbor in deželna vlada zahtevata, da moram restgnirati na eno mesto primanja ter da bodi v vsaki bolnici po en pri mari j in en sekundarij. Sicer pa je prišlo v Ljubljano od tu, ker so ne-kateri govorili, da hočem jaz vse požreti. Zato je najbrže tam začel ilr. Zupane mene drezati in sekirati. Poklicani faktorji zame pa so v Novem mestu. Ko je dr. Strašek prišel semkaj, sva mu jaz in dr. Vavpotič prepustila mesto v bolniški blagajni. Pa to nekaterim nepoklicanim še ni bilo dovolj, hoteli so mu pridobiti rc mesto primarija. To govoričenje je morda zašlo v I4nl>lJ*no dopoklica-nih faktorjev, ki so zahtevali, naj ostanem pri mari j le v eni bolnici. Jaz pa tega nisem hotel in sem rajše re-signiral na obe mesti. V tem smislu sem se izrazil napram g. Budni, ni* kakor pa ne, da so Novomesčani vzrok mojega odhoda. Deželna vlada je najprvo zahtevale, da se odločim za en primarijat, potem šele deželni odbor, ki z mojim predlogom, da obranim oba primarijata, ni bil zadovoljen. Priča nadalje pripoveduje, kako je drugi dan po Jarčevem shodu z Rozmanom ugotovi! pri Budni, kaj je priča napram Budni izpovedal.
Nato sledi konfrotacija obeh glavnih prič: Budna in dr. De fra n-cesehija, Budna vstraja, da je dr. D. se izjavil: »Vidite, taki so Novome-ščani!« Rozman je Budni očital, zakaj Budna stvari ni takoj pri shodu pojasnil. Budna mu je odgovoril, da ni mislil, da bo stvar tako» dalekosežna«. Budna zanika, da bi bil to Izjavil
Dr. Rozina noče od dr. De~ fiTOcascnija vedeti, kako je z zadevo glede stanovanja v bolnici. Dr. De-franeesehi opetovano izpove, da mu na tako vprašanje ne odgovarja, ker je to zadeva poznejšega datuinaeTudi da je že takrat hišo prodajal, je stvar, ki nikomur nič mar ne gre. Oba zagovornika predlagata preložitev obravnave v svrbo nadaljnih zaslišanj, dr. Rozina med drugim tudi predložitev aktov deželnega odbora. Sodnik oba predlog« odkloni, ker je stvar dovolj pojasnjena.
Nato sledita govora obeh zastopnikov. Dr. Rozina polaga posebno važnost na inkriminirane besede: »Taka je mos-beeeda zastopnika Slov. LJ*d. Stranke.« Rozman sam izjavi, da je bil Jarc tu kot poslanec in politik, ne pa privatna oseba, da je bil shod volilni boj, vsled tega je bil on opravičen napram Jarčevi neresnični trditvi zaetopati korist i meščanske stranke. Dr. Globočnik opozarja, da se je njegovemu klijentu posrečilo doprinesti dokaz resnice.
Razsodba. - Rozman oproščen. Ob pol 1. popoldne razglasi sodnik razsodbo, vsled katere se obtožene«' Rozman oprosti vsake krivde in kazni, ker ae mu je posrečilo doprinesti dokaz resnice. Kot glavni razlog sodnik navaja izjx>vedbe prič Bergmam* in Krajgarja, ki sta izrecno izpovedala, da je Jarc rabil besede: »edino le Novomesčani so krivi, da gre dr. Defranceschi stran.« Teh besed pa ui rabil ne dr. Defranceschi napram Budni, niti ta napram Jarcu. Oprostilna razsodba je tedaj opravičena.
Jare piača otroške obravnave. Dr. Rozina prijavi vzklic.
Rczne stvori.
:: Dober odgovor. V nekem ameriškem listu je objavil John VVill sledeči oglas. -Svarim vsakega, da ne da moji ž>ni Mary ničesar na upanje. — John VVill.« Druga številka istega lista pa je prinesla kot odgovor sledeče: Nisem vedelo, da ima moj mož John kje kaj kredita, kakor v lieznieah in pivnicah, tam pa gra jaz ne iščem. Mary WiD.
* Nemški podmorski čoln »U 3«.
Iz podmorskega čolna U o~, ki se je potopil v pristanišču v Kielu, so resili 27 mož skozi cevi za izstreljava-nje torped. Trije pa, ki so bili v stolpu, so izgubili svoje življenje, ti so: poveljnik kapitan Fischer, rx>ročnik Kalbe iu j>omorscak Rieper. Prebili so sicer kupolo stolpa, vendar pa je prišla pomoč prepozno, vsi trije so se bili že zadušili.
* Mati in hči. Mala Kezika si je zaželela novo punčko, dasiravno jje bila ona, ki jo je dobila za Mik lav,a se jKipolnoma dobra. -Kupi ini, au-niit-a, novo punčko!« je zaprosila mater. -Kaj še,« ji je odgovorila mali, »saj jc tvoja punčka še skoro nova' — »To nič ne stori.je bil točen o.I-govor Beaikr,Tienj sem tudi jaz še -koro nova. in vendar si kupila novega otroka.«
* Vagriedni oireei. >-Za vra^ra, nikdar ni gumba na srajci, kadar jo oblečem!« Tako se je ujezil soprog nad svojo ženo, ki je udobno slonela s cigareto v ustih na d i van u in čitala roman. »Ali je to tako hudo?« ca je vprašala ona. »Saj si vendar odrasel in preudaren človek, in se vendar razburjaš zaradi malenkosti, če manjka par gumbov. Poglej otroke, vse srajco so raztrgane in gumbov sploh nimajo, pa se ne pritožujejo!
* Še nekaj m zrakoplov n »H Hib brand«. Predvčerajšnjem so začeli g delom pri ponesrečenem zrakoplovu »Hildebrand«. Oh 2. popoldne so ?ri-šli do mi tvega dr. Pohra. Pri njem so našli uro, ki se je ustavila ob S. uri. Ker se je zrakoplov dvignil ob 6., je jasno, da sta se zrakoplovca nesreči|a že čez dve uri. Drugega mrliča niso dobili, ker je padel delavcem, ko so #a hoteli dvigniti, iz rok in izginil v jezeru.
Telefonska in brzojavna toroilla.
Nova »Slovanska enota14.
Dunaj, 19. januarja. Vsled včerajšnjega sklepa enotnega češkega kluba so se danes začela pogajanja med udeleženimi slovanskimi strankami t. j. med Čehi in Jugoslovani radi reorganizacije „Slovanske enote" na podlagi predloženega statuta, ki je tak kakršen je bil statut pred Božičem in katerega so Čehi pripravljeni sprejeti. Danes popoldan se vrši tozadevna seja in jc upati, da se to vprašanje v najkrajšem času najbrže ugodno reši. Razpoloženje med Jugoslovani, zlasti pa med „Zvezo južnih Slovena" je jako ugodno za to reorganizacijo, v klerikalnem „Slovenskem klubu" pa so sedaj mnenja še deljena. Na eni strani zavzema dr. Krek z vso strastjo nasprotno stališče, vendar pa ni še iz-gubijeno vse upanje, da sreča klerikalce zdrava pamet.
Bančno vprašanje. Dunaj 19. januarja. V odseku bančno predlogo je govori danes poslanec Ivramar in izjavil, da zahtevajo avstrijski Slovani, da se tudi nje upošteva pri avstro-ogrski banki. Popoldan govori bivši finančni minister Bilinski. Odseki.
Dunaj 19. januarja. Danes vsled pravoslavnega praznika sv. treh kraljev poslanska zbornica nima seje, pač pa zborujejo posamezni parlamentarni odseki, tako predvsem bančni odsek in subkomite odseka za socijalno zavarovanje.
Namestnik grof Thun. Dunaj 19. januarja. Danes je sprejel cesar v posebni avdijenci grota Thuna, ki je položil v roke cesarja prisego kot namestnik.
Duhovščina se punta.
Dunaj 19. januarja. Nadškof Nagi je razposlal kakor znano te dni okrožnico v kateri se zahteva, da si morajo dobiti vsa klerikalna društva naknadno dovoljenje škofijskega ordinarijata. Med duhovšftno samo pa je nastal proti tej okrožnici hud odpor in povsod se sklicujejo shodi, ki sprejemajo ostre resolucije proti tej okrožnici.
Enotni češki klub. 7
Dunaj 19. januarja. Danes ob 4.
popoldne ima »Enotni češki klub" sejo, na kateri se bo sklepalo o stališču, ki n a j ga klub zavzema v parlaraetu.
Profesor 1. Apih umrl.
Celovec 19. januarja. Tu je danes
nagioma umrl vpokojeni prof. I. Apih, pisatelj znane knjige .Slovenci in leto 1848".
Ogrski parlament. Budimpešta 19. januarja. V včerajšnji burni seji parlamenta so se dogajali burni renkotri, ki bodo imeli za posledico najbrže več dvobojev, kateri se deloma že dogovarjajo. Klerikaler Zborav je zabrusil trgovinskemu ministru v obraz psovko „kmetavzar*. Član vladne stranke Pal je razžalil Justovca Suimegyja vsled česar je ta pozval danes poslanca Pala na dvoboj
Stavka v Belgiji. Bruselj 19. januarja. Pred dnevi so bili sklenili belgijski rudarji, odstopiti od stavke. Ker pa nekatere niso hotele izpolniti vseh obljub, posebno glede maksimalnega delavnega časa, se je začelo živahno gibanje med delavci, da se štrajk obnovi.
Briandu čestitajo. Pariz 19. januarja. Ministrski predsednik Briand dobiva povodom izida na njega naperjenega atentata od vseh evropskih vladarjev in poslanikov brzojavke, v katerih se mu izrekajo simpatije. Ranjenemu Mirmanu se jc zdravsteno stanje že mnogo zboljšalo
Sabotaga na Francoskem.
Pariz 19. januarja. Na nekaterih francoskih bojnih ladjah se je pojavite sabotaga. Pri raznih telegrafih so porezali mornarji žice, pokvarili aparat^ in električne stroje.
Atentat na italijanskega poslanca
Rim. 19. januarja. V Castella-mare adriatico je neznan človek izvrši1 atentat z revolverjem na poslanca Cbiaraviglio ter ga lahko ranil.
Na Portugalskem.
Barcelona, 19. januarja 1911 Včeraj i 11 danes so začeli stavkati skorc vsi delavci pri vodnih napravah, zlasti pa pri vodovodih. Tem stavkujočim delavcem so se pridružili tudi se delavci iz mnogih tovaren. Položaj j* skrajno opasen. Za monarhijo na Portugalskem.
London 19. januarja. Iz Neapol* prihajajo vesti, da sc namerava napo titi vojvoda Oporto te dni na Angleško, da skupaj z odstavljenim kraljerr Manuelom napravi načrt za novo ak rijo, kako bi se uvedla na Portugal skem zopet monarhija.
Zarota na Japonskem.
Tokio 19. januarja. V procesi proti veleizdajnikom, ki so nameraval lansko leto umoriti japonskega cesarja in ministre, se je izrekla včeraj sodba 24 zarotnikov je bilo obsojenih m smrt.
Prevrat v državi Paragvaj Buenos Aires, 19. januarja. Vojn poveljnik v Paragvaju je šiloma odstavi predsednika in podpredsednika Para gvajske države in proglasil sameg* sebe za predsednika.
cospodorstvo.
— Ljubljanska kreditna bank< v Ljubljani. Kakor sc nam poroča sklenil je upravni svet zvišati tekon tega leta delniško glavnico na 7—l milijonov kron. Vzroki tega zvišanji so vedno naraščajoči promet banke stalno naraščanje vlog (glasom pravi je dovoljeno sprejemati vloge na knii žice le do dvakratnega zneska delniški glavnice) in končno, da se zadost željam onih gg. subskribentov, ki pr zadnji emisiji niso mogli dobiti novi! delnic. Kakor je splošno znano, imeU je ta izdaja nepričakovan uspeh, ke se je podpisalo namesto zloženih 500C skoraj 6000 komadov.
Književnost.
•»Slovenska Matic«««
Dr. Bogumil Vo&ojak; Uttava in oprava ilirskih dežel. Zgodovino
jiirske dobe še   vedno   nimamo. V Mittbeilungren des historischen Ve-reins fur Krain<; so Dircitz, Costa m Hicinger zbrali precej gradiva, Di-niitz je v svoji zgodovini Kranjske dežele podal nekam skromen in nekoliko pristranski obris tiste dobe, iu različni slovenski listi so priobčili v več jeni ali manjšem obeegii sestavljene slike tiste dobe, zlasti političnih in kulturnih dogodkov,   ali celotne -istematične zgodovine še vedno nismo učakali. Niti vse gradivo ni obelodanjeno. V Parizu je marsikaj dohiti, cesar se Dimitz ni vedel, in na Dunaju je dr. Walter Schmld zash-dil celo vrsto ilirske dobe tikajoči h se listin, ki jih menda se nihče ni pogledal. Se mnogo   mani pozornosti, kakor političnim in kulturnim razmeram v ilirski dobi bo naši zgodovinarji r>osvečaIi pravnim razmeram, dasi so te toliko interesiintnejše, ker tvori ilir>ka doba presledek v pravnem razvoju Slovencev. Naš narod je :-il ves čns, za kateri   imamo doku-nente o njegovem javnem in zasebnem življenju ne le v   državni nego udi v pravni in upravni odvisnosti od Nemcev, ki na> do 1. IS48. sploh niso priznavali kot narodno individualnost, nego le kot skupino ljudi, živečih t\h nemškemu gospodarstvu podvrženih tleh.   Naravno je torej, na do L 1S48. sploh nismo bili narod -go samo podaniki in naravno je, rja smo v pravnem in upravnem ozira vedno živeli tisto življenje, kakor prebivalci nemških dežela. Razloček je samo ta, da bo v nemških deželah pravne običaje prebivalstva   u pošto -ali v večji meri. kakor pri nas. Jurist, ki je študiral »Deutsche Baicbs« i:nd ReontsgoscJiiclite« se je obenem naučil tudi zgodovino ustave in upra-e v slovenskih deželah. Izvzeta je le :r^ka doba. Takrat nismo bili pod nemškim, marveč pod francoskim gospodstvom. Francozi se niso zadovo-jili s tem, da so ua>e dežele okupira I i in jih kot. nekako mejno grofijo poli-- čuo utelesili francoskemu ozemlju, marveč so vse javne razmere v ilirskih deželah poskusili urediti po svo-3in \^oru, po načelih, ki so bila uveljavljena na   Franeoskem. Popolno ? ved bo tega načrta, popolno oživo-tvorenje teh načel se ni posrečilo, ker so bili Francozi že po štiriletnem vla-rlanju primorani zapustiti nase deže-ki so potem zopet prišle pod avstrijsko gospodstvo, ki jc zopet uvedlo avstrijski ustavne in upravne razmere.   Ta energični poskus Francozov, uveljaviti francosko javno pravo v Iliriji je predmet pričujoči studiji dr. Vošnjaka. Prvi rie! te knjigo aam podaja sliko zgodovinskih, filo-?kib in državnopravnih temeljev Napoleonovega nstavnesra in uprav« *ra sistema, Tu je pojasnjeno, kako propade? na Francoskem fevdalni stem, in kako so ideje, i/ katerih js stala velika revolucija, dale javne-. i pravu na Francoskem nove teme-r :n katere teh idej so ostale v večji manji veljavi, ko je Napoleon do-oblast v roke. Zaključek tega dela DŠnjakove knjige popisuje, kako in kaki meri je   Napoleonov sistem l veljavo v Italiji in naNemskem, Španskem in na Nizozemskem ter Rusiji. Ce je ta prvi del Vošnjakovc knjige bolj rekapitulacija znanstvenih rezultatov različnih pravnikov in zgodovinarjev, a jako   precizna in kritična rekapitulacija, je pa drugi del popolnoma samostojno   delo, za. katero je bilo treba temeljitih studii zgodovinskega, pravnog* in pravno-sgrndovinskega značaja. Dr. Vošnjak je uporabil jako znatno literaturo in raniogo gradiva, ki leži še neobeloda-raznih arhivih v Parizu, v njlann, na Dunaju  in \ Ljubljani, mel je torej na razpolago gradivo, o katerem se n. pr. Duntrzu se sanjalo ni. Na porllagi in z uporabo tega gm-iiva je dr. Vošnjak sestavil svojo sil-cepciji javnega prava franco-tra cesarstva v   ilirskih deželah. Razdelil je materijo na štiri skupine.
prvi   popisuje administrativno uredbo, politično, občinsko in justič-□o; v drugi je obrazložena vojaška ganisaeija; tretja skupina obsega finančno in gospodarsko politiko, če-! ta pa šolstvo in verstvo. Delo za-ijučuje kritično premo irenje držav-'jetra značaja prvega francoskega ce-^irstva in Napoeonove državne filo-fije. Vnšnjakova studija je zname-iito vseskoz znanstveno delo, ki je toliko večjega pomena, ker reeeocija rniicoskega javnega prava v ilirskih dah doslej sploh še ni bila nikdar Predmet znanstvenega laziskovanja.
K.
*
— Hrvatska put jasi od Vjeko-"lava K 1 a i č a. V založbi knjigarno L Hartmano (Stjepan Kugli) v Zagreba je prav kar izšel peti zvezek
mest, bojišč, podpisov itd.). Broširana velja 8 K, vezana 10 K.   Ta peti zvezek Klaičevega dela je najzanimivejši izmed vseh, kar jih je doklej izšlo in sicer zaradi tega, ker popisuje zgodbe in nezgode hrvaškega naroda in kraljestva v šestnajstem stoletju za časa prvih   treh Habsburžanov: Ferdinanda I., Maksimilijana in Rn-dolfa. Tu se vidi   borba hrvaškega, naroda za svoj obstanek, ona krvava in neprestana borba ostankov hrvaškega kraljestva s Turki, ki je hrvaški deželi pridobila častni pridevek »predzidje.   kristijanstva^.     V lein zvezku je torej popisana herojska ali junaška doba hrvaškega naroda, ki ho vsakega Slovenca toliko bolj zan* mala, ker so se takrat slovenske čete hrabro borile ob strani Hrvatov in imajo na vseh izvojevanih uspehih svoj veliki delež, kar je tudi v Klai-čoveni delu popisano.   Sreča je bila, da so o tem usodepolnem stoletju, ko je Šlo za dalnji obstanek HrvaŠke, zavzemali bansko mesto požrtvovalni in plemeniti možje, ki so bistveno pomagali, da se je Hrvaška kraj vs^ bede srečno ohranila. Oprav sijajni dokazi so Ivan Karlović (1527—15311, knez Nikola  Zrinski   Sigetski (1?>43 do 1556K grof Peter Erdedi (1557 do 1567), ban in škof Juraj Draskovio (1567—1575), knez Franjo   Fra ukopan Slemjski (1567—1572), grof Tomo Erdedi (15h4- 15D5) i a naposled barou Ivan Draskovič (1596—1607 t. Pisatelj je sicer nepristransko :\\[ ć največjo Ljubeznijo in simpatijo popisa]   bane i z rodovine Erdedov in Draškovičev, da epoana hrvaški narod, koliko pomenjata ta dva roda v njegovi preteklosti in da SS potomci teh rodov vzamejo svoje prednike za izgled.
— l'puta u vinogradarstvo. To
delo je spiraj hrvaški go>o«>darski 12-
vestitelj Pavel Cesar. Knjiga je v najkrajšem času doživela ze četrto izdajo, kar je pač najlepši dokaz, da je delo isvrstnoi in najboljše priznanj pisatelju. Knjiga je sestavljaš* po vprašanjih in odgovorih in daje vsa potrebna poiasnila. Četrto izdanje velja samo 2 K. s poŠto S K 20 \. I ;sla ie v založbi knjigoti*znice L. Ha rt mana (S. Kugli) v Z t^rebu.
Vse tu naznanjene knjisre *a* hiv;n\» v »Narodni knjisrarnia v Ljubljani, Prešernova ulica št. 7«
Darila.
Podporno   društvo za slovenske i i>okošolce na Dunaju^ jo prejelo od začetka    decembra  do   IU. januarja sledeče darove:   200 kron: Posavcev na Dunaju: 100 kron: »Klub naprednih slovenskih akademikov« v Celju; 50 kron: sodni svetnik L Nabornik; po 40 kron: mestno županstvo Idrija in   sekcij^ki   svetnik dr. I. Žolger; 30 kron: županstvo Litija; po 20 K: min. svetnik dr. J. Bahnik, predsednik  A nt. Delles, vladni svetnik Anton Olohočnik pL 8orodoi!»ki, sekcij-ski   načelnik   Vladimir Olohočnik ^   ndolski.    Anton   Hrast. Ivan Knez,    dr. Otinar    Kra.jee. župnik Pr. Kušar, Neimenovan, dr. i. Ora-žen, Marija Seidl, polkovnik A. Su->ič, notar L. Svetec, dr. Drag. Treo, nr. H. Turna in Al. Vodnik; po 10 K: Bajko A. ros,   dr. A lok Kinder Fatur. svetnik Vek- Furlan, Minka Hrašo-vec, vladni svetnik Ivan Uc, Lci »old Jonko, dr. Fr. Jurtela, K Kjjcz. uo-tar J. Kogej, prof. dr. F. Ko>, »ro-fesor dr. V. Kušar, dr. St. Lap me, Iv. Man koč. deželni šolski nadzornik Fr. Mafejčic,   df»s.   Mejač, sodnik \. Mladič, ces. svetnik Ivan Mu mik, eksc. dr. M. Kapotnik, prof. A. Pe-terlin profesor M. Pleteršnik, dr. Fr. Ks. Poček,   dr. A. Povšič, Josipina Pupr^>, ravnatelj A. Beich, dr. Izo Re,ja^   podpolkovnik    I. baron Ro-scher-Ratb,    dr. Jan. Semec, sodni svetnik Joti .I»<»tuer, dr. Gv. Srebro, Jos. Stritar, Iv. Sepie, Ivan vSkarja, dr. V. Štempihar,   dr. A. SvigeU-A. Trevn, dr. P. Turner, dr. T. Ver-čon, dr. J. Wilfan iu Fr. ŽužWk; po 8 kron: dvorni svetnik Fr. Kolčne in dr. K. Paeuer; 7 krou; min. |>odtaj. or. M. Skerljl pu 8 kron: p. blag. Fr. Ferlau, prof. PV. Gas)»arin, dr. K. Janežič, prof. R. Perušck, dr. R. Pi paš, Jak. Volk in dr. Fr. Žižek; po 5 kron: dr. I. Benkovič, dr. A. Brou-čič, dr. A. Brumen, Fr. Cerar, Ivan Gričar, Fr. Hmelak, dr. Fr. Horvat, dr. Juro Hrašovec, Hranilnica in po-sojilnica v Izlakah, dr. Andrej Ko-renčan, dr. Al. Kraigher, Iv. Kranje, profesor   L. Lavtar, ravnatelj Ivan Liesskounig, I. & A. Majdič, Iv. Mejač, L. Mikuscb, M. Pahcrnik, župnik A. Podhostnik, Iv. Pušar, ravnatelj H. Schreiner. K. Schweiger, dr. Jos. Sernee, sodni svetnik Jos. Sitter, Ot-mar Skale, A. Šarabon, Juri Šenk, Al. 6trekelj,   profesor Al. Tavčar, Gust. Vidic,   ravnatelj   I. Vidmar, ravnatelj I. Vončina, dr. Jos. Vošnjak, Al. Zajec, Norbert Zanier iu dekan Jos. Zupan; po 4 krone: dr. Fr. Detela,   notar Al. Hudoveruik, Štefan Klup, dr. Fr. Perne, Lavoslav Schwcntner, Fr. Stupica in dr. Ja-trideset pol (464 strani teksta in 12   kob Toplak; po 3 krone: mestni nad->^rani prilog) in je okrašena s   160   župnik H. Angerer Fr. Nemec, pro~ likami (portreti,   poročil,   pečatov,   iesor Jož. Reisner in Fr. 2agar; po
ki
yelikega dela    Poviest Hi^rata< io je soisal v senči liški profesor Vje-Koalav Klaič. Knjiga obsega polnih
2 krami«  Fr. Abnlner,   Mar. Bayr,
V. Eugelman, Iv. EngeUberger, Kmečka posojilnica   in hranilnica
^v. Križ, žup. A. Kolar, V. Kopitar, Jos. Medica, dr. Jos. Pavlin, Rudolf Pevec, M. Schuster, Mat. Sebenikar, dr. Pr. Vončina in Miha Žinavc. — Skupaj 1483 kron. — Darove sprejema blagajnik Ivan Luzar, nadrevi-dent južne železnice v pokoju, Dunaj III., Reisnerstr. 27.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasio Pustoslemšek.__
Umrli so v Ljubljani:
Dne 16. prosinca: Ivana Borsi-nar, delavčeva žena, 65 let, Radecke-ga cesta 11.
Dne 17. prosinca: Ana StrSUfiRi bivša delavka, 96 let, Radeckega cesta 11.
Dne 17. prosinca: Hermina Giuu-lini, zasebnica, 62 let, Mestni trg 24. — Gustav Rosina, sm odvetniškega kandidata, 6 dni, Vrhovčeva ulica 14. V deželni bolnici:
Dne 15. prosinca: Mihael Žerov nik, piskrovezee, 66 leU
Mnenje   gospoda   dr. Karla Pollat-scheka
Schiniedebcrg.
Gospod J. Herravallo,
Trst.
Naznanjam Vaia, da oeio dosegel m Vašim SerravaBevnn kina-vi-noiĐ i železom izvrstne uspehe in sicer tudi v slučajih, kjer so mi drugi krvnotvomi pomoČki odrekli.
^hiniedeberg, 7.  oktobra 1909.
Ur. Pollatsehck.
l
elnlCne Kapljice. Itkaniaiia t. Braflj. m MUtUi aaljltt imenovano, i Mariiatetisko Materin aotjo kotvantvenc znatnlco
m> Odjbcljsr it '.a1 otgti iH let prtli-
ti'.-i-» r^đke vrste, gureflcl, tdesoeaiu .dg-irjo.   .fluačHtiu  NriedBasi, tvoriui
tisHnc it4. Varaju k esdku ^Ubcdb m: peuartđ* in pat\Dtb ttx pajtlt bj poleg >toie^u
TKibrr« »o po S a. MMs
l a^poajlja Iptarn «r C. Brađv, Dud»j 1 ,
K 5.—, 0 ci*vjcat«5 tfteklcaico i» K 4*60
7    I »
I E 0
T    0 T
najboljša ura sedanjosti:
zlata, srebrna, tala. nikeUoasto !a Jekleno se tiob! samo pri
H. SUTT11ER
Uubljsna, Mestni tr$.
Laitna lovaraa
v Švici.
I K 0
T I T I K 0
T    O T
MeteoroloSlčno poročilo.
Ivijs r3^ wwjeni jen*..
Sretoji tfab 736*0 naj
c3 3	Čas opaio-?aoja	Stanje ovome tr a ? »o m	t e £^	Vetrovi	Nebo
18	2. pop.	745 2	-2 8	si. jug	jasno
»	9. zv.	7 44 0	- 72	si. jzah.	•
19.	7. zj. j	742 7	—94	si. szah.	megleno
Srednja včerajšnja temperatura —4r5* norm. — 2A\ Padavine v 24 urah 00 mm
javna zahvala.
Podpisanega veže prijetna dolžnost, da tem potom javno zahvali preblago rodnega gospoda dr. Jenka, zdravnika  W  AJdOVSČinl,  ker  ga je s
svojo izredno zdravniško prakso zdravil; izvršil v tržaškem senatoriju v v družbi primarija dr. Escberja in še enega zdravn'ka težko in nevarno operacijo, ter mu tako podaljšal življenje. t»og mu plačaj. j=o
Etonaftlfet naftOttD oa Dali
Bivša odgojiteljica in učiteljica vzame nekaj f ospsdicen ali otekli«
ter pod strogo nadzorstvo. Konverzacija na domu se vrSi menjaje v slovenskem, nem. laSketn in fran. jeziku. Cene primerne. Stanovanje zdravo in mirno. Vpraša se na H*fw«lMv1 OMti
M, 2t9*L madstr^ ^
Lep lokal
za trgovino ue odda s 1. svečanom zraven trgovine Janko Cesoika, m% Lingarjeve nlice v Ljubljani. /. Natanćn« je se poizve tam. 170
Izurjen
trsovski sotrudnlh
špeceribt in železninsr, vojaščine prost, bi rad premen jal mesto.   —  Pr V*m1 bi lahko tudi dobro idoeo trgovino. Pcnudbe pod ..Podjeten it 100"
na upravništvo »S<ov. Naroda«. 257
wi prodajalka
za trgovino mešanega biaga na deželi
MT se išče. TnWt
Kje, pove upravn. »Slovenskega Naroda.« Nastop takoj* 249
Sprejme ae
učenec
vešč slovenskega in nemškega jezika, v starosti od 15—16 let. za lotogral-sko obrt pri Ivanu Hschierju, fotografu na Vrhniki.____250
Uinlianstti Zven
kompletih letniki 1902, 1903, 1904, 1905, 1906, 1907 1908. 1909 in 1910 nevezani, popolnoma novi in neprerezani sc dobivajo
po izredno znižani ceni
vsak letnik po 4 krone.
Izdajateljstvo in založništvo »Ljubljanskega Zvona4*.
Vabilo.
Občni zbor
i.
•   it« •
bo
J3/
v torek. 31. januarja t.!. ob 8. uri mm
v hotelu „Union"
s staiutaričriim sporedom.
AWo bi bii občni zbor zaradi nezadostnega števila navzočih članov nesklepčen, čakalo se bode pol ure po določenem času. — Po prrteku tega Časa so navzoči neglede na njih število opravičeni z navadno polovično večino sklepati o vsaki točki dnevnega reda.
Predlogi, katere so člani 14 dni pred občnem zborom pismeoo izročili odboru, se stavijo na dnevni red.
Posestniki, pridite v obilnem števila na občni zbor! Le s skupnim delovanjem si moremo olajšati svoje veliko davčno breme.
Odbor.
v večji tovarni. Biti mora kristjan, 24 do 28 let star, neoženjen in popolnoma vešč
nemškega in slo« venskega jezika! splošno in trgovsko izobražen.
Natančne ponudbe pod nJL B. Ur. 1911" na Haasenstoin * Vegler, Dunaj I.
Gospodična, ki je dovršila trg. tečaj že!* vstopiti v službo kot
knjigovodkinja
v kako trgovino ali kot strojepisalka v kako pisarno. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«.        j so
Iz proste roke se proda
•V IIIVV M •
165
IJIJK, DIH
in vse gospodarsko orodje.
Cena po dogovoru    Več se uve pri
lastniku posestva Peter aterku v Paki št 2, pošta Stari trg pri Kočevju,
Češke brikete
in kosovni premog, najboljše in najcenejše kurivo za peči, podknrilna drva nepotrebna, (navodilo za-toni) priporoča po najnižji ceni „ueško Skladišče premoga," Nova nJL 3. v Ljubljani,
4292
teli Službe v špecerijski ali mešani trgov Qt   v   mestu   ali   na  deželi. —
Ponudb* pod »Trgovski pomočnik
Št. 100" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 197
z 2 sobama  eTent,  tudi   s 3 manjšimi sobami in pritikJinami 160
iffe mm straaka lm otrok n mm seliiui iok.
Ponudbe pod „Mirna stranka" na
upravništvo »Slovenskega Naroda«.
Velik prostoren 247
lokal
na prometnem mestu v Ljubljani
seodda zapisarne ali trgovino vnam
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
prcu* »jtolja znam sfcln p mi. m.nt\    K l 51
Carte i\ tarts blanoif. . . . 1 225 M sBamaote Torino, spedaliteta . R T-Mmb fodin, primorska mmm K V-
Gennaro Ossoinackf Gorica
odlikovane šampanjske kleti.
3671 Embalaža gtatis.
Sprejmem več spretnih
hljučagnlčarsKlh pomočflikoii
takoj v stalno delo. Vodovodnih inštalacij vešči imajo prednost
IVAN REBEK 195
ključavničarski mojster v Celju«
Za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno Črno dal«
matinsko vino 233
Koč
najboljSe sredsvo.
4 steklenice  (5 kg)  franko K 4—.
Br. Novakovič, Ljubljana.
pa stara vina, pečenši o9 48 X, cviček in črna vina, slivovico, slavonsko rakijo
priporoča 254
:. En jjjmjg Belovar, Hrvaiko. Fino domače m
kislo zelje
prodaj« in razpošilja
v sodčkih od 50 kg naprej
tvrdka J. Kušlan
v Kranja (Gorenjsko).
25
17
Pri malem prevdarku,
moramo dati prednost med fsemi odvajamimi sredstvi ielOdec krepevjofcim „Sagni* BaHMr*1 (odvajalne kroglice) ki so
že pred 20 leti bile klinično preizkušene kot blagodejno učinkujoč, naraven in čisto rastlinski produkt. — Odlikovane s c. kr. drž. odliko. Skitljk* po 70 v in K 240   —   Lekarn „HeiI. Cetet , Dnnaj L, Opengassc 16.
parttf nt
rmt Berber!
najnovejše in najpopolnejše
sreDstvo za snaženje srebra in posrebrenje
z zajamčeno vsebino srebra za snaženje, izboljšanje ter posrebrenje srebrne posode, jedilne priprave, skled in drugih predmetov iz alfenida, novega srebra, medi, bakra, itd.
Najpopolnejše nadomestilo za galvansko posrebrenje.
ffftvtrpljivo za gospodinjstva, fcoisls. kavarne, restavracije iti Naprodaj po vsefa boljših dioferijab.
trgovinah z barvnim in materijalnim blatom tti [ena stekl. 79 h in 1 l
„SOLIN", generalno raipečavailsć© m Avotro-Ogrsko
DUNAJ, V. MargaretengOrtel št. 142. 34&
na Starem trgu št. 30 k je kakor navadno is
vso noč odprta.
Za obilen obisk če priporočata
Leon in Fani Pogačnik.
<3>
3TQ t*
rt
na dom v Ljubljani:
dolga polena 1 seženj.....
„     1 m*.......
20 cm dolga, žagana in razsekana l seženj H 29* -
«12*-
1 m'
14-5C
Trske, premog, oglje, briketi i. t, d.
najceneje pri tvrdk
ST. O. TAUZHER, Dunajska cesta it. 47,
343*
telefon štev. 152,
f f f
Za prevzetje cesijskitn potom terjatve neke posojilnice, ki je vksjlžena na posestvu v vrednosti 100,000 K — I. loco
8 se
posolilo 15.00
Rok vrnila io obrestna mera po
•Jotom« SUH
M
Kdor želi denar dobro iskoristiti, naj
vpošije ponudbo na upravn. „Slov. Naroda" pod šifro »Varen denar11.
231
cd
.•. Prvi slovenski,\ ^ fotografski atelje
D. R0V5EK
33     \> Ljubljani Kolodvorska ulica 32 a.
Ustanovljen leta 18SO.
Valjčni mlin v Domžalah]
BOHČAR. LJUBLJA
Centralna pisarna in skladišče: Uegoua ulica 6.
Telefon inte^urb« it, 129.
Telefon iaterurb. št. 120.
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke.
Zastopstvo in zaloga v Sorici: peter Gruden l Comp., Stolni = trg st. 9. =====
Zastopstvo za Srsi z okolco, Jstrc, Salmacijo in fnrlanijo: £. Ungar, Trst, poštni predal.
4   j|     • •
genjs in roroRianuiaKiura.
Oblastveno dovoljena -793
prodsja domačih zdravilnih zeli ter strupov za lovske in tehnične namene.
g. Čvančara
v Ljubljani, Selenburgova ul. 5
priporoča svojo izbrano zalogo
vseh sredstev za os rbo in oja-čenje otrok v nežni mladosti — raznovrstnih tu in inozemskih parfumov in sredstev za ©lepšanje polti ter ima poseben cdielek za fotograf, potrebščine in aparate.
Terana delavnica na razpolago. Naročila  se   izvršujejo       obratno poŠto.
Ustanovljena leta 1882«
Ustanovljena leta 1882.
.\ Rezervni zaklad .\ nad pol milijona kron«
H
Stanje hranilnih vlog m dvajset milijonov kron.
0
I!
• 9
DOSOj
regisirovana zadruga
registrtvafia n&m
ljubljanske okolice
? lastnem zadružnem domu y Lfllbliaiii jjjjgjj testa štev. 18
g8£r Ne kupujte
nič drugega proti gji liliIMfcIMIIf III I II IBIHIM«
kasiju
hpip.-vosti, kataru in zasle-zenju, krčnemu in oslovske« mu kašlju, nego slastne
Kaiserjeve
prsne karamele
s „tremi jelkami",
obrestuje hranilne vloge  po čistih
4 % 1
brez odbitka rent-.*. nega davka. .*.
wm Mi 185 iisleiorljan.
Račun:
pri avsir. pošt. hran. št.S2& 406 pri ogr. pošl. hran. št. 19.86}.
fr. Cu8en
uri? io trgom
Ljubljana
131 samo
Mmm olica št. 1.
poročni prstani
v zlatu, močni, na trpežoostr ne-prekostjivi, par od 7 R naprej.
največja zalepa sIbdsI m.
m i mil tudi ■ posti mM.
not. povcrjenili izpričeval od
|M     »JiJUU  zdra™lJ<ov in l-v   " ww vsebnikov za-
jamčuje gotov uspeh. Zavitek 20 in 40 vin., škatlja 60 vinarjev. Prodaja jih: V Ljablfani:
Ubald pl. Trnkoczy, lekarna. Rih. Sušnik. lekarna. Dr. G. Ptccolf, lekarna. Deželna le-kama Mr. Ph. And Bohinc, lekarna pri kroni. Mr. Ph. Jos.čiimar, lekarna. Anu Kane, drogerija. B. Čvančara, drogerija „Adrija".
Daniel Pire, lekarna, Idrija. J. Bergmann. Ic« kama, Novo mesto. C. Andriianćic, lekarna. Novo mesto. Jnr Rus, lekarna pri Mar. P. Vipava. Milan Wacha, lekarna, Metlika. A- Ro-blek, lekarna, Radovljica. Hinko Brčilli, lekarna, Litija. Karel Šavnik, lekarna pri .Sv. Trojici". Kranj. Fr. Baccaric,lekarna, Postojna. Jos Močnik, lekarna, Kamnik. E. Burdvcb, lekarna v Sk. Loki. Mr. H. Roblek, lekarna, Tržič. Ph. Mr. E. Koželj, lekarna, Jesenic -. V. Arco, trgovec, Senožeč*.
e>
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dneva dviga.
Posojnje i zemljišta
po 574% brez amortizacije ali na amortizacijo po dogovoru.
Eskoniptuje
trgovske menice.
Upravno premo-ženje v letu 1910 K 20,500,000-—
■ ■
Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000.
v znanje
i
Kdor si hoče obraniti svoje kolo v dobrem stanju, za časa rabe pa se ogniti mnogim stroškom, pusti naj svoje kolo v zimski seziji skrbno pregledati, očistiti ter v primerno tempe-riranem prostoru shraniti.
Vse to preskrbi proti mali odškodnini, primeren prostor pa da na razpolago brez plačaO tvrdk a
K. ČAHERNiK
specijalna trgovina s kolesi in njih posamezni deli
£jubljana, Dunajska cesta 9.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
■ —' - Stritarjeva ulica štev« 2« »•»•pwni fond 450,000 kron.
Podružnice ▼ Splleta, Celovcu. Trsta tat Sarajevu.
Delniško glovnion K 5,000.000»
33
3
i
i^*-ir, ^ tfak »Narodne tiokarae«.
63